TSaJcjJtkl .zait* oknin odbor Sociimnčot mn deiatni ned' • Irboiljie - Ur* lot« to odcoTtrjt erednitl' odbor - Odeotom »rednik Stan« SoCUr — Tiski Mariborska tiskarn« v Maribora - Našlo« uredništva ta errave .Zasavski tednik' Trborit« L Trt revotnclt« S 28 (telefon 91) - Rttnn »r< nodrntmci Narodne banke v Trboellab »IU.I« - List izb ata vsake soboto - Letna naročnina «06 din polletna 200 din četrtletni 100 din eeseena «0 din - Posamezne ttevilke to din — Rokopis' morate hit« v »redniim nftasneie vsak torek dopoldne tl Hb ne vračam« < '▼.40 Trbovlje, 8. oktobra 1955 Leto Vlil. Slovesna otvoritev tovarne roto papirja no Vidma Iz strojev lete bel papir • •• Svečanosti so se udeležili tudi tovariši: Franc Leskošek-Luka, Boris Kraigher, dr. Marijan Brecelj, Zoran Polič, Viktor Avbelj, Janez Hribar, Tomo Brejc, Norbert Veber, Viktor Kovač, Martin Gosak, Tone Zupančič in številni ugledni gostje — Gostje so si ogledali tudi tovarniške objekte tdjev. 8veje Izvajanje Je zaključil e obljubo, da bo kolektiv tudi v bodoče tunel prebro- vsem neštetim našim podjetjem, ki so pomagali graditi tega velikana. Toplo pozdravljen se Je povzpel na tribuno predsednik Izvršnega sveta LRS tov. Boris Minula nedelja Je Mia za Prebivalec Vidma-Krško pomemben dan. Kolektiv tovarne časniškega papirja na Vidma Je glavti začetek obratovanja Pove tovarne, tovarne, ki m Jo gradili nekaj let s veliko delovno vnemo, prizadevnostjo k) požrtvovalnostjo, s prepričanjem, da bo nov objekt pomeni nov Sen v verigi naše gospodarske dejavnosti in zmogljivosti. Ta dogodek v Južnem pomena za utrjevanje naše Kodein našega okraja Pa ni po- spodarske moči in pre mag ovalnem ben zgolj za ondotne pre- nje tehnične zaostalosti. To Je bivalce, pač pa za vso našo eden izmed objektov, ki so ga skupnost, saj pomeni osamo- naši delovni ljudje še nestrpno svojitev na enem izmed najvaž- pričakovali Tov. Kraigher je nejših področjih našega gospo- nadaljevai da so velikani so-darstva. Odslej namreč n, več cialistične izgradnje, kakršen bojazni, da prenekateri naši je tovarna časniškega papirja, časnik* ne bi mogli izhajati na uspeh naporov in žrtev našega Poljubnem številu strani Nič delovnega človeka, da Pa so tu-več ne bomo trošili dragocenih dl eden izmed pogojev za lz-devi* za nakup časniškega pa- boljšanje našega življenja. Po pl rja; nova tovarna ga bo tz- preteklih letih velike elektrifi-delala toliko, da bo krila vse karfje tn Industrializacije bo-naše potrebe. Ko pa bo Jela mo zdaj lahko dvignili narodni obratovati * polno zmogljivost- dohodek in tako napravili bilo, ga bo celo izvažala v za- etven prelom v naši gospodar-•neJstvo. ski politiki 2e nekaj po osmi uri so za- Tov. Kraigher Je nato Kovo-6eli pribaJHi ljudje iz Vidma, rti še o odgovornosti, ki jo Ima-Krškega in okoliških krajev mo do celotnega jugoslovan-n« slavnostno okrašen prostor skega gospodarstva, ln zgreše-pred tovarno. Ponosno so vi- nosti mnenja nekaterih pošali rale zastave v mlado sončno mernikov, ld v zvezi * Jutro. Ob deseti uri pa Je bil črpajo Iz takega podjetja tu« se postaji dobri strokovnjaki neposredne koristi zase. Orne- zaupanih Jim strojev. Is veti- iril Je še nedavni posvet o na- dih vse težave, ln se zahvaliti šem gospodarstvo, ki ga Je vo- kega stroja Je nenehno bel časntški papir... tekel V »Tednu otroka« smo tudi v naših zasavskih krajih pr redih sr-sto prireditev za naše najmlajše. Pa tud■ za starše “mo prirediti kopico poučn-h predavanj, ki jim bodo pr! otrokovi vzgoji precej koristili dil tov. Tito, in končno čestital delovnemu kolektivu, njegovemu vodstvu in vsem strokovnjakom. Kasneje so gostje odšli v tovarniške prostore, kjer se ki ODPRT JE II. POSAVSKI TEDEN Kraigher. Takoj Je naglasil, da ogledall proizvodnje po- je nova tovarna velikanskega Sredi velike dvorane so MB na mizi razstavljeni prvi časniki, tiskani na papirju tovarne časniškega papirja n* Vidmu. Gostje so občudovan spretnost mladih ljudi, ki so ob vsakem vzgibu dokazovali, da Mitično mesto Brežice je v zastavah in prebivalstvo praznično razpoloženo, promet je pora-stel, številni gečti v> prispeli, v$e je bilo v velikem pričakovanju pričetka H. Posavskega tedna. Na razstavišču «o se zbrali številni razstavljale! in gosti, med njimi sekretar OK ZKS Tr- svojem govoru nanizal osnovne bovl je Viktor Kovač, podpred- misli, delo in težave pri organ iz:- sedmk okraja Viktor Burkeljc, sekretar okrajnega odbora SZDL Janez Jesenšek ter ostajg predstavniki političnega in gospodarskega ž.vljenja Z: . .poleg ostalih vprašanj pod- da je med pravund bolnik, dosti ^ ^ & ^oje prve seje, na njal za ureditev najvažnejših gSSSi^^ Sanje £to £ ^^0^5 komunalnih potreb. Kajpak, je res potrebno, da ki Jo je vodil predsednik Tine jetja pretresali tudi vprašanje takih, ki socialno zavarovanje Produkcije premoga, ki je bila namerno izkoriščajo 2e pred vsi sveti že svoje prve seje, katerih so določili prve smernice za bodoče delo in sprejeli marsikdaj ljudje niso razumeli, Mrnabia upravamorala^Naok^ v juliju. Predvsem je opaziti, da vprašanju je upravni odbor je bila vsakodnevna povprečna rudnika predlagal, da bi v am-Produkdja v avgustu za 4 ročja za prihodnje leto. Nj dvo- ših komunalnih naprav dviga ^7 za najbolj drobne stva- ljudskega odbora so obravnavali Cernu imamo stanovanjsko proračun izdatkov za razdobje tone Saiantl nVSenovemTki Jo boto ^tosveti imeti važno njihov splošen življenjski sten- skupnostt hišne svete in druge od 1. septembra do konca le tone butanu na t>enovem, ra jo ooao v;0go v bodočem celovitem de- dard in s tem lepša njihov i»t« i?a»n k lePš‘? nA',*?°^ institucije, ki imajo nalogo tošnjega leta. Razen tega Je ljudskega kraj, ki je bil še pred pičlimi opravljati drobna dela. Ljudje Okrajni ljudski odbor na tej se- bo.jsa kakor meseca julij* Pri preurediti uvedb bolniške so- lovanju občinskega ^ Vll ^Je«n pridelku premoga ima be. O tem vprašanju se bo de- odbora, saj opravljajo malone desetimi leti neurejen in zani- med posameznimi jamskimi od- lavski svet še posvetoval z vse delo s področja, politične, km Ta miselnost počasi izgi- _oi. ^ Ho^r^erTi^geoo^™ ^ desetietaega marveč celotno premoženje ^•Stanj. Primerjajoč posamezne ga doma. '^st<> pridobljenega premog, je Na seji je delavski svet ^Paziti boljši pridelek dragoce- pretresal tudi uporabo kredi' naj se zavedajo da upravljajo sami ne le svoja delovišča, stvene in druge dejavnosti. Se ta mesec bodo začeli po okoliških vaseh priprave za trdega dela so vidni. sami morajo skrbeti za olepša- Kroalu bo dokončno Izgrajen nje svojih hiš dvorišč, nasadov nov vodovod v katerega so bila ®ega debelega premoga. _ Ta_ je tov za posamezne rudniške in- formiranje krajevnih uradov, vložena milijonska sredstva. T avgustu porastel za 1.3*/« Tu- vestiedje" ter določil posebno ko-r1 jamska in rudniška storitev misijo aa preskrbo )e v avgustu boljša, kot Je bila sredstev. v Jutiju. Delavski svet je na svoji seji Obravnaval nadalje investicijsko nejavnost v podjetju Ob tej nri.ožnostj je določi! višine pri-tekovane produkcije za tekoči tn°sec. Da zadosti velikemu Povpraševanju po premogu, ki Posebno primanjkuje za ši-,ko potrošnjo, je rudniška “Prava predvidela enotretjinako jj°\h V prw*ukc*ji tusc Polj varčuje z materialom. , o varčevanje moramo pohva-u, saj ne bo ostalo brez ugod-ga vpliva za finančno goepo-da^tv0 podjetja. kJ^d težavami, ki st z njimi rudniška uprava in posa-- eznl rudniški oddelki, je po-vpraSanje veliko v ki sc je poja-v zadnjem času. Ct pri-. rjamo odstotek bolnikov v n^^beznih slovenskih premo-vidimo, da je ta od-najvišji v senovškem Ito^btu- Veliko število bolni-ihaij/0 kar resno ogroža nor-obratovanje premogovni- in drugih majhnih, toda gledano v celoti, važnih skvari Le s skupnimi napori bo tudi v na zborih volivcev pa bodo iz- Dograditev vodovoda pomeni w osnovnih volili krajevne odbore. To delo nemoteno preskrbo s potrehšči- bodoče *moč “odstranjevati zad-je velikega pomena, saj ureja no, ki je nujno potrebna. Grad- nje ostanke minulosti pereče bolnikov' Milan V. Ji sprejel sklepni račun za lete 1954 za bivši okraj Trbovlje. Odborniki so nadalje razpravljali tudi o tarifnem pravilnika, o plačah osebja v zdravstvenih ustanovah ter sprejeli le vrste gospodarskih in upravnih ukrepov. Oba zbora sta na skupni seji obravnavala še nekatera personalna vprašanja in sejnine za ljudske odbore. Ob 10-letnici Mizarske delavnice v Dobovi Odprli so novo delavnico Ob navzočnosti narodnega poslanca tov. Staneta Nunčiča, predsednika brežiške občine tov. Kolenca, zastopnikov JD2, ostalih dobovskih delovnih kolektivov, članov kolektiva mizarske delavnice in gostov Je bila v soboto, 1. t. m. v novih prostorih delavnice prijetna sloves- moderno delavnico, v kateri bodo z veseljem delali. Tov. Ivan Kolenc, predsednik občinskega odbora v Brežicah, je v svojem govoru očrtal delo po osvoboditvi, se zahvalil tov. Nunčiču za njegova prizadevanja, govoril o odnosih uprav in delavcev v bivši in današnji Jugoslaviji, prikazal odnos industrijskega okraja Trbovelj in nost: proslavili so desetletnico kmetijskega okraja Krško ter obstoja in otvoritev nove delavnice. Upravnik Jože Merslavlč Je pozdravil 'vse zbrane, nato pa poudaril, da so korist in uspehi kraja v prid tudi celotni družbi. Po govorih se Je ob zvokih godbe na pihala razvila prijetna zabava, ki bo ostala mani- je predsednik delavskega sveta komu še dolgo v spominu, tov. Stefan Polovič orisal nastanek in razvoj podjetja, ki je imelo leta 1945 12 mizarjev, se- Delovnemu kolektivu Mizarske delavnice v Dobovi pa k njegovim uspehom iskreno če- daj pa jih zaposluje 28. Z Inve- stitamo. Želimo, da bi prav tako Mnogo obrtniških vajencev je te polagale strokovne izpite sticljsklm kreditom 5 milijonov dinarjev sc zgradili res lepo, marljivo delal tudi v bodoče. D V. Odprt je II. Posavski teden Toše je zgodilo (Nadaljevanj« « l štreni) zunanji del r zstavlšča pa obsega nad 1000 nr". Vel-k del prostornega razstavišča zavzema kmetijstvo, kjer ao prostore urediti spreta aranžerji :n sodelavci OZZ, kmetijskih zadrug ta posameznih go podaritev Okusno izdelane slike m prikazi ponazo-rujejo delo tn uspehe p osa me/n.h zadružn-h odsekov ter napredek raznih vej kmetijske dejavnosti. V sadjarskem oddelku je razstavljeno »s d je naših pridelovalnih področij. Kakovostno sadje vzbuja splošno zanimanje ;n občudovanje pri pridelovalcih, obiskovalcih m kupcih Nadalje so kmetovalci pnk eal. vse vrste žila, vrtnarskih in poljskih pridelkov, kakor na primer orjaške buče, krm* ko peso zelje Itd Čebelarski odsek KZ Brež.ce si je uredil Lčen pav.ljon, ki nazorno prikazuje delo naših marljivih čebelarjev. Posebnost tege oddelka je, da nud. rem obiske valcem med na drobno m veliko ter žganje iiz medu. Veliko zanimanje vzbuja tudj paviljon Zadružnega trgovskega podjetja »Posavje« iz Brežic, ki razstav lja vee vrste blaga, k; ga odkupuje ter prodaja na domačem trgu ta na tujih tržiščih. Delo te ga kolektiva je na kvalitetni višini; okusna in standardna embalaža in zavojčki za posamezne proizvode govore, da podjetje u-pešno osvaja domači in tuji trg. Vse vrste industrije in predelovalne proizvodnje zastopane Kovinsko industrijo zastopajo Strojna tovarna tz Trbovelj s strojj v miniaturi, ki tečejo in ilustrirajo njihov namen v proizvodnji; »Mehanika-« iz Trbovelj je razstavili precizne tehtnice im druge zdelke. ki so po k -kovosti in izdelav enaki uvoženim. Podjetje za popravilo voz ie Dobove ima v svojem paviljonu 20-tonski vagon v miniaturi, ki je prvovrsten izdelek in vzbuja veliko naniimamje. Livorna 'z Dobove n ostali razstavljale! kovinske industrije to pr.kazali svoje izdelke, ki kažejo velik napredek im solidno izdelavo Kemično industrijo našega okraja predstavljajo Kem čoa tovarna iz Hrastnika, Steklarna od ietobam ter Tovarna celuloze in papirje iz Vidma-Krškega kj je poleg svojih ostalih izdelkov razMav.Ia nov proizvod — roto papir. Krasno pohištvo vzbuja veliko zanimanje Stevita; obiskovalci se kar ne morejo ločit; od paviljonov na-Sih mizarsk h podjetij; Tovarna pohištv-a iz Brežic razstavlja moderno spalnico in dnevno sobo, »Oprema« ig Brežic kraano delovno ?obo, Rožman kuhinjsko opravo, Produkt vna mizarska za-druga iz Sevnice umetniško izdelano poh'"štvo, M z rstvo iz Dobove sodobno šolsko opravo itd Obiskovalci soglašajo da takega kakovostnega pohištva niti na Vinarsko podjetje »Vino« ie Brežic, Vinarska zadruga ie Brežine in Vinarska zadruga 'n Kostanjevice ob Krki nudijo svoja kvalitetna vina vinogradniških področij Zasavja. Obiskovalcem so omogočene tudi tradicionalne pokušnje vim. pri katerih tekmujejo posamezna podjetja v kvaliteti vina. Prikaz proizvodnje premoga in gline Rudarstvo predstavljata rudnik iz Krmelj-: ter rudnik in glino-kop Ig Globokega. Obiskovale: pa se čudijo, zakaj ni letos razstavljal -trboveljski rudarski bazen, nadalje rudnik iz Senovega; fegleda, da bi bilo le prav, de bi tudi ta podjetja Sodelovala na o ureditvi ki organizaciji prireditve; tov Franc Leskošek-Luka je med drugim dejal, da j« razstava odlično urejena, zlaisti še kmetijski in sadj^Aski oddelek, kg je boljše urejen kot ostale razstave v državi ali novosadski velesejem. Ta izjave dokazuje, da je razstava res urejena v ponos vsemu Zasavju. Letošnja razstava II. Posavskega tedna v Brežicah ima komercialni značaj sejma. Naprodaj so predvsem proizvodi za široko potrošnjo :n kmetijski pridelki Komercialni biro razstavišča nastopa razne tovarne in podjetja in zv enemu je ie več zaključkov. Naprodaj so izdelki mizarskih podjetij pohištvo, oprava za pisarne In šole, stavbeno pohištvo m še drugi izdel- Otvoritve IL Posavskega tedna so se udeležili: Okrajni sekretar ZKS Viktor Kovač, podpredsednik OLO Viktor Burkeljc In dr. ba-ko pomembnj razstavi, ko gre za povezavo proizvodnje v novem trboveljskem ckra.iu. Rudnik iz Globokega .azstavljn poleg lignita še kvalitetno nezger-ljivo gl-no, s katero oskrbu e samotne tn keramične tovarne Širom po drž:vi. Podjetje ;e pokazalo nadalje izdelke iz akne, raizne š-:-motne kose, kj yh potrebuje maša težka nduitr-ja in livarne. Krmeljski rudnik pa je pokazal obiskovalcem r zstave razno rudarsko opravo ;n orodje, Id vzbuja splošno zanimanje. Zunanje razstavišče ima velesejmsko obliko Nad 1000 m3 prostora pred raz-tavščem zavzem jo do d j et ja »Agrotehnika« is Ljubljane, Gozdno gospodarstvo in Opekarna -z Brežc, Selekcijska postaja iz Sel pri Brež ca-h in še drugi; zadružniki in kmetovalci -e zanimajo za razstavljene poljedelske stroje, gradbeni ma‘er--a-l, umetna gnojila m rasti n-ka zaščita i sredstva Podjetje »Agrotehnika« je zraven drugih strojev prikazalo tudj električno ograjo za pašnike, ki je pomembna pr dob.tev za naše ž:vi-norejce. Gozdno gospodarstvo iz Brežic je zgradilo na razstavišču pravo žičnico za prenos lesa, ki v pogonu vzbuja veliko zanimanje Nadalje una urejen atort.-ment okroglega in rez nega lesa, šotor za bivanje gozdnih de- lci, »Agrotehnike« ie Ljubljane prodaja vse vrste kmeti jsk h strojev, umetna gnojila In ostale pripomočke., Prehrambena stroka ima v prodaja izdelke Tovarne čokolade in likerjev iz Brestanice Izvozno podjetje »Vino* iz Brežic, Vi- narske zadruge ie Kostanjevice ob Krki ter Brežina kvalitetna vine bizeljskega področja, Pišec, Gadove peči in ostalih vinorodnih področij Zasavja, za katera je na razstavi veliko zanimanje. Ta podjetja nudijo tudi najboljšo slivovko po konkurenčnih cenah. Med ostalimi prodajalca se pojavi jej o lesna industrijske podjetja, »Sodarstvo« iz Sevnice $ kvalitetno vinsko posodo, nadalje Tovarna perila »Sava« iz Zagorja ob Savi, hrastniške steklarna itd Tudi kmetijstvo nudi razno sadje, povrtnino, grozdje, krompir, med in še druge kmetijske pridelke Za rad, velikega zanimanja so predvideni večji trgovski zaključki. V svrho povzdige živinoreje je bila v nedeljo dobro uspela živinska razstava, m kateri je dobila najboljša živna nagrade. De bi povečali trgovino z živino, eo za prireditve Posavskega tedna uvedli nove konjske, živinske in svinjske sejme, na katerih ee obeta dobra kupčija, Kaj vse nudijo prireditve Posavskega tedna obiskovalcem Že ob:sk prireditev II. Posavskega tedna je odobren 25-odstoten popust na vseh progah jugoslovanskih železnic, ra k r morajo obiskovalci kup.ti na odhodni postaji obrazec K 13, ki ga potrdi pisarna razstavišča, in velja ta povratek; popust velja do 11. oktobra tl Na razstavišču so na razpolago obiskovalcem v restavraciji vsakovrstna jedila in kv liitetna pijača. Poskrbljeno je tudi za lepo izbiro slaščic ter specialitet, kakor na primer odojek, čevapčiči, ražnjiči itd. Vsak večer igrajo godbe in orkestri, tako da je vsakemu obiskovalcu ustreženo. Ne strinjam se s mnenjem nekaterih gostincev da v kolodvorskih restavracijah ni mogoče postreči gosta tako kot se to spodobi v sodobnem gostinskem obratu. Tu ne mislim na pogrnjene mize, pepelnike In zobotrebce, kajti večina gostov spije žganje ali pivo kat pri točilni mizi, ampak mislim na vljudnost natakaric pošteno merjenje in zaračunavanje itd. Nič ne opravičuje osebja v kolodvorskih restavracijah da ne bi točili žganih pijač in vina do označene črte (cementacije) da ne bi bili vljudni do gostov in podobno. To dvoje namieč ni stvar časa ampak vprašanje poštenja in socialističnega odnosa do gostov. Obojega pa marsikje manjka... J. D. je potoval v Radeče. Spotoma Je skočil še v kolodvorsko restavracijo v Zidanem mostu in naročil žganje. Ko Je dobil naročeno. Je ugotovil, da manjka žganja: tekočina je segala do en centimeter izpod zaznamovane črte ... Ker je bil Po naključju eden Izmed »uradnih ljudi« s! je zapisal ime prizadete natakarice, hkrati pa je zahteval, da mu dolije. Z. M. in K. J. sta potovala ▼ Brežice. V Zidanem mostu sta imela še toliko časa da str lahko zavila v restavracijo. Usedla sta se za mizo in naročila čaj z rumom Natakarica jima je hitro postregla. Morda je bila naglica kriva, da jima je prinesla samo tričetrt kozarca ruma ... Tudi onadva sta zahtevala. da jima dolije. Na pripombo nekega gosta: »Ce bi bili vsi taki. ne bi imeli kaj piti...« se nista dosti ozirala. C. V. je potoval v Munchen. Na postaji z Zidanem mostu je povabil znance D. F., S. F. in A. A. v restavracijo na pelinkovec. Tekočine je bilo en cen- timeter pod črto... Kritizirali so natakarico hi Jo opozorili, naj v prihodnje bolje meri. Ona je odvrnila: »Dajte še koga dragega zafrkavat’ ..« Tudi s takim odgovorom so bili zadovoljni. C. V., ki je bil že večkrat v Miinchenu, je to opozorilo navezal na lepo zgodbo v mestu, kjer so tudi kolodvorske restavracije, ki natanko merijo, in na goste, ki se jim mudi... To, kar bom sedaj povedal, se je zgodilo v ponedeljek zjutraj; natakarica, ki je vedno prijazna in se nikdar ne razburi, je stregla gostom Niti opazila ni, da je nekemu gostu ponudila kozarec s čajem ki ga je četrt manjkalo. Na pripombo gosta, da noče tega kozarca, Je prosila natakarica tovarišico Milo, naj dalije Ta druga pa ni bila njenega mnenja. Gostu je zabrusila v obraz: »Naj ga vzame, če ga hoče...« Nato je še pribila: »Naj si pa kozarec s seboj prinese ...« Ona sicer zanika, da bi bila to rekla, toda številni gostje, ki so bili navzoči, menda niso sedeli na ušesih... Dogodivščina tovariša B. E. sicer ne sodi pod ta članek, je pa vendar tudi zanimiva. Kaj takega se je namreč že marsikomu primerilo v tej restavraciji, namreč v rudniški restavraciji v Trbovljah. B. E. je torej prišel v restavracijo in se usedel za mizo, prepričan, da bo že od nekod nekdo prišel ter mu postregel. V tem prepričanju ga je še bolj potrdilo, ko je uzrl natakarja, ki je sedel za eno izmed gostilniških miz. V rokah je imel časnik ki ga je vneto prebiral. Ko je vstopil B. E., je za trenutek prenehal z branjem, ga premeril s pogledom, nato pa se spet zatopil v branje. B. E. je nekaj časa čakal, nato pa zapustil prazen gostilniški lokal. . Pa brez zamere: take nepravilnosti bom bičal tako dolgo, dokler jih bo kaj. Šetinc Sveti na občani Trbovlje že začeli delati so * #■ ms % ■'it ■%!:'< ■ - _s4»» S - : 1 si *« mmmmmrn Pogled na enega °d paviljonov IL Posavskega tedna zagrebškem velesejmu ni b:lo. Posebna privl čnost izdelkov je lesena ura, izdelek tov. Rošto-harja -z Velike doline, ka posebna past ra podgane, delo izumitelj« tov. Franca Reen.ka iz Brežic. Med ostalimi razstavljale; lesne industrije omenimo še Lesno industrijsko podjetje iz Sevnice, ki razstavlja razno embalažo, in razne izdelke »Sodarstva« iz Sevnice, ki izdeluje kakovostno leseno posodo, sode težake ter transportno in embal žno posodo. Tudi prehrambena proizvodnja ne zaostaja Čarobna hišica Iz čokolade, drevo, vlito iz čokolade, :n lepo razvrščeni proizvodi so izdelki, Id jih nudi Tovarna čokolade In likerja iz Brestanice. Kakovostni izdelki te tov rne osvajajo trg in potrošnike, zato ie med kupci veliko zanimanje m so predvidene kupne pogodbe. Mlekarna ^ Brežic razst vi ja v svojem paviljonu vee izdelke iz mleka, sira, masla, likerjev in kazeina, lovcev in zanimiv nasad gozdnih sadik. Brežiška opekarna Ima v svojem pav.ljonu v e vrste opečnih izdelkov in njen n jnovejši proizvod — modeme in praktične betonske nosilce, Razstavo so obiskali visoki gosti V nedeljo popoldne ob 15. url «o si ogledali razstavo Posavskega tedna visoki goati, ki so »e udeležiti otvoritve nove tovarne papirja na Vidmu. Med njimi so bili člen Zveznega izvršnega sveta Franc Leskošek-Luka, predstavnik; Izvršnega sveta LRS, predsednik Bori« Kraigher, podpredsednik dr Marijan Brecelj, člani Zoran Polič, Janez Hriber In Tomo Brejc, nadalje pred ed-nik GZZ Slaven'je Viktor Avbelj, predstavniki OLO Trbovlje, predsednik Tine Gocak, podpredsednika Viktor Burkeljc In Tone Zupančič ter osta.li zastopnik: političneg- in gospodarskega življenj«. Visok; gost' so si z velilem zanimanjem ogledali razstavo m se zelo pohvalno izrazili Tretja seja ljudskega odbora mestne občine Trbovlje je Imela že značaj široke delavnosti. Poročila predsednika svetov so bila glavna točka dnevnega reda. Ob prehodu na nov sistem dela ni bilo zastojev in dani so vsi pogoji za široko aktivnost občinske samouprave. V delu so že načrti za prihodnje leto. Pretekli teden je že tretjič zasedal občinski ljudski odbor. Medtem ko je na prvi in drugi seji obravruval predvsem vprašanja v zvezi e prehodom na nov sistem dela, je imela tretja seja, kakor že rečeno, značaj gi-roke delavnosti Podpredsednik občine, tov. Slevico Borštner, ki je v odsotnosti predsednika vodili sejo, je predlagal obsežni dnevni red. ki je imel deset točk. Najprej je ljudski odbor mestne obične pregledal sklepe zadnjih sej ter sprejel nekatere organizacijske ukrepe Za boljše delo. Med drugim je tajnik poročil o delu komisije za izdelavo poslovnika. Ta komisija je že sestavil« poslovnik za delo upravnih organov, medtem ko je poslovnik celokupnega LOMO !n vseh njegovih organov še v ielu. To delo terja več časa, lasti še, ker Je treba počakati, 'etiko ee bodo določene stvari pokazale v praksi Težko bi bilo takoj n« začetku Izdelata dokončno veljaven pravilnik, ker e vsak dam porajajo razne speri fičnoeti novega delavnega sisteme. Verjetno je, d« še nobena občina nima svojega poslovnika, Tako n. pr. občina Kranj, ka velja v novem komunskem sistemu kot vzorna ln eo prev od tam prišle Številne pobude za formiranje novega delovnega sistema, še vedno m prišla do tega, da M skončale celotno organizacijsko delo v zvezi e prehodom ne nov komunalni sistem in ee lotila sestavljanja svojega dokončnega poslovnika. Z dosedanjem delom je trboveljska občinska uprava še mnogo napravila ter eo njenei začasna pravila z« delo upravnih organov zadovoljujoč temelj kvalitetno Izboljšanje dela v občinski upravi. Zagotovljeni eo tudi že ukrepi za preprečen je birokratizacije občinske administracije. Nekatere novosti, Id jih vsebujejo začasna m-vodHe, eo učinkovita oblika dela ter Je pričakovati znatno izboljšanje dela v občinski upravi, kar bo vsekakor v veliko korist vsem občanom. Ko Je ljudski odbor obravnaval odlok o dopolnilnih plačah uslužbencev občine ln spre- lel sklep o plačevanju čezurne-ga dela ter še nekatere orga- nizacijske sklepe, Je sledita najobšimejša točka dnevnega reda, in sicer poročila predsednikov svetov. Statut občine je predvidel devet svetov, ka so Jih postavili že na drugi seji ljudskega odbora. S posebnim sklepom eo dobili vodje temeljnih upravnih organov naročilo, naj v imenu ljudskega odbora skličejo že v prvih dneh preteklega meseca prve seje vseh svetov in komisij. Bil je pravilen korak, de. ee številni občani, ki bodo sodelovali v vseh področjih občinske uprave, takoj pritegnejo k delu. Čeravno so bile prve seje svetov bolj informativnega značaja, je bilo opaziti na njih prav koristne diskusije. Sprejeti eo bili sklepi, ki so okvirno postavili tako obširno področje deta. da lahko mimo rečemo, da je bil neumesten dvom, da »preširoka« samouprava ni priporočljive. Predsednik sveta za splošno upravo In proračun, tov. Franc Tomšič, je poročr.l o delu sveta, katerega člani so se v preteklem mesecu že dvakrat sešli. Čeprav tega sveta doslej ni bilo, je že takoj pokazal tktiv-noet v delu. Svet je obširno obravnaval vprašanje dobrega kadra v občinski upravi ter sprejel ustrezne sklepe zt zagotovitev strokovno sposobnih ljudi. Izdelal je osnutek odloka o dopolnilnih plačah ter sestavil vrsto predlogov, kj jih je že oziroma jih bo ljudske odbor obravnaval na prihodnji seji. Dal je v obravnavo ljudskemu odboru tud; predlog odloka o uradnih urah in dnevih v občinski upravi. Ljudski odbor je predlog odloka, da bo občinski urad sprejemal le vsak torek, sredo in petek od 8. do 12. ure, potrdil. Svet je nadalje sprejel spremembo odloka o organih upravljanja hiš, ki sodijo v stanovanjsko skupnost, in sicer da ee rok za črpanje stanovanjskega fonda p>odaljšt do konca tekočega leta. Prav tako je svet sprejel predlog, da bodo seje ljudskega odbora v dopoldanskih urah, ker bodo tectaj seje gotovo šte-vilneje obiskane, enako je spo-čdtost odbornikov porok za uspešnejše delo ljudskega odbora. O delu sveta za kulturo ln prosveto je poročal predsednik tov. Juro Božič. Omenil je, da je ena izmed največjih nalog, ki jih bo te. svet reševal v ne-posiednjj prihodnosti,, proučitev možnosti delovanja novo ustanovljenega Mestnega gledališča. V zvezi s tem gledališčem se poraja niz organizacijskih vprašanj. Ne to vprašanje ee bo svet pxxv.mil na prihodnjih sejah. Predsednik tega sveta je nadalje poročiti o delovanju Ljudske knjižnice v Trbovljah za prvo potil etje letošnjega leta, ki zanjo skrbi občina. Razveseljivo je, da sc je število bralcev Danes je trboveljska kmetijska zadruga odprla prvo večjo kmetijsko gospodarsko razstavo — Jutri bo tudi Živinorejska razstava Zmotno Je mnenje, da v naših Industrijskih krajih kmetijstvo ni važna gospodarska veja. Res Je, da Je v neposredni okolici Trbovelj le malo kmečkih gospodarstev. Toda s tem ni rečeno, da ie vel tl preostali kmetje ne skušajo kar najbolje obdelovati svoje zemlje in vsaj ž nekaterimi pridelki oskrbovati trboveljski trg Letos, ko praznujemo deseto obletnico osvoboditve, ko prirejamo ob tem velikem jubileju nešteto političnih kulturnih In drugih prireditev, se Je odločila tudi trboveljska kmetijska zadruga prirediti razstavo, m, kateri bo prikazala uspehe svojega delovanja. v knjižnici povečalo, in sicer je bilo v prvem polletju .izposojenih 17.635 knjig, od teh 13.199 leposlovih. Število bralcev je px»rastlo na 3.466. Nezadovoljiv pa je položaj z izposojanjem knjig s px>litično vsebino (8). Velik problem knjižnice so pretesni prostori te ustanove, saj ležj v knjižnici preko tisoč knjig po pultih in drugod. Tudi vprašanje pionirske knjižnice še ni rešeno. V prihodnje bo treba misliti tudi na ustanovitev ter izboljšanje vaških knjižnic. Knjižnica je drugo vprašanje, ki ga bo moral rešiti svet za kulturo in prosveto. Tretje važnejše vprašanje je adaptacija ln ureditev muzeja NOV. Tudi te naloge ee bo svet lotil čimprej. Tovariš Božič je poročal, d® je svet za kulturo in prosveto začel pri vseh društvih z anketo za proučitev položaja vseh športnih, telesnovzgojmh, kuti-tumoproevetnih in ostalih društev. Sledita ao še poročila sveta za zdravstvo, sveta za soc. pol: ti-ko in sveta za varstvo mater® in otroka. . Tov. Julij Plantan je poroča1 ljudskemu odboru o delu svet® ze. delovna razmerja to dejal' da posredovalnica za delo uspešno deluje, da pa še vedn® nd rešen problem, kje in kak® zaposlit; mlajše in nekvaHfl®1-' rane ženske. . Zt svet za gospodarstvo J pxxročal tov Franc Les čar, svet za komunalne zadeve Pr tov. ing. Franc Jenčič. Žara® tktualnoeti teh poročil ee narije px>vrnili v prihodnji Vilki našega lista. Ob koncu seje sta prišla dnevni red še poročilo Pr0’L>. čtmskc komisije to px>ročilo » spodarske komisije, kj je i5®., lila predlog prvegr orientacij akoga proračuna za leto Na predlog komisije za tjev to imenovanja je ljud .v odbor dotičil število člari kra jevnih odborov to sicer ^ Dobovec, Čeče to Klek P Članov, za JCnezdol p>a 5 Ne prihodnji seji bo ljudski bor obravnaval predlog m % re volivcev, ki bodo mcsect vembra. , , rA- V naslednjem je ljudski ., Razstava bo od 8. do 16 oktobra v prostorih II. osnovne Bole v Trbovljah. Razstavljale! bodo prikazali razne pridelke poljedelstva, sadjarstva, čebelarstva In vrtnarstva. V nedeljo dne 9. oktobra, bo za Domom »Svobode« tud1 živi- por pjotrou so imuuj ^ norejska razstava z ocenjeva- w je podpredsednik stoL«4 njem živine. Ves čas razstave, - - ---- 1 -- r>Knuju uiuujj j«»»»i u« - emco Izlet sta upokojen- nico za vse naše železniške proge bencev v Trbovljah, k, so nas po- P°rasI? “ bo v bližnji Imdočno- najnrimemejši za izobra-. cem omogoc-la kolektiv un upra- m parnike. Ta olajšava je tudi vabili v svoj dom v Selcah in Potrebovala še vec izobraze vb trboveljske cementarne, ki jim upokojencem omogočila da so si je v svojem počitniškem domu nudila enake ugodnosti kot svojim delavcem in uslužbencem. S tem je kolektiv tega podjetja do- ki;), so tako razorane, da mora kazal, kako zgrešena je b'la mi-imeti vsak učenec pod zvezkom selnost v kapitalističnem družbese papir ali kakšno trdo podla- nem redu, . saj smo * predvojni go, če hoče pošteno pisati. Za Jugoslaviji videli, da «o tedanji tako imenovani kateder pa služi denarni mogotci videli v upoko-deska. k} ima štiri, late navzkriž jencu le Cankarjevega hlapca na stara leta ogledali naše lepo morje, o katerem je naš delavec v svojih šolskih letih samo slišal, ko je kot otrok pel pesem; »Buči, buči, morje ..«, ni pa imel možnosti, da bi si lepote našega Jadrana ogledal Danes mu je to omogočeno, kai je bil nekoč privilegij redkih posameznikov. Zato prav iskrena zahvala niških (predstavljajte si doma naprav- Jerneja; pridnega, skozi vse živ- vsem, ki so pripomogli upokojen- kotiček, pa čeprav že h kraju polj eno mizo, kakršno v:d"-mo tu rn tjenje poštenega delavca so na cem k tridnevnemu izletu na naš čitnaške sezone. To bi še bolj stare leta odslovili z malo po- Jadran, predvsem pa naš; ljudski utrdilo zavest upokojencev, da i :-* =l ~ hrv” oblasti in kolektivu trboveljske gremo boljšim časom naproti in _ . »£LSX***• ženo tega doma priredili dobro zakuske ter pripravila prijeten večer, ki se ga bomo rad} spominjali. Želimo, da bi lepo gesto kolektiva cementarne in sindikata trgovskih uslužbencev v bodoče posnemala tudi druga podjetja tja, kjer so trgovski prostori lepše urejeni ter upokojencem v svojih počit- * 1 r pravijo uslužbenci trgovskega podjetja ..Preskrba Ljudje raje prihajajo Tako domovih rezervirala kak tam pod drevjem) Ta deska, ki naj bi bila miza, ali p*o pravilih kateder, nima nobenega predala. Učiteljica, k; sed} »a to mizo, mora neprestano paziti, da se z nogami ne zadene ob te kite, kajti tedaj bi ji šle nogavice, ki si jih je kupila za drag denar, po zlu — To je torej v glavnem učilnica ali razred, kamor ei hodi vsak dan vrsta otrok nabira* predpisano znanje Toda ker soba ni primerna za pouk — poleg tega pa m na razpolago učil in še drugih soh k -h potrebščin, je jasno, da pouk še zdaleč ne more biti tako kvaliteten, kot bi b;l sicei. Učitelji, ki so nastavljeni v tej šoli, se trudijo, koli- kojni-no ali pa tudi brez nje, čeprav bi lahko z vso pravico zahteval, da na večer življenja, ko je izčrpal svoje moči, zanj dostojno skrbe. Po naši narodni revoluciji pa se je ta krivična miselnost korenito spremenila. Naša ljudska obtest vidi ▼ upokojencu enakopravnega člana socialistične družbe ter mu nudi vse ugodnosti, ki jih naša družba posamezniku lahko zaenkrat da. Pr* regulaciji plač delavcem in uslužbencev se sedaj vodi račun tudi z ureditvijo pokojnin upokojencem. Kakor aktivni delavci in uslužbenci dobe tudi cementarne, prav tako upravniku da je socialistični družbeni red in njegovi ženi v Počitniškem boljši, kot je bil kapitalistični. v Zagorju — Odkar so preuredili in olepšali svojo poslovalnico, je promet precej narasel domu v Crikvenici za prijazen Upokojenci-izletniki Nedavno so v Zagorju popol- Žal, da vodstvu ni uspelo do-noma preuredili poslovalnico tr- biti še vrhnjih prostorov bivše govskega podjetja »Preskrba«, ambulante. Ce bi ob selitvi am- Delo je kajpak zahtevalo precej bulante v nov zdravstveni dom sredstev, kajti preuredili so ma- dobiti še vrhnje prostore, bi lah- lone vso poslovalnico od vrha ko uredili pravo pravcato Na- do tal. Obenem so združili ma- MO nufaktumo in špecerijsko trgo- Danes lahko trdimo, da so ma-vi.no v eno prodajalno, tako da Ione vse poslovalnice vseh treh Med zadnjo vojno, ko je bilo ga varnostni organi odvzamejo }maj0 potrošniki pred očrni tako trgovskih podjetij v Zagorju le-mnogo raznega orožja in razstre- njihovemu sinku. Poleg tega se rekoč vse potrošno blago po urejene. Čeprav nekatere od liv* raztresenega vsepovsod, so pojavlja še preprodaja orožja — Ce dandanes vstopi potrošnik teh nimajo nove opreme, skusi ga nekateri ljudje nabrali in za nakup tega pa je potreben v preurejene prostore posloval- šajo v danih možnostih vseeno shranili doma Pozneje so ljudje denar; kje ga dobi tak mladi niče. ima občutek, da si vodstvo ustvariti prijeten videz. Jasno vojaške puške predelovali v c;viL fantek, ki ni nikjer v službi, je podjetja prizadeva prodajati pa je, da bodo tiste trgovine ne oz lovske puške, ki jih še vprašanje. Mislim pa, da bi tam, svoje blago v estetsko okusnih bolje uspevale, ki imajo prvič dru- Otroci in orožje __ ___ __ še vprašanje Mislim pa, da ______= W1 J^moTeio "niihovo^delo pa upokojemefza-se in m člane svoje danes marsikje uporabljajo za kjer ni problema za denar, bilo prodajalnah. In prostori so res lepše urejene prostore, in td noulačano z 'zaželenim uspe- družine letno četrfcinsko vozov- nedovoljen lov — deloma pa je pač bolje ga izdati za dobre knji- okusno urejeni. Nove prodajalne gič večjo izbiro blaga. tako orožje prišlo v last dorašča- ge, ki bi mlad.ni tudi krajšale police, novi pulti, lepo pobeljeni joče mladine in celo otrok, ki ga čas, poleg tega pa bi skrivajo po kozolcih, podstrešjih izdan za knjige, starše Kje je hišni svet? Težko je razumeti, kako a stranke po svojih kleteh še ku- _ ___ __r_ nekateri ljudje, v našem prime- re. zajce itd., navedena golazen gjV ^ 'plgtoii, "v "neizkušenih ro-ru stanovanjske stranke, zamiš- se bolj pritiska v kleti. kab pa celo zelo nevarno ljajo demokracijo in svobodo. Mnenja smo, da rudniška ba posebej omenjati, ker in drugod, ter ga od časa do časa preizkušajo. Da je tako staro in zarjavelo orožje včasih le še podobno puški ali pištoli, v nezkušenih rokah pa celo zelo nevarno, ni tre-so nam to pokazali že nešteti žalostni primeri. Kljub vsemu se otrokom ne čudimo, če orožje prikrivajo; ti so pač srečni, če morejo svojo Tako imamo n. pr. v novih rud- uprava ne bi smela trpeti da niških stanovanjskih blokih na bi stranke njenih stanovanjskih Logu v Hrastniku stranke, M si kolonij smele delati vse, kar bi ne delajo nobenih skrbi, če se v hotele. Rudniški hišnik hod* na _ _ ^ ^ t _______ kleteh stanovanjske hiše množe primer vsak dan mimo kolonije pugko ali pštolo preizkusiti in in rede miši, podgane in dihurji, na Logu ne opazi pa po vseh so ve5eli> kadar poi} seveda _ Seveda je za treznega, razsodne- izgledih, da je v hiši štev 314 dokler strel nj usodeni vso kri-ga človeka jesno. da ne smemo na balkonu pasja hišica. Povsem tiko zaslužijo le starši ali skrbn ki razumeti svobode in demokrati- upravičeno se lahko vprašamo, otrok> ki verjetno tz bojazni pred tako, da bo smel vsakdo de* ali so balkoni v hišah zgrajeni kazni j o zaradi nedovoljene po-isti, kar se mu bo pač zliubilo, za pse ali za ljudi? V hiši štev. S€S^ orožja svoje otroke zago-tiasti če, če je način življenja 312 in 313 je spet toliko lrur m varjaj0 }er ^mi orožje prikrivajo določenih ljudi v škodo ali P® petelinov kakor na kakšni far- donJti }n so celo nevoljni kadar neprijeten drugim. Akoravno mi. Te živali, akoravno so dru- amo civilizirana dežela, še ven- gače koristne, delajo v našem -............ 1 1 11 1 dar žive med nami ljudje, ki primeru po kleteh nesnago in nimajo čuta za snago in čistočo smrad. Zaradi te nesnage priti-ter nimajo pojma, kaj je hi- skajo miši in podgane še bolj v giena. V naslednjem si bom stanovanjske kleti. Nehote se dovolil kar konkretno navesti vprašujemo, kakšen duh in okus hiše, kjer stanujejo takšne pač imajo kruh, nadalje krom-stranke. Vse kaže, da bi bilo za pir, jabolka in še druge oeimni-nekatere stranke v teh hišah ce v takih kleteh. Pač bolje, če bi stanovale v na- Apeliramo na pristojne činite-selju ,Ana« nad Hrastnikom, lje rudnika upravni odbor pod-kjer bi še v nadalje lahko re- jetja in stanovanjsko skupnost, dile tudi koze. krave itd. da takoj preprečijo širjenje ta- M istim da je pač že skrajni k ega nehigienskega načina živ-čas. da odločilni činitelji na 1 jen j a stanovanjskih strank, rudniku nekaj store, to še tem- Morda bo najbolje če se takoj bolj, ker pač na zimo pritiska sestavi potrebna komisija ki bo golazen, kot so podgane, miši in pregledala navedene stanovanj-dihurji, v tople kleti stanovanj- ske zgradbe in kaj je v teh falskih hiš Ker imajo nekatere šah in kleteh kom bogato obrestoval V pojasnilo naj še dodam, da državljan, ki se sam priglasi ;n izroči varnostnim organom prikrito orožje, ne bo kaznovan zaradi tega, čeprav je orožje že dalj časa posedoval. N. D. se denar, zidovi ustvarjajo videz urejeno-storšem in otro- sti in neke domačnosti. To občutijo še bolj prodajalci, ki pravijo. da so v novih prostorih precej dvignili celokupen promet Prej so potrošniki hitro nakupili potrebne stvari, danes pa se zadržujejo v poslovalnici dlje in še več kupijo. Ne pozabite: vsak naroč ni k ..Zasavskega tednika" je zavarovan! Važna objaua okrajnega odbora ljudske prosvete Okrajni odbor Ljudske prosvete v Trbovljah obvešča vse izvoljene delegate društev »Svobod« in ljudska-prosvetnih društev okraja Trbovlje za skupščino Ljudske prosvete v Radečah, da bo ista v nedeljo, dne 9. oktobra, ob 8. url v doma »Svobode« v Radečah. Se malo ln o pripravljene “ode bo »tekla dragocena tekočina — o ir dohodkov južnega dela prebivalstva našega okraja. Letos bo pridelek kljub muhastemu vremenu kar dober pae^ed v dvosiatto, Zastor je padel. V dvorani so 5 prižgale luči. Publika ploska, dhaja Se malo, p« bo »Dom vobode« v Rtdečah zagrnila sma. Z različnimi vtisi odhajajo uiakovalci predstave domov: 1 hvali, oni graja spet drugi s Pridružuje zdaj temu zdaj hemu Toda vsi pa eo el edini tem. da so pravkar zi pustili in prijeten prostor, kamor ^h bo noga še prav rada za-ie$*a »Dvorana je Pa res, kot se hudobi!« pravi »koral vsakdo, * ie Je videl, neki hudomušni pa $e pristavljajo: »Bil pa e *e tudi skrajni čas!« in v tem privcu se je od ■uiskega občnskega praznika, ‘° ®o obiskovale} »Celjskih gro-,v* še sedel} v »stari« dvorani. Pa se Je je »zob renoviranja« fdotiknil. razvijalo naše delo. esvetlii smo namreč svoje mo-Predvsem urejanju naših pro-ti°rov> ln to »generalnemu«, če ®e lahko tako izrazil. Vodila k misel, da naj bodo pro- stori v kr torih nudimo delovnim ljudem duševno hrano, kulturni, da bodo raje zahajali v naš Dom in se v njem tudi prijetno počutili. Prav tako pa smo v tem času posvetil} še več pozornosti ntši okolici in ji še bolj priskočili na pomoč kot doslej. Začetek rednega kultu moprosvetn ega dela v Vrhovem je na vsak način omogočile dvorana v Gasilskem domu. Dt pa ta začetek še pospešimo in utrdimo. Je naše gledališče priskočilo na pomoč tudi z nasveti za ureditev odra in končno tudi s kulisami, ki naj pospešijo uprizoritev prvega odrskega dela Na ta način smo pomagali tudi gledališki družini v Svlbnem. Organizirali smo tudi tečaj za šminkanje ln debatne večere, kamor »mo vabili predvsem amaterje iz naše okolice. Lahko b} še naštevali, vendar naj bo dovolj. Tudi tega ne omenjamo zaradi samohvale, ampak predvsem zato, ker eo to le zdrave kali. ki bodo čez leta obrodile prav lepe st do ve, in tudi zaradi tega, ker nas Je vodila misel, da smo v samih Radečah kulturno dejavnost že dokaj razširili in je že čas, da še bolj intenzivno, rekel bi. čisto sistematično začnemo z delom na kultu mopros v etnem področju tudi na vasi, ki se včasih izgublja v obilici dobre volje in dela, vendar zaželenega uspehi.* ne doseže. Vse to pa končno omenjam tudi zaradi tega, da bi nas morda kdo po krivem ne obdolžil, češ da smo zaspali nt lovorikah slave Iz prejšnjih let. kajti letos na zunaj res nimamo tako bleščečih uspehov Toda drobno delo. tisto notranje organizacijsko delo je morda terjalo še več dobre volje in žrtev. Uspehi pa bodo vidni šele čez čas. Gledališka družina je postavila 6 novih stvari ru> oder (če štejemo sem še Mladinsko gledališče) od katerih sta le »Mladost pred sodiščem« in delno »Celjski grofje« uspeli tako, kot Radečani to znajo, vse ostalo Pa je bilo pod nivojem njihove zmogljivosti. Tu skoraj ne moremo mirno, ne da bi rade-ške diletante vprašali, če so postali res podobni tistemu dijaku, ki je ob koncu leta tožil, ker je v šoli padel: »Saj sem se zadnji teden tako učil!« ... Ob tem še besedo mladim iz Mladinskega gledališča: vaš trud in vašo vnemo je vsekakor treba pohvaliti predvsem tudi samoiniciativnost, ki jo kažete v delu, vendar pa tu in tam tudi kaj verjemite starejšim in izkušenejšim, pa bo marsikdaj uspeh še večji, vaša zadovoljnost pa pri tem ne bo prav nič trpela Kaj pa ostalo, boste vprašali, saj se kulturna dejavnost ne izraža samo v gledališču? Nismo spali! Od godbe ki je ob vsaki priložnosti na razpolago m ima precej mladih moči ter se sedaj prt v pridno pripravlja na svoj jubilej, preko pevcev, ki »o po kratkem premolku spet pridno pri delu in bodo v začetku septembra ponovili »Hmeljsko princezo« ter obetajo kaj kmalu še vse kaj večjega, pa tja čez knjižnico, ki je nt* novo urejena in bo v kratkem spet začela redno poslovati, do »jazza«, ki pridno skrbi, da plesa želne pete ne zaspe in od kiiu^ ki nad z dvema filmoma na teden nudi dovolj — včasih še preveč — zabave, do ljudske univerze, ki pa ima veliko rtkovo rano: nima namreč komu predavati. Delavnosti torej ne manjka; uspehi so tu, včasih manjši, včasih večji toda eo. Ponosna smo lahko nanje, vendar ne bi mogli mirne duše reči, da smo tudi zadovoljni lahko z njimi, kajti zadovoljnost nad samim seboj je kakor uspavalni prašek, kj zelo hitro deluje. Zato naj velja: nikdar ni dovolj dobro, da ne bj moglo biti boljše! In h koncu še besedo tistim, ki radi ali neradi po službeni dolžnosti, zaradi takih ali drugačnih vzrokov hodijo na razne prireditve: ali se vam ne zdi, da izvajalci le zaslužijo večji obisk? Ali se vam ne zdi, da kulturne prireditve le niso tako obiskane, kot bi bilo želeti? A1-. se vam ne zdi da je od v«eh zabav kulturna zabava pr} kateri širite svoje obzorje, le še na j cenejša? Ali se vam m «L, d» je kulturne hrane le premalo, če po časopisih prelistate, kdo je umrl? Na vsa ta vjmašanja boste odgovorili pritrdilno če *te le malo iskreni. Vendar Je to še premalo. Treba je, da vam obisk gledal.šoa, kina, koncerta, predavanj in podobnega postane mlj-nost. nekaj brez česar skoraj, ne bi bilo mogoče izhajati. Ta misel naj torej živ v vas in tudi postane meso, kadar vas bc ta ali on; lepak klical in vabil. Postane naj vam to nekaj podjetnega, ne pa potrebno zlo k' se ga človek zaradi nekih ozirov že mena udeležiti Za zunanjo zadovoljnost (dvorana, stoli to vse ostalo) je že preskrbljeno Tudi svojo notranjost, svojo potrebo po duševni hrani ste že večkrat v veliki mer} zadovoljili vedite pa, da bo vaša notranja zadovoljnost tem večje, čim večj bo obisk, kajti tedaj bodo tud: naši kulturniki dali vse od sebe, saj bodo vedeli, da njihovo delo ne bo zaman, da je potrebno Vedeli pa bodo tudi, da njihovega dela ne podcenjujete, in to j'm bo dalo še večj: elan in ne bo jim žal ne truda ne časa. Uredimo si gnojišča! Nekaj mfsli o začimbah Vprašanje ureditve gnojišč Je že zelo staro 2e pred vojno, še bolj pa po osvoboditvi, ko je ne-• ša oblast začela vlagati velikanske vsote za ured tev gnojišč, smo začeli opozarjati naše kmetovalce na to, da bi posvetili večjo skrb urejevanju gnojišč. Marsikje b: bilo mogoče z malo dobre volje uredit: ustrezno gnojišče, s čimer bi pridobili oziroma ohranil, mnogo hranilnih snovi za naša polja in travnike, katere snovi gredo brez urejenih gnojišč v zrak in so izgubljena za naše poljedelsko gospodarstvo. Kmečka gnoj šča so če danes urejena največkrat tako, kakor ne bi smela biti Jama, ki se vanjo steka voda iz gospodarskih poslopij in dvorišč, nikakor ni Koruzno ličkanje (slačevje, perušina) postaja vedno bolj pomembna surovina pri izdelovanju pleterskih izdelkov Naše Pomurje, dobropoljska okolica in v novejšem času tudi Bela Krajina izdelujejo velike množine cekarjev, copat, preprog itd. za domači trg in za iz\ oz Povpraševanje iz tujine je vedno večje, tako da postaja tudi potreba po ličkanju vedno večja. Neugodne letine zmanjšujejo produkcijo materiala in tako ostane marsikatero naročilo ne-izvršeno. Opozarjamo vse pridelovalce koruze, da se danes lepo ličkanje lahko tudi vnovči. Treba ga je pa pravilno spraviti, da ne Hrana je draga '-n si mnogo družin ne more privoščiti mesa. Stiš: se pogostokrat tarnanje, češ kako naj bo človek zdrav ;n krepak, če el ne more privoščiti koščka mešal Kako naj bo želodec zdrav, če ne dobi nikol krožnika mesne Kutian e krompirja Kompir mora biti ve$ čas pokril tako, da niti para ne bo mogl« jzhlapevati Za kuhanje krompirje bi morala biti posebna posoda x vijakom na pokrovu, napolnjena le do polovice z vodo. Krompir, ki je kuhan bolj v pari kot v voda, je najboljši. Celo če lupiš krompir, naj ne bo več odkritega kot le tistj kos, ki ga lupiš. Skuhaj ga tako ob uri, da ne bo nič postan. Tak krompir je mnogo boljši od tistega, ki ga je kuhala neuka gospodinja. Če si kuhala olupljenega kar stori le, če ne moreš drugače, pa • to vodo zalivaj prikuhe: golaž, zvečer močnik, žganci, k-:ša, v*e to naj ho zalito z opoldansko krompirjevo vodo, ker je mnogo redil-nejša in krepkejša. Ce krompirjev krop stoj. nekaj ur, to nikomur ne more škoditi V govejo juho Pa ne dajaj krompirja, ker juho skali, ampak le en olupek, de povzame surovomesni okus in juhi da nekoliko barve. Novemu krompirčku daj v krop kumine, ker drugače rad napenja al. povzroča bolečine. Kumina mu de dober uku«. primeren prostor »e shranjevanje gnoj«. Gnoi tče mora biti n« mestu, kjer ni talne vode in sevanj ne steka površinska voda Tudi «»mo dozorevanje gnoja je važno. Gnoj mora biti sproti stlačen ter naložen v kupe pravilnih oblik Gnoja, ki smo ga sproti stlačili, ne more doseči zrak, ki povzroča trohnenje gnoja. v takem gnoju se prične proces gnitja, ki razkraja hranilne snovi, ki jih potrebujejo rastline. Polivanje gnoja z gnojnico tudi ni umestno, kajti pri tem delu izhlapi zaradi velike površine, ki se pc njej razlije gnojnica, veliko hranilnih snovi. V takem gnoju o čuvamo s*mo rudninske snovi (kalij, fosfor). Metanje gnoja v stožčaste kupe tudi povečava površino, e čimer plesni V ta namen Je treba takoj, ko Je koruza pobrana, iztrgati iz sredine lepo koruzno listje (ličkanje) in ga posušiti na soncu ali pod streho. Najlepše je na soncu posušeno, ki pa mora biti v opoldanskih urah potem pa ga je treba takoj spraviti na snh prostor. Ličkanje ne sme biti na rosi ali megli ker potem postane pikčasto in takšno ni uporabno za izdelavo Pleterskih izdelkov. Dobro je pred spravilom shrambo zažveplati, da s tem preprečimo plesnitev. Ličkanje je najbolje spraviti v velikih vrečah ali slamnjačah, da se obvaruje do uporabe pred prahom. juhe! Posebna zaradi juhe tožijo šter;lne gospodinje In vendar je ravno mespg juha tako malo tečna in hranilna kakor malokatera hrana Vzemimo n. pr. pol kilograma mesa za 5 do 6 oseb. Koliko maščobe da tak kos me«« za toliko ljudi? Mnogo izdatnejša je zelenjavna juha, krompirjeva, gobova m vsaka druga juha, če je dovolj zabeljena Res je, da ima meso mnog<, beljakovin, ki so za naš obstoj neogibno potrebne. Toda za ruš organizem, ki je pravcata kemična delavnica, je pač v«eeno, od kod dobiva beljakovine, da jih le dobiva. Dognano in dokazano je, da je mogoče uživanje mesa popolnoma nadomestite, ako jemo rastlinsko hrano, t j. sočivje » kruhom, sirom, jajci m sadjem 2e v davnih časih so različni zdravnik- svetovali pameten vegetarijancem (brezmesno hrano), in sicer zaradi nervoznosti, ki se poraja že v otrošk; dobi. Prav tako so že pred mnogimi leti poudarjali zdravniki na svojih medicinskih kongresih, da je stilno uživanje mesa vzrok poapnenju til in protina. Marsikdo je prišel spet do krepilnega spanja, ko s« le vzdržal mesnih jedi — in tleti, ki trpijo na zrprtju,' Izboljšujejo svoje stanje, ako postanejo vegetarijanci Ako le omenimo, ds deluje rastlinska hrana zelo pomirjevalno na razne strasti, je prednost rastlinske hrane pred mesno dovolj razvdn* omogočamo izhlapevanje In izgubo hranilnih snovi Dokazano je, da kmečki gospodar izgub; v času svojega gospodarjenja pri nepravilnem oskrbovanju gnoj« toliko na hranilnih snoveh, kolikor je vredno njegovo posestvo, če bi hotel kupiti izgubljene hranilne snovi v obliki umetnih gnojil. Če pa na izbranem mestu ni prostora za dozorevanje gnoj«, potem izvozimo na pol dozorel gnoj na njivo, kjer ga spet zložimo v primeren kup ki ga pokrijemo z zemljo, da tako omogočimo izhlapevanje Tako zložen gnoj pustimo dozorevati toliko časa, da se slabo vidijo sestavni del: stelje Le tako dozorel gnoj bo služil temu, kar od njega pričakujemo. S takim gnojem dodamo zemlji dovoli organskih snovi, obenem pa povečamo v zemlji mineralne snovi Tak gnoj vsebuje tudi dovolj mikroelementov (snovi, ki jih potrebuje rastlina v malih količ.nah). Njive, gnojene z dobrim gnojem, postanejo tako sposobne sprejemati največje količine umetnih gnojil O. K. Kdor še ne pozna Bizeljskega, pa prav gotovo pozna prav dobro, kvalitetno bizeljsko kapljico. Mimo Bizeljskega teče reka Sotla, ki se pri Sutli izliva v Savo. Reka ima slikovit tok. Ob deževju ali nalivih na žalost čestokrat prestopi bregove in poplavi mnogo rodovitne zemlje. O tej mrtvi, neobdelani zemlji je bil že večkrat govor. Ze v Avstro-ograki so ugotovili, da bi z regulacijo Sotle pridobiti mnogo hektarov rodovitne zemlje. Do enakih zaključkov in sklepov so prišli tudi v stari Jugoslaviji. Sedaj pa ni oetalo le pel besedah. Dočakali smo, da so se 'obljube spremenile v stvarnost. 21. septembra so razpravljali v Upravi za vodno gospodarstvo LRS v Ljubljani ne le o regulaciji, temveč tudj o gradnj* železnice preko tega predela Prvotno so bili mnenja da bi proga potekala iz Dobove na novo progo Savski Marof—Kumrovec Tov. Nunčič, predsednik Občinskega ljudskega odbora Videm-Krško pa je predlagal, da bi namesto iz Dobove šel priključek iz Brežic preko Globokega ln Zupelevca To pa v glavnem zaradi rudnika v Globokem, ki ima pred seboj še dolgo živ ljenjsko dobo in bo v bodoče odigral važno vlogo v gospodarstvu brežiške občine. Na razpravi eo prišli do zaključka. da bo mešana komisije, t. j. iz obeh republik, še enkrat pregledala traso regulacije Sotle in ob tej priliki poklicala vse prizadete posestnike zaradi ureditve raznih prehodov čez vodo, zemljišča itd Prav tako bo treba dokončno urediti odnose med posestniki, da se zemlja, ki bo prišla v poštev pri regulaciji Sotle ali železnici, zamenja ali plača. Ce bo potekala proga iz Do- Več slame in manj listja za nastil Gozdna stelja je oajbližja kmetiji Marsikdc pa ne pomisli, da si s steljarjenjem zelo škoduje in govorimo lahko o trojni škodi Prva škoda nastaja zaradi tega, ker slabimo rodovitnost gozdnih zemljišč in se zato zmanjša prirastek lesa na polovico. četrtino alj celo na desetino. Drugič se kaže škoda v tem, da zemlja nima dovolj sprste-ntoe in zato ne zadržuje primerne vlage po dežju in snegu. Samo gozd v polni zarasti je dobrotnik svoje okolice to je kmetijskih zemljišč Tretja škoda nastaja zato ker je hlevski gnoj slabše kakovosti. Ce razrežemo slamo za nastil, dobimo podlago za izvrsten gnoj. En del slame po teži nadomešča dva dela bukovega listja (po teži) ali tri dele igli-čevja in celo štiri dele vresja ir jagodičevja Boljša od slame je le praprot, ki je potrebujemo tretjino manj kakor slame Prav tako je boljši mah ki je še dvakrat bolj izdaten kakor praprot Ce uporabljamo slame za hlevski gnoj. zmanjšujemo tudi do 20°/« potrebo po umetn h gnojilih. Ce se usedeš v avtobus, ki vozi iz Ljubljane v Koper, boš kaj kmalu v našem Primorju. Najprej boš v Postojni, potem v D vači, nato pa boš prispel v naš Koper, v lepo slovensko mesto. Koper leži °a nekdanjem polkrožnem otoku, ki $o ga naplavine morskega peska zvezale s kopn m Mestece ima precej star0 zgodovino, saj so ga poznal Rimljan’-ie gs imenovali Capria. V mestnem muzeju v Kopru vidiš polno spomenikov i? rimskih in beneških časov. Danes je mesto Koper izredno živo. Tu :n tam še slišiš italijanščino, ostanek italijanske manjšine, ki je do nedavnega živela v Kopru. Danes pa so tamkaj povečini Hrvati in Slovenci. Povsod po mestu vidimo napredek, kar dokazujejo: obnovljena bolnišnica, nova gospodarska podjetja in poslopja, tako n. pr nova ribarnica, tržnici m veleblagovnica, nadalje nova avtobusna postaj« in hotel Na južni stran Kopra gradijo pod vznožjem vinorodnih gričev vrsto stanovanjskih blokov. Na naaprotn strani mesta, t. 1. na severni, se razprostira Izredno lepa obala kjer v zelenju in cvetju leže Ankaran Valdoltra In Sv Nkolaj V teh Prestara Je že ljudska modrost malone vseh narodov o zdravilni moti, ki jo skrivajo rastline. Slavni ranocelniki in vrači so že zdavnaj spoznati zdravilne moč; rastlin in so seveda iz njih pripravljati že v davnih dneh najrazličnejše leke. Med preprostim ljudstvom se je vse do današnjih dni- — seve z nekaterimi praznovernimi in verskimi primesmi — ohranila prava zdravniška umetnost na podlagi zeli in rastlin. Prav na redko so te zdravilne snovi razporejene po rastlinah, največ pa jih je v tropsKih krajih. kjer vroče sonce greje zemljo in tako rekoč čara življenje iz nje Nageljnove žbice vsebujejo povprečno petnajst odstotkov eteričnih olj, ki izpodbu-jajo krvne žile k živahnejši dejavnosti Muškatni oreh uporabljajo že od davnih dni kot sredstvo za pospeševanje prebave muškatne cvetove pa uporabljajo proti driski saj se to zdravilo obnese celo v neka; tistih primerih, kjer odpovedo nekatera sicer priznana tovarniška zdravila. — Cimet pospešuje delovanje žlez in izločanje sline ci- krajih so lepa kopališča tn zdravilišča za kostno n pljučno tuberkulozo ter ishias (revmo v kolkih) '.n druge bolezni Iz Kopra se udobno pelješ z avtobusom po lep, obtinj cesti v še«t kilometrov oddaljeno Izolo. Mesto je mani lepo. lež na polotoku, ki je bil nekdaj otok. zato se tudi imenuje Izola V njem sta dve velik- tovarn- za konser-viranje rib n «=>dja Zunaj mesta Imajo tudi opekarno Nadalje prideš ob obeli v Portorož, mesto sred- gaj«. Vse je odeto s cvetjem N čudno, da ga tujci občudujejo Goltom nud jo ugodje trije hoteli, eden Izmed njih je »Hotel Pahce«, največji ob Jadranu Južno od Portoroža so solarne pri Sv Lucij' n Sečovljah I7 skupnega skladišča v Portorožu sp v letih 1949 ln 1950 Izvozih pr bl‘žno 37 000 to «oti. Iz Portoroža prideš po cesti alt pa z električno cestno železnico v trt k lometre oddaljen' P'ran. Piran je slikovito mesto na š'la-Mem polotoku Ima me*tno gledališče ob pristanišču tn Pomor-ogo. mnogo let so bile to le pobožne želje tam- kajšnjih prebivalcev, sedaj v socialistični Jugoslaviji pa se jim bodo želje vendarle izpolnile Ce ne bo kakšnih posebnih ovir, bodo imeli na Bizeljskem prihodnje leto za 29. november velik praznik, saj bo k njim pripeljal prvi vlak. S poti po naši Istri ojze Gradnik je pogledal na uro. Kazalca sta kazala treietrt na *edem. Stopil je k omen ,n oblekel po-vršn k Ko je bil nared, je pogledal prot: postelji, kjer le letal otrok. Pravkar mu je mali s vlažno brisačo otirala poten obraz in ga tol' tila: »Toniti, kmalu boi zdravi Zapri očke, boi zaspali Mo/ ubog: Tonček/« Pretirana ien>nn skrb za otroka mu je presedala Odkar mu je zbolel edinec, ni mel obstanka doma Ne tol ko taradi strahu, da bi ga izgub i, kolikor zaradi njegovega stokanja ki mu le šlo n0 živce »Grem/, »e je zadrl in prijel la kljuko Zena ga je proseče pogledala, rekla pa ni n'č Sele ko je bil ie tuna1 na hodniku, ga /e krotko vprašala: »/? do b., da bi bili opolnoč! vsi skupaj! Ali te boš vrnil do takrat?* Njeno vprašanje bi bil prestižni, da ga ni tudi otrok prosil: »Očka, vrn: *el Rad b!, da b> ,hupaj pričakal, novo letol« •Bom videla jima ie odvrnil in odšel v noč. Zunaj je bil strupen mraz Odviha/ tl je ovratnik površnika, da bi zaščitil užesp pred mrazom, n se napotil p0 Poljanski cesti proti Tromostov/u Na pot' je srečavaj IjudK ki to h'teli po raznih aprovkh Boqzna, sl je mhlll.čt tud: on’ bete od svojih družin Al: pn hitijo na otroški sejem, da bf nakupil1 igrač z>a otroke Pha — tak0 tivlfen/e' Bit! priklenjen na ženo In otroke, to je trapastoI Poročit se in potem misliti samo na družino Kdor hoče, naj bo tako neumen' On že ne bo Pre kratko je to ž.vljenje, da tu ga žrtvoval ta to neumno moralo ,, Pha — momlal Saj nismo patri.. Pred Prešernovim spomenikom se je ustavil in « prižgal cigareto. Pogledal je na uro. Manjkalo je še pel minut do sedmih. •Tl sl pa točeni« ga jo vzdramil znan glas •Dober večer, Rezil« jo le pozdravil. •Kami« jo je ljubeče vprašal ln /o spenil k sebi. Ona ga je nagajivo pogledala In mu požugala g prstom: •Ne vem, nekam bi le rada odpeljala, kjer bi bil samo moj .« »Grevo v kavarno Evropa Bova že našla prostorček, klet naju ne bo nihče motil No, srčekl« Reziko le spoznal pred dvema mesecema, ko je nastopila službo v njegovem oddelku. Že takoj prve dw je vzbudila njegovo pozornost B Ha je zelo etmpaiiina tn tudi lepa. Ko je opazil, da se tud; ona i°nim0 zanj, jo je nekega večera povabil v kino Rade volje se je odzvala njegov: prošnji Po končani predstav, jo je povabil v kavarno. Ob kozarčku likerja ji je razodel «vo;e ljubezen Ni ga zavrnila. Sprva ji le lagal, da ni poročen Nekaj časa mu je verjela. Ker pa m nobena stvar tako skrita, da bi ne bila kdaj očita, le tudi ona odkriln resnico. Nekdo v podjetju ji je povedal, da je poročen Po tem razodetju se njuni odnosi n'so spremenili. Prepričal /o /e, da je nesrečen V zakonu Ona te je s tem 1 adovo-Ijlta. Pozneje mu ni nikoli več očitala laž Zatr/evnla je, do /e zanjo dovolj, če ve, da jo ljubi "n da ga ono lahko osreči.. Prišla sla do kavarne Evropa V nabito polni dvorani nista mogla noj tl prostora, komor bi te lahko usedla Kar pri točilni m.zi sta popila vsak po eno tur- ško kavo tn prlstuhnila omaml/r vim akordom jazza Nato sta zapustila kavarno Lojze je predlagal, da bi šla v kavarno nebotičnika Ona ni bila za njegov predlog Rahlo je stisnila njegovo roko In mu šepnila na uho- •Pojdiva v mojo sobol Kupila sem steklenico likerja Boš videl da bo leool Poidiva Lojze!• On «e je nasmehnil Sklonil se je k njej ht jo poljubil •Ne tu Lojzelt se /e branila In te skušala osvoboditi Iz njegovega objema •Kdo ne b: vgrlzntj v to jabol-kol« je rekel nagajivo In jo »pusti/. Molče *ta šla proti njenemu domu Ko »te prišla v ne zakurjeno sobo, le vključila električno peč, ki /e kmalu segrela majhen prostor. Nato le odmašila steklenico z likerjem In natočila dva kozarčka Sedla sta na divan Popiti H ker An njena bližina sta ga prijetno omamila. Objel jo je okrog pasu in jo pnvtl k sebi. Ona je naslonila svojo glavo na njegove prsi An mu šepetala: •Tako srečna sem v tvojem objemu, LojzeI Ne Izkoristi me prehitro. Bojim *e, da potem ne bo več tako lepo Taki ste moški! Naslln, ste. dokler ne zadostite svoji strasti, potem pa naenkrat ugotovite, da niste od kril• nič novega Jaz pa se bojim, da te ne bi zgubila ...Bo- jim se, da ne boš o men: našel nič več, kot m pri stroj, žen: . Potem se boš vrnil raje k njej, ki tl je dah otroka .« Otrokat Vs» čas, odkar je odšel od doma, ni pomislil na ženo An otroka Sedaj pa se je naenkrat spomnil na otroka Ali n Imel vročino, ko je 'jdšel 1 do-ma? Ah m že več tednov bolan? Medtem, ko te /e stiskal k Rs zriši, ki je pr letno dišala po parfumu, se mu je o mislih vsiljevala podoba njegovega otroka Al1 ni opazil njegovega plašnega pogleda, ki ga je spremljal, ko je odhajal z domat Najbrž ga je hotel prositi, naj ostane domal Pa se ni upal. Sele bo je bil že na hodniku m ga je žena vprašala, če se bo vrnil do polnoči, si ga je otrok upal prositi. •Očka, vrn s el Rad bi, da hi skupni priča-kal1 novo letol« Kako bolan je bil njegov otroški glasekI In kako proseči Res, Iraj bom novega odkril o Rezik, ne je vpraš'1, ko s» je spomnil besed, ki [Ih je bila mo lo prej Izrekla Al, m, lahko da to, kar ml je dala žena? Nehote je primerjal obe ženi: Reziko m Ano Res. Rezika je le-p0 In mladaI Toda, ah n/ bila tudi njegova tena nekoč mladal In — ali ne bo tudi Rezika nekoč taka, kakršna le sedal njegova žena? •Reziko ljubimi« mu le velel notranji glas -Al jo re» ljubi4?» ga je vprašal neki drugi glas. O tem sploh n, nikdar razm šljal. Sedaj st mu je prvič vsililo to vprašanje In ti n, znal odgovoriti nanj Čemu naj bi jo ljub I? Zato. ker je simpatična In le pat AR zato. ker se mu je tako hitro vdala? •O čem premišljuješ, ljubit« jo je zasl šal Nato je uzrl njene hrepeneče oči Glej jo, prosila me je, da It ne b prehitro z koristi/, sedaj me pa že vabi ., Vlegla se je na d'van in 'skalo njegovo roko. da bi ga potegnila k seb Tudi njenih napetih prsi. ki so nemirno valovile, nj prezrl Ali naj sprejme ponujeno? Vrag naj vzame sentimentalnost, se je razjezil Kaj pa imam od družinet In, al. je otrokovo zdravje odvisno od moje svetlobe ženit Neumnosti Sklonil se /e k njej tn jo poljubil. •Ali me res hočeš zapeljati o greh, ti, Eva? Ali hočeš, da utrgam jabolko * togo drevesa?* ji le šepetaj In gr-zel njene ustnice. Prekleto, tj je mislil, da me mt-nev0 strasti Le kako, dn ne morem pozabiti otroka? Ali rs■ rekel, da bt rad, dn bi skupaj pričakali novo leto? Mar ut tega res tako želi? Kaj mu je le toliko na tem? Tud: igrače mu nisem kupili Pa m že tako veseli, da mu bom kupil konjal Zakaj me pa ni spomnil na to, ko sem odhajal s doma? Ali ss je bal? Cernu? Ona je grabila z rokami po njem Kaj bi roda? Ali ne at, da mi ni več do tega? Jezno se je otresel nfentga objema. Nrt0 je v*hj n si počesal •Kal ti je Lojzetu je kriknila ona •Nič mi ni!« /e jezno odgovor»J. <*C»CK1KaiCH*K3»0K*K»aK»06KJK*C(K*tPID«MDjeil>oro»MDe^^ •Kmalu bo novo leto, jaz pa i* nisem kupil igrače za otroka/• Oblekel je površnik. Nato je pograbil kozarček, ki je bil ž* napolnjen 1 h-kerjem. In ga » dušku tzptl. •Oprostil• j) je rekel in odšel. Ulice so bile polne ljudi Vse je hitelo proti Kongresnemu trgu, klet bo dedek Mraz del i darila. S težavo *t je ut ral oot proti otroškemu »e/mu Naposled I* prišel do prve stojnice in kup« konja. •Naj se tudi otrok veseli dedka Mroža/« js dejal sam Pr’ seb: Ko It stopil doma o sobo. m prezrl ženinega hvaležnega P0-gleda. Tako milo ga je pogledala, kakor bj mu hote h reči.- P° ** nl»/ porabil na naju Sel je k postelj, n to sklonil n^d otroka Ko le videl, da spi. »e I* obrnil k ženi- •Igračo som mu prinesel1« Ona se Is nasmehn1!'!. Kok® dolgo je ie ni videl take? Ah i* srečna, ker te je vrn.j k n/»l' Saj ne more slutiti, da sem bil pred pol ure na razpotful In da sem se odločil sanjo in otroknl •AH bi ga zbudila? Prod PQl ure je zaspal Naročil nu je. n0' ga zbudim, ko boi prišel.,.* Spot se It nasmehnih. Z n/m le govorila, kakor da ji Pl d*l°l krivice Toliko sreče je slutil 0 njenih besedah • Al mu It boljeN je opre*®' •Kmalu bo zdnev,« je rekla-»Komaj Čakam, d„ bf ozdroort Vse drugače bo pri n zlasti ne v zahodnih PRVI ZASAVSKI ROJAK POD HIMALAJO V tej številki pričenjamo objavljati zanimiv potopis našega zasavskega rojaka, doma iz Zagorja ob Savi, ki se je dalj časa mudil v Indiji, Burmi, Nepalu, Siamu in Meki ter nam dal na razpolago svoje tozadevne zapiske in originalne fotografije. Na ta potopis opozarjamo tudi naše osnovne šole ter dijake srednjih šol. Prepričani smo, da' bomo s tem izredno zanimivim potopisom ustregli vsem našim bralcem saj vemo o življenju, delu in običajih v deželah daljnega Vzhoda razmeroma zelo malo, zlasti pa opozarjamo, da bo o tem izšla prihodnje leto knjiga, ki jo bo izdala Založba »Obzorja« v Maribor n. Ker želi avtor tega potopisa, da ostane nepoznan, ne navajamo njegovega imena, kot je to običaj. UREDNIŠTVO prostem Seveda pa vst ti, ki spe na pločnikih, niso brezdomci; v soparnih in vročih nočeh namreč tud: tisti Indijci, ki imajo s‘cer streho nad glavo, rajšj prespč noč na prostem kot pa o zatohlih in če^to nehigienskih stanovanjih. Zima v Paoni, malem mestu nekaj s/0 kilometrov nad Bom-bayem na Decanskj planoti, kamor sem prišel meseca lebruarja, pa letos ni btla samo topla, temveč prav vročat vča»ih je sonce že ob devetih dopoldne pripekalo tako kot pri nas v av-gu-“tu sredi dneva. Od enajste ure do štirih popoldne je bilo na razžarjenih ulicah naravnost nevzdržno. Zlvo srebro se je *prehrjai0 v toplomeru med 105 do 110 stopinjam Fahrenheit'’, po pravico omejiti kopanje le na svoje člane Sicer pa je bil to scmo Izgovor- najmanj se je v kopališču kopalo članov. Vsak dan sem srečaval tu druge obraze. Če bi bdj v3: člani, bi bil to res močan klub in bi morali Imeti nekaj takih bazenov, kot je Breach Candy, ali pa še boljše. Pri blagajn: *■; moral, namesto da bi pokazal čl&nsko Izkaznico, seči globoko v žep. Vstopnina ni bila majhna. Do vrednosti je prišla pri blagajn: tud/ nekoliko bolj svetla barva kože. Indijci s0 na to odgovorili z gradnjo še večjega, čeprav ne tako razkošnega kopališča na Chowpr’ttyju, prijetnem shajališču deset tlso-čev delovnega ljudstva Bombaya. Napis ob vhodu opozarja Evropejce, da nimajo tu ničesar iskati. Zdi se mi, da so Indijci v takih stvareh precej popustljivi: Tudi v Madrasu, Bengaloru hi Mysoru ter v vseh drugih mestih na jugu imajo kopališča, ki pa daleč zaostajajo za bombay-skim. Vanje me je ob pr hodu najprej pripeljalo pot In bil sem v njih stalen gost. Konec poletja sem ujel v Kalkuti. Ta ima menda ncjslabše podnebje in tjakaj sem prišel tudi v najslabšem času, v drug' polovici maja. Me^to leži ob Hooghlyju, rokavu svete reke Ganges Oddaljeno je kakšnih 60 milj od morja je izredno vlažno in brez kakršne koli sape .ponoči, Temperatura je bla stalno nad 40 stop C In vlaga okrog 90-odstotna. Razlike med dnevno In nočno temperaturo ni nobene. Nikjer nisem pretrpel toliko vročine kot ravno tu. Od prvega do zadnjega dne tem bil neprestano prepoten. Kar sem 'me/ s seboj oblek, sem jih tu uničil. Kadar se pn nas v popoldnevih julija olj avguste pripravlja k nevihti, n: nikoli tako soparno, kot je v Kalkuti stalno. Kjer koli tem hodil po Indiji, povsod sem imel oči in ušesa odprta za vse, kar je bilo mogoče videt: lepega in zanimivega. Za Kalkuto pa smem reči, da sem N jo ravno zarod n/enega neznos- Na cest- v POONl našem med 40 do 43 stopinjam Celzija. V*'e /e iskalo blagodejno senco, k: pa jo je v tem letnem času in v tem skalnatem svetu težko najti. Se otrok ni bilo na cestah. Ko pa se je zmračilo, je vse oživelo. Beseda mrak za Indija pravzaprav ne drži; čim sonce zaide, je v 5 minutah temno. Ravno tako je tudi zjutraj. Pravili to mi, do že 80 let nt bilo tako hude vročine; rad »em jim verjel. V treh mesecih, ko sem st zadržal na Decanski planoti, n! padla n‘ti enkrat kaplja dežja. Ko sem pozneje priepel v Bombay, je vročina postajala še hujša. Tudt tu so pripovsdooali, da ntt! najsianjši ljudje ne takšne vroč n*. Iskal pač pa na vsem kontinentu. Vstopnina je precej visoka. Balkonski sedežj stanejo okrog tri sto dinarjev našega denarja. Toda izplača se dati še več, kajti tri ure sedite v hladu in uživate kot prt nas na Bledu olj kje drugje na Gorenjskem, čeprav je f lm največkrat slab. Z/os/j ob sobotah So bile take dvorane napolnjene do zadnjega kotička. Vsi tisti, ki ne morejo v gorska letovišča, »e hodijo semkaj hladit. Kar se tiče kino predstav lahko rečem, da smo pri nat v tem pogledu precej skromni, oziroma da so kino uprave precej skope. V kinematografih v Indiji traja program več kot dve ur j in pol — tam, kjer se predvajajo indijski filmi, pa nad 3 ure. Najprej prikažejo indijski tednik, neprimerno daljši od evropskih, nato sled; angleški tednik, kakšen krajši vzgojni ati glasbeni film in odlomki h raznih filmov prihodnjega programa Sele nato je odmor In za njim glavni Flm v angleškem jeziku, indijski filmi *© za na* Evropejce težko sprejemljiv;. Ulica p Kalkutj Pr*del h proti P k'stanu, kjer je sem tolažbo v elegantnem kopa-*e8a le nekaj centimetrov pada “ ‘ ” najbolj Delhi-brlo vroče kot Ntno Tu *o tudi Wo*< predeli Indije. z/me sem preživel v ' Preko dneva je na* poleti, noči p- so bile „ °° Prijetne, saj so bile podob-v. Pošt m zgodnjim jesenskim. ^ ndor pa fudf v fem letnem čo-. n*em potreboval nobene ode-e » oied/em ko se je moj sopotnik prehudi Ihti, da bt se čfm-' ^klimatiziral do mu ena često prttois-odeja ne iado- tišču Breach Candyju, kj pa je odprto rm za Evropejce. Tu Sem srečaval vsak dan mnogo Angležev In Francozov, Nemcev tn Rusov, vse, kar je prišlo Iz Evrope, pa tudi Američane. Vse se je zateklo semkaj. Indijcem taka rasna diskriminacija na *voj‘. zemlji n/ bila pogodu. Zahteval/ s0 preklic prepovedi. Do tega pa ni prišlo. Angleži oziroma neki angleški klub, ki je laelnik tega kopališč o, /e Iz javil, da Imajo kot pr votna ustanova nekak kompromis, ki bi bil še najbolj sprejemljiv tud‘ za jug, katerega potomci dravidske kulture sodijo v povsem drugo jezikovno skupino. Kako se bo ta proces razvijal, je vprašanje časa. Kolikor sem imel priložnost1 malo globlje načenjati to vprašanje s posamezniki, Sem prišel do zaključka, da pomenj jezikovno vprašanje za Indijca precej trd oreh, in to kokosov V Kalkuti sem si ogledal sa-mo tiste stvari, k: jih navadno noben tujec ne spregleda En-a največjih zgradb v mestu je iz belega mar-mora izdelan V1CTORIA MEMORIAL, ki po svoji zunanjosti precej spominja na čudovit: TAJ MAHAL v Agri. Danes je v njem muzej. Poslopje so zgradili v počastitev angleške kraljice Viktorije. indijski narodni muzej v Kalkuti je največji te vrste v Aziji. Trj popoldneve sem si aa aomDccf — park nega podnebja še najmanj ogledat, čeprav je to ne samo največje indijsko, marveč tudi največ je azijsko mesto sploh. Svoje službene stvari sem opravil že v zgodnjih dopoldanskih urah, največkrat do skrajnosti utrujen, še preden sem odšel na delo. Popoldne pa sem preživel v svoji sobi. Sedel sem pod velik’m ventilatorjem in se z vodo h velike lončene posode pol val po telesu. To je bil še edini način, da sem 9e lahko vsaj nekoliko ohladil in pa menda tudi n a najboljši način dobil revmo. Ohladitev s prho preko dneva sploh ni prišla v poštev. Voda iz pipe fe b'la včasih vroča kot krop. Najbolj, prijetni so biti št- večeri, ki sem jih največ prebil a rožnih kino dvoranah. Te »o bile zame v tem babilonu edino me“to oddiha in zabave. Mislim tiste dvorane, kjer dajejo samo angleške filme in imajo električne naprave za hlajenje zraka. Kino »Metropolitan* na najbolj prometni žili Kalkute, Ima največjo in nedvomno naj-lepšo dvorano ne samo v Indiji, Zelo so dolg', polni monologov tn klasične muzike. Vsebina-je težko razumljiva. Tematika je zajeta i še bolj važno: v bolj hladne kraje. Kalkuta ma veliko malih in dva večja kolodvora. Eden izmed njih je HOWRAH. Tukaj sem izstopil, ko sem po 48-urni vožnji z ekspresnim vlakom prišel prvič vanjo iz Madrasa. Pot na sever pa sem nadaljeval s postaje SEALDAH, k- leži na drugem koncu mesta. Od Kalkute do SI-L1GURIJA ob vznožju Himalaje je približno 20 ur vožnje z bengalskim ekspresnim vlakom. Na tej železnici n: vozov s hladilnim-napravami, zato je bilo potovanje utrudljivo. Neusmiljeno je pr-pe-kalo sonce skozi sicer prav majhna okna v oddelku. Kmalu pa ee je pr družila še drugo neprijetnosti gos/ prah, ki kljub skrbnemu zapiranju oken spremtn-l barvo ne samo vlaku, temveč tudi potnikom. Pokrajina, skozi kolero sm<> se vozili, je b la Bengalija, v tem predelu pusta, enol-č-na ravnina brez kakršnih koli vzpetin in le z redk m zelenjem, s prav številnimi vasicam: -S ilovnat h koč brez oken, pokritih s suhimj palmovim, vejami. Kmetje so orali z lesenimi plug: svoja polja, grba&tc krave so se pasle po revnih pašni k-h, veliki črni bivoli so ležal’ po redkih močvirjih, ki so še o'1ala od zadnjega deževja pred nekaj dnev-. Male al; nič, kar bi bilo vredno ogledovanja. Nekoč je btia zveza med Kalkuto in STigurijem krajša, po razglas, tvi neodvisnosti 1. 1949, torej po 167. letih angleškega gospodovanja v Indi ji, pa sta nastali tu dve držav-: kompaktna Indija in razdeljeni Pakistan, katerega zahodni, večji del lei, zahodno od Indije — manjš. Vzhodni Pakistan pa tisoče kilometrov proti vzhodu, tako rekoč v sami indij-, mea Bengalijo in pokrajino Assam. Povezanost obeh delov je možna le po zraku, manj po vodi. Vsekakor odlični rešitev. k, so jo namerno napraviti Angleži. Železnica, k. je prej tekla naravnost preko Vzhodnega Pakistana in tako na najkrajši način povezovala Kalkuto z njenim severom, dela danes ovinek na zahod Kar je pa najhujše — preko Gangesa n, tu nobenega mostu. Na postaj Sakrigali le treba izstopiti, se peljati kakšno uro s parnikom po reki in na drugem bregu na oostaj: spet prestopiti na vlak. Tako prestopanje. zlasti o nočnih urah, ko *e spu'le rojj komarjev in kobilic na človeka, pa ni it neprijetno, temveč prav težko -n neznosno Utrujen od vožnje, še bolj pa od pikov komarjev tn ugrizov kobilic, sem kljub neznosni vročini in vlag kmalu zaspal in *» še/e prebudil, ko smo se v zgodnjih jutranjih urah vozili že po, vi“ok mi gorami blizu nepalske meje, nedaleč od Sd gurija. Za seboj smo pušča)i postaji; Gal-golijo, k: je dva k do metra oddaljena od meje, Nax'jbari, ki je tik no meji, Badogro, ki je znano letovišče v severni Bengal ji. Ob sedmih zjutraj smo pr speti v Sl-liguri. To važno železniško križišče leži no križpotu med As“o-mom, B-harjem in Dardjeelingom. (Nadaljevanje sledil Victori« Me mor.oj — v Caicutti tBLJLs ^VidiVSem?0™^ Težav res ne manjka jakov v gimnaziji narašča, poleg tega pa uporablja te prosto- Delovni kolektiv trgovskega Ivančne in gospodarske probleme: re še obrtna šola s šestimi od- podjetja »Potrošnja« v Trbovljah promet se viša, režijski stroški delati. Zamisel je namreč tale: zijo za leskovšloo in krško mla- delM, Hkrati pa ne smemo po- tarejo že nekaj mesecev različni se nižajo, kar je pripomoglo, da bivšo prosvetno dvorano na dino. O gradnji lepe, moderne zabiti, da bomo imeli v Kr- problemi v zvezi s finančno in kolektiv spet prejema lOO-odstot- Vidmu je treba povečati In jo in potrebne gimnazije v kraju je škem sčasoma še eden ali dva gospodarsko platjo v razvoju ne plače po tarifnem pravilniku, uc avm»i usposobiti za gledališke pred- bilo pred leti mnogo govora, višja razreda gimnazije Tudi podjetja. Čeprav je kolektiv prihran.l v “okriljem stave, hkrati pa jo izkoristiti za Pripovedovali so. da je že vse za to so potrebne priprave Zal zclo resno so morali «pr ego- dveh mesecih v plačnem fondu »j uuuuc« urlu c gledališka kino dvorano. S tem bi bilo re- urejeno in da je sporno samo pa brez primernih prostorov ne voriti s celotnim kolektivom gle- 260.000 din, še vendar ne more -idTnskiV oder nevski šeno vprašanje telovadnice ter še vprašanje, ali naj bi gimna- bomo mogli doseči tega smotra, de finančnih težav, ki obreme- biti govora o razdelitvi presežka, zbori ‘ Ljudska "univerza in ša- b* dom TVD »Partizana« tedaj zija stala na levem ali na de- Ker ne bomo v kratkem gradili njujejo podjetje in ki so vpliva- ker ima kolektiv še vrsto obvez- h/nrokfl Zal na se ob služil svojemu namenu Z malo snem bregu Save. Kako pa je nove šole, je nujno, da staro y tudi na izplačevanje rednih nost; do drugih podjetij. Podjet- vsem tem poraja vprašanje kje dobre volje bi po desetih letih v resnici, občuti dobro vemo: jolo v Krškem razširimo Dobro meSečnih prejemkov je tare tudi visoka najemnina, in šolstvo v Krškem imata zadnje čase precej problemov, ki jih rešujeta Svet za prosveto in kulture ter Svet za šolstvt Odkar so na področju tega ustanovili DPD »Svobodo« se je kultumoprosvetna dejavnost zelo dvignila Pod »Svobode« deluje gledališka dobre volje bi po desetin letin v resnici, obcuu dobro vemo: ««o v trsnem razširimo mesečnih prejemkov je tare tudi visoka najemnina, rvwvivnin« nnStn/tirann del« ker svobode rešili v Krškem vpra- te gimnazije prav gotovo ne bo- bi bilo, da bi pri sestavi prora- p , realnih težav IH ki jo plačuje lastniku trgovske- SSSffi STSSS 'dvorarK, *»«“»* ti ™ d« v S », p. »Mffl na te. d, b, te pri- « S*** .« od-o, te£ ,„u Dvorano TVD »Partizana« upo- vadnlce. saj sta oba nujno po- se nikakor ne smemo zadovo- hodnje leto začeli s to gradnjo. ^ —v- A- --------- rahljajo predvsem za kino predstave, svojemu pravemu namenu pa zaradi tega ne more služiti ter telovadijo člani »Partizana« v mali in pretesni šolski telovadnici. Na Vidmu ostane še mala dvoranica, ki prav tako ni uporabna za kulturne prireditve. To vprašanje je upravni odbor »Svobode« že večkrat premleval in prišel do zaključka, da je treba zgraditi nov, trebna. Ko smo že ravno pri tej grad- Sem Trboveljčan, toda že primeren kulturni dom. Izvolili mn<>6o let po svetu. Kadar pa so gradbeni odbor da takoj prične z delom. Odbor je skušal svoj sklep takoj uresničiti Volja je bila dobra, denarja premalo. Končno so prišli dar jem ne gre le za primemo dvorano in prostore, so prišli do novega zaključka, po katerem bi leto nista dovolj resno pečala z denarnim vprašanjem, glede česar je sedaj kasno govoriti o prevzetih dolžnostih od bivšega podjetja ob reorganizacij: poslovanja trgovskih poslovalnic. Lahkomiselno bi bilo nazira-nje, da je delavsko samoupravljanje lahek posel in izvedljivo brez globljega sodelovanja posameznih članov DS m UO ter nji, naj omenim še novo gimna- mnogo boljše, saj so brez risal- morali čimprej rešiti. Bi so Lili Grili Južno železnico.: Zanimiv dogodek iz starih Trbovelj v objLvo poslovanju pridem v svoj domači kraj, ob- Ijam v objavo sledeči dogo- v kakšni nevarnosti je Spodaj , EH™-- S?« JLsstr:~ dom b! stal okrog 100 milijonov m. yh je pripoved0Val ^ ^delavci, zlasti kaj so tam postavljeni. Fran- nica: ta bi morala nujno opozar- ri oče, in tistih, ki sem jih sam ’ ” tlSte 6356 d°br° celi P8 jo je ubral na KJečco. jati organe samoupravljanja na rfanem ar» i« v- doživel. . .... m Nobenega ni bilo za njim. sli- pereča vprašanja v posameznih „_ . K . . . , «.... nec*e»Jah so pnsh v Tr- šal pa je, kako so se prerekali kolektivih. Težko opravičljiv je Ker mishm, da bi bralce va- bovl)®, se šopirili po gostilnah, jn skoraj bi se bili med seboj izgovor, »da je bilo bolje, ko smo imeli nika do popravil na stavbi, ki jih je moralo trgovsko podjetje doslej samo plačati. Člani DS nadalje ugotavljajo, da se vrsta nujnih življenjskih artiklov za prehrano prebivalstva prodaja z zgubo, kot na primer sol, sladkor in moka Po vsej verjetnosti bo potrebno, da DS in UO temeljito pretreseta organizacijo dela v podjetju, zlasti poslovs-nje skladišča, o katerem je nekaj kritičnih pripomb Važno pa je. da sindikalna organizacija :n aktiv ZKS brez celotnega kolektiva, zlasti Ka 0.r®“ , ‘ v spoznavanju nosameznih instni- vPraa nl® ze'° resno prouci-ta -n bilo treba takoj začeti šega lista zanimalo, vam pošti- dajali za pijačo ter vabiti, na- stepli Tako so odšli govarjcjla in zapeljevali trbo- Sevniški taborniki nam piše ju predlagata ostre mere za izboljšanje po-slovanja, na čemer že Sporedi* , temmo^o dela ^anji delavski svet. _ . da je grešila v tem K temu delu je aktivneje pri- ših, da so sploh pozabili^ za- pogledu tud stod.kalna podruž- tegnif: svet potrošnikov, kajti z nasveti potrošnikov samih in z organi družbenega samoupravljanja v trgovini podjetje khko usj>ešno rešuje svoja vprašanja tn odpravlja morebitne kr.lična pripombe potrošnikov ter skuša veljska dekleta Kje so starejši ljudje? Taborniška družina »Treh nizati ja, kot je ravno taborniška, smrek« v Sevnici je na j starejša ne zbudi v Sevnici potrebnega Pesem> kj so jo zložili trbovelj taborniška enota v Sloveniji, kc zarKimanja pri starejših Morda ski fantje, od katere pa mi je, ho imela v novembru že 5 redni so starejši ljudje mnenja, dia je samo ent kitica ostala v letuj obenj zbor Uspehov, ki jih taborništvo samo za mladino. To spominu in ta se glasi: »Po- trošnik; hvaležni, saj je še vedno v veljavi geslo; dobro blago — dobra trgovina — velika prodaja. A. K. je ta družina dosegla letos, ni pa nj re«. Re$ je sicer, da je or- malo, ime pa še mnogo lepih na- ganizacij 3 namenjena prvenstve- črtov, ki jih želi uresničiti. O no mkdini, vendar lahko deluje- njth ne bomo poročal: pač pa jo v njej tud: starejši, kakor hočemo seznaniti javnost $ pro- vidimo to po ostalih krajih. Do-blemotn, kj je v družin; pereč že brodošel je v taborniški organi- še imeli v svojem podjetju Nekaj dni po tem dogodku je osnovne organizacije ZKS«. Ved- čim zadovoijiveje postreči zah te v- „ , ™re. !nat,e'? župnik Hainik poklical Fran- n0 >,e bi*0 d05*1 govorjenja ode- nim strankam Zato bodo vsi pose od nekdaj rade ponašajo, češ, cef. sebj p^-g, je lu aktivov ZKS v kolektivih, ka- ^°. bile me mlade, nismo ^a mu je tisti delovodja pisal’ ter'b naloga je obravnavat: tudi b^^ake, kaxor so deklet* dan- ^ w 0Jn (župnik) posredoval! lSe,. tek°če Pr?bJfme podjetij. QaJl . ... d- bi se zadeva noravnala ker Tudl v tcm kolektivu bj lahko **»•“«> s tem tiste čase > deto^odia zv^dlT dTit Mmi člani ^ ~ k«dar so se v Trbovljah, nam je razodela ^jf^^enin da notranja ^ K . ■ nS ter odpusta iz službe. vprašanja podjetja ter opozorili KL napela J6 priredila Župnik mu je govoril na du- odbor"™ ^rSnfco na rešS teČ3j ™ VkdhaVanje Sadja šo o krščanski ljubezni, o od- perečih problemov, kj jih je Popuščanju svojim sovražnikom ba v kolektivu urediti. Več sa- :td. Na koncu ga je vprašal, mozavesiti in samoiniciative čla- čajte, da .ajzenpon' mine, da pojdejo Lahi domov, ostale bodo samice in marsikatera zibala bo.,.« * Bila je poletna nedelja. V gostilni pri popoldne štvo užitek m razvedrilo tudi Stara Benkovčeva hiša je stala . . starejšim ljudem, saj so izleti, tako globoko, da so bila okna vi: »Ce mi da 5 goldinarjev, naj previjati o svojih vprašanjih, potovanje in taborjenje lepo do- pod cesto. bo stvtr poravnana!« Čutiti je večje zanimanje za fi- ži-vetje za vsakogar Pri mizi, v sredini, je sedel Župnik odpre miznico in mu ______________^______ _ . __________ - . . v nedeljo, 9. t. m., bo ob pol neki delovodja s svojim dekle- da denar, napiše potrdilo o pre- ' ->W<-—^ Ijajo upravo družine sami mlajši 9. un v zasavski šol: sestanek za tom. Kadil je iz stare parcela- j emu denarja in Francelj ***** “ skor3‘j rj tbiak* - ki uPtmovite- taborniškega kluba, naste pipe. Okna so bila odprta, trdilo podpiše. .. ■ „ „ _____ P* jam študij ne dopušča aktivno na katerega vabimo v«e ljubite- Naenkrat prižvižga iz nasproti- •*________________ n. x_,,. ____, „„ J* zap.sano 50 goldintrjev.« od vsega začetka. Sevniškj tabornik: zelo pogrešanje v svoji sredi starejše člane, ki b; vodili njihovo družino. To občutijo taborniki zlasti sed®j, ko je odstopil gkww družine, ki je bil edina starejši član. Tako sedaj sestav- zaciji vsak, kdor ima veselje do lepot narave. Zato nudi taborni- koliko bi zahteval za svoje bo- nov ZKS in osebnega čuta odgo-lečine in da je delovodja pri- vornosti lahko mnogo prinpomore pravljen plačati, če ne bo pre- k rešitvi niza problemov, ki so več zahteval. Naj pomisli, da tudi v naši trgovin; tako številni. »Benkovcu« so ves tudi Dah težko zasluži svoj de- Po opozorilu LO mestne obči-Lahi pili in plesali. nar je dejal župnik. ne in političnih organizacij je Francelj malo pomisli in pra- DS podjetja začel resneje raz- Tudi kmetijska zadruga v Kapelah pri Dobovi je po navodilih OZZ Krško pod vodstvom učiteljice Frančiške Poharjeve priredila v šoli v Kapelah tečaj za vkuhavanje sadja, priprave sokov in zelenjave, ks so ga domača dekleta g pridom obiskovala. Upamo, da bodo pridobljeno znanje prenesla tudi na druge žene in dekleta, kar ne bo v korist samo njim, marveč bodo s svojim znanjem očuvale mnogo sadja pred predelavo v alkoholne pijače in pred un-iče- -odelovanje. Razumljivo je, da se lje narave, da se ga čim števil-dražina ne more uspešno raz vi- neje udeleže, jati, kot bi bilo to zaželeno, zato Prepričani smo, da Be bo sije nujno, da se ustanov: klub, ki komur žad, kdor bo stopil v naše bo prevzel vodstvo družine. Cu- vrste g pravim namenom in doti; mo se, da tako plemenita org a- bro voljo. Sevniški tebornik: Župnik Hišnik je umrl. Za ^ini’^ ^ njem, otrokom pa preskrbele marmelado, zdrave sadne soko- Prav bi bilo, da bi ta učni predmet vnesli v učni načrt za nega vrta kamen skozi okno naslednika je piišef'župnik Sta- . 2uPnik je nekaj zamrmral In ve in podobno, delovodji v prsi m mu zdrobi goj Ta je, kakor je bil običaj, daj^ba hsta ^nazaj^v knjigo. Vsi planejo na cesto. Delo- njimi spozna in zve o njihovih župnika je srečal pri Žgajnar- ^Cpodeželskih vodja izdere pr; vrtu kol. Nikjer družinskih in gospodarskih raz- trgovim mojega prijatelja T™* razrede VSeh ^ ^ ^ nobenega človeka. Samo pod merah v* voje .j«, “ uslužbence, kako se pravilno in varčno uporabljajo — svinčnikiI se je ves okrvavljen zgrudil, denarja!« Odnesli so ga v gostilno, mu rano izprali in obvezali. »Ni bilo ttko veliko,« pravi S iMiKIV IM— .. fini Po oseh krajih našega okraja "e je odzvalo stotine ljudi plemenit* krooda/afakl akciji. Tisoče litrov dragocene krv■ bo rešilo sto in sto človeških življenj Medtem so se zbrali trbovelj- Frafcelj’ *fbil sem _5 *0>f-dci fantje z raznimi predmeti "aTjev‘ ko,:kor ^ ^ Mbte' za napad. Lahi so pobegnili in a “ verjamem.« »Kako to, kaj se je zgodilo?« »Ti veš, da sem takrat dobil za mojo rano pet goldinarjev; takrat sem tudi podpisal potrdilo, da sem jih dobil pet. Se- Jelen se je maščeval Ko $e je Clark Pounell « TU A tASSPJSr. S TttTA&Z de več in da bodo kovača ubili! Drugo soboto je res prišlo 40 do 50 mož, oboroženih z železnimi palicami in svedri. Obkolili so kovačnico. Bila je te- ne pa pet.« »Samo pet, gospod župnik!« Župnik potegne iz neke knjige dva listka, mu enega od njih nekaj let v tarofu v nekih buk-vicah, se je spremenilo pet v petdeset goldinarjev. Ali ni to copmija?« »Ne. Francelj, to ni nobena svojim motorjem po cesti, je n®' nadoma trčil skupaj z jelenom.. Voznik je zbil jelena r jarek ob cesti. »Neto je prišel k meni jelen ma. Primožev Francelj je bil že poktže in vpraša Franceljna: copmija, to je tako imenovani tn me udaril z rogom,« — tako je z obvezano glavo v postelji. Ko »Alj ni to tvoj podpis?« trik. Za to je potrebna samo pripovedoval popolnoma resno je slišal neki ropot, vstane in »Ja, gospod župnik, toda ta- brihtna glava in spretna roka!« Pounell, kj leži sedaj z zlomi j®" posluša; takoj mu je bilo jasno, krat je bilo zapisano 5 goldi- Ivan Laznik no nogo v bolnišnici. V splošni reviziji sistema socialnega zavarovanja, ki je posledica spremembe družbenega, gospodarskega m političnega ž.v-Ijenja v zvezi 2 ustvarjanjem načela socialističnega samoupravljanja, zavzema revizija invalidskega zavarovanja posebno mesto po obsegu in vsebini kakor tudi po svojem pomenu za koristnike invalidske zaščite in za družbeno skupnost kot nosilca te zaščte. Glede na okoliščino, da problem revizije invalidskega za verovanja zdaleč prekoračuje ■kladnost obstoječega sistema z nastalim, splošnimi spremembami v družbenih, gospodarskih in političn.h odnosih in da terja korenito revizijo načela, sredstev in oblike invalidske zaščite, ki so predv.dene v obstoječem sistemu, sodijo v poklicanih krogih, da morh biti nov e istem invalidskega zavarovanja postavljen na č sto novih osnovah. Nov »istem mora biti očiščen od zastarelih načel in metod invalidske zaščite in mora bit: vsklati en s sodobnimi dognanji invalidske zaščite v državah z naprednejšo socialno zakonodajo in da v povezavi z zdravstvenim in pokojninskim zavarovanjem zagotovi napreden razvoj invalidske zaščite na čim širši osnovi za daljšo dobo veljavnosti novega sistema socialnega zavarovanja. V primeri z dosedanjim sistemom inval dskega zavarovanja, kj je postavljeno na osnovo te- Kaj obeta nov načrt invalidskega zakona? ž’-šča zaščite invalidov na denarno nadomestilo po stopnji invalidnosti, pn čemer se ni upoštevala zaščita invalida s pomočjo rehabilitacije in zaposlitve ter je bila višina invalidske pokojnine oziroma invalidnine v velikj meri odvisna od višine rednega delovnega staža, zaradi česar so bile invalidske pokojnine spričo kratkega etaža v pretežni večini primerov odmerjene dostj prenizko se načrt novega invalidskega zavarovanje drži sledečih načet: Težišče invalidske zaščite je osredotočeno na usposobljenje invalida za delo in njegovo povrnitev v aktivno gospodarsko in družbeno ž.vljenje z zagotovitvijo prejšnjega standarda s priznavanjem pravice na razliko med novo in prejšnjo plačo. V ta namen so pripravljene metode in sredstva za usposob-ljenje invalida za delo (medicinska in profesionalna rehabilitacija), zagotovitev ustrezne zaposlitve invalidov usposobljenih za delo, in ustreznih oblik materialnega zavarovanja invalidov glede zaposlitve, za časa zaposlitve in po prenehanju zaposlitve. Invalidnina bo imela v novem sistemu izključno funkcijo materialne zašč te Invalidov, ki so popolnoma nespodobni za delo in nimajo pogojev za uspešno rehabilitacijo oziroma ki zaradi starosti ne pridejo v poštev za rehabilitacijo in zaposlitev. Pri ugotavljanju invalidnosti bo uvedeno dvojno ocenjevan jej na eni strani se bo ocenjevala delovna sposobnost :n možnost pogojev za usposabljanje invalidov za delo (z rehabilitacijo ali brez nje) oziroma popolna nesposobnost ln nezmožnost usposabljanja invalidov za drugo ustrezajoče delo. Na osnovi take ocene se invalidu oceni ustrezna zaščita (rehabilitacija, zaposlitev z materialnim zavarovanjem, ali pe invalidnina). Na druge strani se oceni fizična poškodba organizma invalida zaradi poškodbe ati bolezni:. Ta ocena se izvrši z namenom, da se invalidu odredi stalna denarna renta za težave, ki mu jih povzročajo poškodbe organizma v rednem življenju ne glede na ugotovljeno stopnjo njegove sposobnosti za nadaljnje delo. Vpliv rednega delovnega staža na višino invalidnine bo z manj šan na najmanjšo mero (10 20*/e od polne osnove), zaradi česar bo znatno izboljšana materialna zaščita Invalidov, zlasti tistih e kratkim delovnim stažem Poleg tega predvideva Invalidska zaščita gospodarske stimulativne mere in gospodarske sank- t cije za invalide 10 odrejene obveznosti gospodarskih in drugih organizacij in ustanov, ki sodelujejo pri zvajanju invalidske zaščite s sankcijami za neizvrši-tev teh obveznosti. Za gospodarske organizacije se predvideva plačevanje večjih doprinosov, povračilo škode z>a zavarovance, za zavarovance pa denarne kazni, ustavitev invalidnine oziroma materialnega zavarovanja. Vse materialna sredstva, kj so potrebna za realizacijo vseh oblik invalidske zaščite, un izdelki v zvezi z rehabilitacijo invalidov (investicije ze te namene v obstoječih podjetjih in ustanovah, za izgradnjo in opravo posebnih ustanov in delavnic) se bodo zagotovili iz družbenih fondov invalidskega zavarovanja. Nov sistem invalidskega zavarovanja bo glede na obseg zaščitenih oseb postavil načelo zaščite delavcev in uslužbencev in z njimi .zenačenih oseb z razširitvijo zaščitnega obsega za neke druge kategorije, ki so v glavnem upoštevane v dosedanjih predpisih. V inval dsko zaščito $e bodo vključili tudi člane ožje družine zavarovancev in deca padlih borcev. Pri izvajanju Invalidske zaščite načelno ne bo nobenega razločka med invalidi, ki jim je invalidsko avojetvo priznano po prejšnjih določilih, in osebami, ki bodo to pravico pridobile po novi invalidski zakonodaji Zavarovanec ho imel pravico do invalidske zaščite tudi v primeru invalidnosti, ki nastopi po prenehanju delovnega razmerja, pod pogojem, da bo v zadnjih petih letih pred nastopom invalidno ste imel vsaj tri leta priznanega delovnega staža. Invalidska zaščita se bo pr.znala ne glede na vzrok invalidnosti (nesreča pri delu, izven de to in bolezen) na ta način, da b° invalidom zaradi nesreče pri •1,®' lu m zaverovancem — vojnim invalidom zagotovljena večja za* ščita in pod ugodnejšimi pogoj1. Rehabilitacija nova zakonska oblika invalidske zaščite V sodobni Invalidski zaščiti zavzema ponovno uspoeabljanje invalidov za delo zelo važno mesto Dosedanji predpisi o invalidskem zavarovanju določajo usposabljanje invalidov »a drugo delo (prekvalifikacijo) in obveznosti podjetij in ustanov, da skrbe za prekvalif.kecjo invalidov Ta določiš* pa niso popolna oziroma «0 pomanjkljiva Posledica teh pomanjkljivih predpisov je bila. da *> se invalidi usposabljali za drugo delo v tako malenkostni meri, da lahko trdimo, da prizadeti ta določila sploh niso izvajati. Zaradi tega vsebuje načrt novega invalidskega zakona natančnejša določita o rehabilitaciji invalidov z« delo, m to a pomočjo tako imenovane medicinske tn profesionalne rehabilitacije. Medicinska rehabiMacja zasle- duje smoter, da cnvalldu v mož -meri vrne njegovo prejs«) zdravstveno stanje in ga usp®-bi za delo (profesionalna renao-Htacija). Ta rehabil.torija P«?' videva v$* terapevtska to o*** sredstva »a usposob tev toval^ za delo oziroma izboljšanje PV škodov-toega organizma. Med pr.pomočke štejemo tud, or^ ped«ka pomožna sredstva, ki n ’ povečajo delovno sposobnost P “v načrtu je. da h; medzeto^o rehabilitacijo izvajale v 9lav" obstoječe zdr vstvene ust:o°ve. le jzjemoma bi osnovali epeetou ustanove ze rehabilvtacjo hu pohabljerah invalidov Kot z srtvene ustanove za med'lc”L. rehabilitacijo naj bi se orga reti tudi ortopedski aavot .. (Konec prihodnji J ZAGORSKO PISmO Z vsakim dnem smo bliže zimi Kot drugod v Sloveniji, primanjkuje tudi v Zagorju stanovanj. Povedati vam hočem o pticah selivkah, ki se nasilno vseljujejo v stanovanja, ki so bila oddana z odločbami drugim strankam. Primeri nasilnega vseljevanja v nova stanovanja nam dado resno misliti, da bo tfeba take in podobne primere v prihodnje eksemplarično kaznovati. Kazen nekaj sto dinarjev ne pomeni nič, treba jih je kaznovati s primemo visoko globo, na drugi strani pa izseliti iz tistega stanovanja. Sedaj je Teden otrka Ko govorimo o otroku, moramo vedno znova poudarjati, da ti potrebujejo precej sadja, zagorski trg pa Je s sadjem slabo založen, na drugi strani pa so velika ovira cene. Ce hočemo, da bomo imeli zdravo mladino, bomo morali v Zagorju nujno rešiti tudi to vprašanje- zlasti ko vidimo, da n® Štajerskem zaradi obilne letine propada sadje V »Slov. poročevalcu« je zadnjič nekdo kritiziral ceno sendvičem, ki go jo povišali od 20 na 25 čHn v nekaterih gostiščih. Zadnje čase pa so v vseh obratih postavili ceno na 25 din. Ne vemo sicer zakaj, mislimo pa de se cena salame ni mogla povišati. Menda je to le odgovor Uprave gostinstva na kritiko v navedenem listu. Ko že govorimo o salami, se moramo spomniti še zagorskih mesarjev, ki so v kraju ljudje posebne sorte. Vsakodnevne kritike na račun zagorskih mesarjev nam dado misliti, da se bo treba resno lotiti ureditve mesarske službe v Zagorju. V vseh poslovalnicah dobiš 2—3 ččkg mesa premalo, čeprav večkrat kaže jeziček na tehtnici prav. Zelo pogosto tehtajo mesarji poleg mesa še nož ali pa svoje prste in tako jim ostanejo precejšnje količine mesa Pa tudi drobiža ni in tako ostanejo Se tu lepi denarci. Vse pogostejše kritike na račun mesarjev so na pravem mestu. Kaže da bo treba spet Ponoviti kontrolo ali urediti nekaj podobnega, ker tako poslovanje ne more več trajati na račun potrošnikov. Spomniti se moram št= &o ntf Vitra nad Čolnišamt V ta namen so preurediti staro leseno barako v večjo prostorno sobo in kuhinjo. Lovci so to delo opravila v nekaj tednih. Ob otvoritvi se je zbralo mnogo Zagorjanov ter prebivalcev Lok in Kisovca. Prišel je tud; predsednik mestne občine Zč gorje tov. Alojz Lukač in drugi. Graditelji so ob otvoritvi koče poudarili, da so imeli predvsem namen zgraditi kočo za delovne ljudi, ki bodo ob dela prostih dneh imeli v naj-bližjj okolici prijetno izletniško točko. Hkrati Pa pomeni ta nova hišice časten doprinos loških lovcev k vsestranski dejavnosti njihovega društva. Mladinski športni dan v Zagorju. — V okviru »Tedna otroka« je izvedli tudi mladina osnovnih šol in nižje gimnazije v Zagorju svoj športni dan. Priredila je vrsto športnih iger in izlete v bližnjo okolico, športni dan je v celoti uspel. Čedalje .več rudarjev gradi stanovanjske hišice. — Čeprav so v Ze gorju zadnja leta Zgra- dili vrsto stanovanjskih hS, stanovanj še vedno zelo manjka. Zato se je zadnje tedne odločilo precej rudarjev zidati lastne stanovanjske hišice Največ hišic bo stalo v središču Zagorja pod osnovno šolo in na Lokah. Gradnja delavskega doma lepo napreduje. — Ce bo kolektiv »Betona« tudi v bližnjih dneh tako gradil nov kulturni -hram v Zagorju, bo le-ta Se do zime pod streho. Godba na pihala „Svobode-Center" iz Trbovelj je obiskala Novo Celje Godba na pihala »Svobode-C en ter« iz Trbovelj je napravila v petek, 36. septembra, obisk v Novem Celju. Tamkajšnjim prebivalcem je godba priredila lep koncert in žela zasluženo priznanje. Iz Podbočja v nedeljo, 2. t m. so doživeli vaščani v Podbočju prijetno presenečenje. Železničarska godbi jeseniške »Svobode« Je priredila krožno potovanje po Dolenjski. Obiskala je Kočevje, kjer je sodelovala prj proslavi občinskega praznika in obletnici Dolenjske brigade. Nadalje Je obiskala Smarjetske toplice, v nedeljo popoldne pa še vas Podbočje. Po kosilu so godbeni-k_prirecfili na vrtu gostilne Stanič lep promenadn-i koncert ter zaigrali vrsto partizanskih in nerodnih pesmi. Pred odhodom so dodati še nekaj koračnic. Domačini in ljudje tz Kostanjevice ter ostalih vasi so z velikim užitkom sledili izvajanju res kvalitetne glasbe, ki Je v tem predelu redkost. Jeseniški godbeniki so zapustili v Podbočju najlepše opomine, kjer žele, da bi Jih ta godba obiskala še večkrat in Jim nudila prijetno razvedrilo. -akt IZ HRASTNIKA V OBEH HRASTNISK3H TRŽNICAH se je zboljšala prodaja zelenjave in sadja glede cene in zadostne zaloge, odkar tud: te dve tržnici zalagata kmetijsko podjetje iz Hotemeža pri Radečah. Vodja tega prodajanja je naš podjetni in požrtvovalni slepi Žane Draksler, ki je — kakor sam pravi — ves srečen, če lahko pomaga hrastniškim delavcem s ceneno zelenjavo tn sadjem Predzadnjo soboto je imel Draksler na primer dosti cenejša jabolka kot druge prodajalke, in sicer po 25 din, druge pa po 40 dinarjev Draksler se trudi, da bi čim bolj zadovoljil svoje odjemalce. Boji se pa, da bo moral prenehati • to prodajo pozimi, ker ne bo imel v nobeni tržnici pred mrazom zavarovane in zaprte prodajalnice, To bi bilo v veliko škodo hrastniškim kupcem, ker bi bila spet odvisni od ljubljanskih branjevk. Sicer pa obljublja ljudski odbor mestne občine, da bodo v tržnici v Zg. Hrastniku prtrdali poleg drugih zaprtih prostorov še prostore za prodajo zelenjave in »odja. V Joe in Brinar: PIONIRSKI KOTIČEK (Nadaljevan jel rt // samskiSl 22. KRALJEVA SODBA trgovske mreže, ki posluje včasih zelo čudno. Sedaj, ko je sladkorja spet dovolj, v nekaterih trgovinah ne dobiš toliko sladkorje, kolikor ga zahtevaš Ne vemo zakaj to postopanje, saj ai potrošnik ne bo ustvarjal zalog za naprej. Mislim, da bo v takih in podobnih primerih treba zbuditi Svete Potrošnikov, ki naj razpravljajo o teh in še drugih primerih v zagorski mreži Sveti potrošnikov naj ne bodo le na papirju. Pač pa naj se zanimajo za vse nepravilnosti, ki se dogajajo na terenu, in kritika bo izostala. Za danes naj bo dovoc vem pa, da bo teh nekaj vrstk spet razburilo duhove. Velik« bo namreč takih, ki se bodo čutili Prizadete (mačka zacvili če ji stopiš na rep) — toda kritika je Pravilna in na mestu, in kdor ljubi resnico, jo bo pozdravil. Novo lovsko kočo so odprli. Minulo nedeljo je lovska družina to Lok—Kisovca pri Zagorju odprla novo lovsko ko- lu zdaj Je bilo po njej! Kraljevi sod je sklenil soglasno: »LISICA ZVITOREPKA JE ZAKRIVILA NESTEVILNO LOPOVŠČIN; ZATO JO OBSOJAMO NA SMRT. HUDODEL-KA SE NAJ ZVEŽE. VKLENE IN OBESI S KONOPCEM NA VISLICE!« Vse govoričenje td rjavki prav nič basnilo; s svojim mu-kovanjem je ostala na cedilu. Od kralja ni bilo upati nikakšne pornodj več. on sam je oznanil Zbrani množici strogo obsodbo In zdaj šele, ko so jo pograbili in zvezali, je zmisllla neugnana hudodelka na svoj žalostni konec. »Recite dovoliti, kralj moj ln gospod,« pravi Lakotnik, »da Se nocoj izvršimo obsodbo! Kmjav ve za debelo suho vejo tu blizu. Kar na njo obesimo Zvitorepko!« Krnjav je res vedel za suho vejo, toda obveljal je nasvet Miška, ki je dejal: »Počakajmo rajši do jutri; podnevi bo večja slovesnost!« In odgnali so Zvitorepko v temno vozo, kjer je v smrtnem strahu pričakovala vzhajajočega sonca. 23. Zvitorepki gre za nohte Komaj je petelin na svislih prvikrat zapel, so se zbrali Miško, Lakotnik in Kmjav, da popeljejo lisico v smrt, kakor je zaukazal kralj. Zvezano ujetnico so odvedli na trato, kjer so bile postavljene vislice. In maček je dejal volku: »Nam vsem je dobro znano, da ste usmiljenega srca, gospod Lakotnik; toda danes je treba, da ste neizprosni in trdi kakor kamen. Pomislite, kako je Zvitorepka svoje dni povzročila, da so vam obesili vaša dva brata. Nikar ne pozabite, kako je takrat zbi jala šale, in vrnite ji danes Silo za ognji-lo. Pa tudi vi, junak Miško! Zdaj vam je prilika, da se maščujete nad potepenko, ki vas je na Kozoderčevem dvorišču speljala v tako zadrego. Spomnite se razjarjenih kmetov, ki so vas opeliskati lp ožehtali, da ste povsem zmočeni pozabili celo klobuk z rokavicami vred. A vi, dragi gospodje, držite krepko, da se vam rjavka ne izmuzne, kajti Zvitorepka je od samega zlodeja. Ce vam jo danes popiha, ne bo nam več tako lepe prilike, da se znosimo nad njo. Torej le brž na delo, da ji povrnemo zlo. ki ga je nam vsem nakopala!« Lakotnik pa ga zavrne; »Kaj ti ne pride vse na misel, prijatelj Kmjav! Cernu ta opomin? Preskrbi nam rajši močan ko-nopec. Kajti če bi tega že imeli, bi ZVltorepkln golt že davno občutil, kako težko Je truplo pod njim.« Molče j e lisica poslušala to besedovanje, a zdaj spregovori tudi ona; »Ako ste mi sarea tako silno gorki, gospoda moja, ln že tako nestrpno hrepenite po maščevanju, čemu se ne pobrigate in m| brž ne upihnete bornega življenja? ... Ni klek, da bi Kmjav ne izvohal kakšne vrvi, saj še ni dolgo tega, ko jo je primerjal na lastnem vratu! Kam pa sl spravil konopee, td ti je visel na šlnjaku, prijatelj, ko si jo odkuril s kmetove- ga skednja? Čudno se mi zdi tudi to: ravno vi, častili stric Lakotnik, in pa vi Miško, ki ste s kraljem v najbližjem sorodstvu, sta izbrana, da izvršita krvavo obsodbo? Vaše kneiev-ske roke naj se omadežujejo s takšno brnjavo potepenko, kakor sem jaz? Zares, visoko me čislate, vrli rablji, in posihdob bo ta služba Izmed prvih v kraljevstvu!« Ko sta Miško to Lakotnik zaslišala take besede, sta nekoliko osupnila ln se vprašaje spogledala; njuno veselje, da bosta toogla Zvitorepki zadrgniti vrv okoli vratu, je bilo tako veliko, da še pomislila nista na sramoto, ki jo ta nizki posel prinaša rabljem. Medtem sta dospela tudi kralj in kraljica in za njima velikaši vsega kraljestva to nepregledna množica radovednežev, kajti vsi so hoteli videti, kako bo lisica umirala. Ko sta torej Miško to Lakotnik obstala z ubogo greš-nico, je v sprevodu nastala gneča in Miroljub je stopil bliže, da vidi, kaj se je pripetilo. Ko je zvedel za vzrok obotavljanja, je zapovedal: »Le jadrno naprej, gospoda moja; ti Kmjav Pa nesi tole vrv to podvizaj se ml, kajti ti boš splezal na lestvico ln uredil vse potrebno!« Lakotnik se Je medtem pogovarjal g svojimi sorodniki to prijatelji, opominjajoč Jih, naj skrbno pazijo na lisico, da Jim kaše ne upih*. Posebno svoji ženi je zabičeval: »Ako tl je življenje ljubo, Pohlastavka, tedaj le krepko drži potepenko! Ce se nam Izmuzne, naju utegne spraviti še v večjo sramoto to nesrečo, kakor jo je nama Že naprtila.« Tudi Mišku Je Lakotnik pihal t»a dušo, rekoč: »Glejte, gospod medved, zdajle je čas, da sl ohladite svojo Jerico nad Zvitorepko. Kaj ne, v kakšno nečast vas je pahnila? Zato pa le krepko držite mrcino, da nam ne po smukne; kajti kmjav bo splezal na vislice zavezovat vrv, a jaz mu moram držati lestvico. Le ne dajte se podgani ti, kmalu bo po njej!« »Nikar se ne bojte to prislonite lestvico, kakor vam sodi; Zvitorepko bom že Jas držal v svojih šakah!« Je zagodrnjal medved. »Naprej, gospodje, naprej, vrv Je že pripravljena!« je spodbujal Kmjav navzoče ta je odbrzel prot« morišču, kolikor so ga nesle noge. (Nadaljevanje sled!) Rešitev nagradne uganke iz 38. številke Rešitev naše nagradne uganke iz predzadnje številke našega lista se glasi: MOST-AR, MOSTAR. Knjižno nagrado je žreb naklonil tokrat Mihaeli LAKAJ-NER, učeniki U.b razreda gimnazije, Reštanj, pošta Senovo; drugo nagrado pa Mariji SINTIČ, učeniki H razreda gimnazije, Oštre 19. pošta Kostanjevica ob Krki. Zaradi oddaljenosti od Trbovelj bomo obema pionirkama poslali knjižno darilo po pošti. Vsem rešiteljem za njihovo pošto prisrčna hvala! Uredništvo Nova nagradna uganka za naše pionirje Za danes našim pionirjem in pionirkam sledečo šaljivo uganko: Rak si Je prisvojil črki s to a, toda glej ga spaka, id več taka, ptica nam je skrila ga! No, če boste uganili ime te ptice, nam prinesite ali pa pošljite odgovor do nedelje, 16. oktobra, opoldne. Dva Izžrebanca bomo nagradili za rešitev uganke z lepo mladinsko knjigo. Pri odgovoru ne pozabite navesti svoje ime in priimek, razred to šolo, ki jo obiskujete, ter kraj in pošto, kjer ste doma. Uredništvo tržnici Sp. Hrastnika je tak prostor že ne razpolago, a je začasno zaseden od Ljudske knjižnice — Poklicani činitelft bi morali sedaj skrbeti, da bi našli še pred zimo druge začasne prostore za knjižnico, da bj tako prodajaln:Ca v tržnici spet lahko služila, kot nekoč za prodajo zelenjave in sadja. Ta dva zaprta prostora b’ hkrati služila tud; kot skladišče za nakupljeno in še neprodano blago, kajti prevažanje tega blaga od doma na trg podražuje sadje in zelenjavo RUDNIŠKI AVTOBUS je pred nedavnem obtičal na razširjenem mostu na križišču proti Dolu. Zlomila se mu je os. Veliko poškodovano vozilo je zasedlo precejšen del- mostu, da drugi vozniki z večjim: vozili niso mogli mimo. Tedaj so uporabljali voznik; staro cesto, držečo mimo Štravsove mesnice. Ta cesta je pa v slabem stanju, ker je ne popravljajo več, odkar imamo novo cesto pod železniškim mostom Zaradi takih morebitnih dogodkov, kakor je bil opisani, in ker jo še uporabl jajo vozniki, ki imajo opravke v omenjeni mesni oj in v apnenicah Kemične tovarne, bi bilo le potrebno to cesto pošteno popraviti in jo tudi vzdrževati. Nesreča v h lastniškem rudnika to pogreb ponesrečenca. V torek, 20. septembra dopoldne je žalostno odjeknila Vest po hrastniški dolini o rudniški nesreči Kmalu se je izvedelo, da je zasulo v hrastniški ji mi tri rudarske delavce, od katerih Sta dva zadobila le lahke telesne poškodbe, medtem ko so jamo-merci Julija Dolanca izkopali jamski reševalci mrtvega izpod ruševin. — Pokojni priljubljeni jamomerec je bil star komaj 41 let in je zapustil vdovo z dvema otrokoma. Pretresljivo je bilo, ko je zvedel o smrti svojega dobrega očeti- mlajši erin Marko, ki obiskuje tretji razred gimnazije, M je žalostno vprašal: »Kdo bo zdaj mene študiral?« Odgovor je dobi] kisneje od kolektiva rudnika, da ga bo on gmotno podpiral, če bo priden v šoli. Pogreba te žrtve dela so se udeležili v četrtek popoldne vsi dela prosti rudarji in njifl žene ter mnogi drugi Hrastničani. Od Delavskega doma, kjer je ležalo pokojnikovo truplo pred pogrebom v društvenih prostorih »Svobode I« v Zgornjem Hrastniku, se je vil dolg žalni sprevod proti Dolu. Ponesrečenega rudarja in pevca PD »Svobode I* ter člma ZK so počastili na zadnji poti zvezni poslanec Lidija Šentjurc, zastopniki ljudske oblasti to vseh zasavskih premogovnikov z rudarskimi zastavami obe hrastniški gotioi na pihala — rudarska in steklarska — ter pevci obeh hrast-niških »Svobod«. Pogreba 90 se poleg drugih udeležili tudi vsi sošolci in sošolke milega Maik-Ca v spremstvu gimnazijskega ravnatelja Žnidarja. — Ob odprtem grobu se je poslovilo od pokojnega rudarja, navdušenega pevca in člana množičnih orga-nteatfj, več govornikov. Svežo gomilo eo pokriti • navzoči z mnogoštevilnimi venci ta jesenskim cvetjem. Veliko število pogrebcev ae je žalostno razšlo z mislijo, di- je vsak rudar vedno z eno nogo v grobu. — Blagopotoojm naj v miru počival Prizadetim naše sožalje! Bdgar Wallacet 21 MELODIJA smrti Nenadno ee je Edith odločila, bo odkrila to skrivnost. Ce-btov bo morda » tem zagrešila broti svojemu možu .udi kaj "eprimemega, jo Je vendar Kljub bojazni tolažila misel da bo morda utegnila tudi podati. Cez nekaj minut Je prišla Služabnica z deklico Da, bila je deklica, ki jo je 7*®ela na večer dneva njune Poroke. Ustavila se je ob vratih J® * Prostodušno radovednostjo ogledovala hišno gospodinjo. »Stopit« bliže,« je rekla ““Uk »Ali ste že večerjali?« 1*Najlepše se vam zahvalju-Je odvrnila deklica. »Mi *®vadno ne večerjamo, zate sem hri * Popoldanskemu čaju oblino brigrUntta.« »Nočete za trenutek sesti?« . ‘ liulJltim priklonom glave se tobli ,Ca gospejinemu .Njen glas ni niti najmanj fojV- iu nuj iiajuiuMij g»T®val tuJo*» naglasa kakor dvJ® Pričakovala Edith -jouino j„ bila Angležinja Ne-Iz govorjenja Posnela, da je bolj Iz-Vala—kakor pa je pričako- £?*£*** vedenja to ****** se čudite zakaj asm poslala po vas?« Je vprašala Edith Standerten Deklica se Je nasmehnila in pokazala dve vrsti belih zob. »Ce me kdo kliče,« jc odgovorila Ironično, »potem se to zgodi ali zato da me nagradi za igranje, ali pa zato, da m. podkupi, da neham.« Oči so se ji svetile v odkriti hudomušnosti. Obraz se Ji je smehljal in spremenil vso njeno zunanjost. »Oboje bom storila,« je rekla Edith, »in hkrati bi vas rada vprašala: ali poznate mojega moža?« »Gospoda Standertona,« je rekla deklica in prikimala »Da, večkrat sem ga videla in zanj igrala.« »Ali se spomnite nekegi večera v juniju,« Je vprašala Edith in ob spominu Ji je začelo srce hitreje utripati, »ko ste stali pod tem oknom in igrali neko« — za hip se Je ustavila — »neko melodijo?« Deklica je prikimala. »O, da,« Je rekla presenečena, »seveda se spomnim na ta nenavadni večer,« »Zakaj nenavadni večer?« Je hitro vprašala Edith »No, vedeti morate, da po na- vadi igra moj stari oče zn gospoda Standertona tisti večer pa je bil bolan. Na dirkah se Je hudo prehladil — dobila naju je nevihta in bila sva do kože mokra, ko sva Igrala v Epsomu — zato sem morala priti semkaj jaz in ga zastopati. Tisti večer nisem bila niti malo pri volji da bi šla,« je priznala in se nasmehnila, »in povrh tega sovražim melodijo; vsekakor pa je bilo skrivnostno in romantično.« »Povejte mi, kaj Je bilo .skrivnostno in kaj romantično’ « Je rekla Edith. Tisti trenutek je služabnica prinesla kavo in Edith je deklici nalila skodelico. »Kako vam je ime?« Je nato vprašala gospa »May Wing,« Je odgovorila deklica. »No, May, povejte mi vse, kar veste,« je nadaljevala Edith In si tudi natočila skodelico kave, »in verjemite mi, prosim, da vas ne Izprašujem iz navadne radovednosti.« »Rada vam bom vse povedala,« je rekla deklica ln prikimala z glavo. »Tega dne se posebno dobro spominjam, ker sem bila pri pouku na glasbeni akademiji; najbrž si boste mislili, da si mi ne moremo tega privoščiti toda stari očka vztraja brezpogojno pri tem. Priš'a sem precej trudna domov. Stari oče Je ležal na divanu. Stanujemo v Hoxtonu. Zdel se mi Je malo razburjen. JVlay’ Je rekel, .že- lel bi, da nocoj storiš nekaj zame’. Samo ob sebi je razumljivo, da sem bila takoj z veseljem pripravljena, da mu ust režem.« Deklica se je nenadoma ustavila. »Čudovito,« je dejala, »zdi se mi, da imam v torbici dokazilo za svojo zgodbo.« Za pas Je imela pripeto torbico iz istega blaga, kakor je bila obleka; odprla jo je in pregledala. Potegnila Je iz nje pismo z ovitkom. »Tega vam sedaj še nočem pokazati,« je nadaljevala, »hočem vam namreč povedati, kaj se je potem zgodilo. Kakor sem že rekla, Je bil stari oče zelo razburjen in me je vprašal, če hočem zanj nekaj storiti. Vedel Je, da mu bom rada ustregla. .Dobil sem pismo, ki si o njem nisem čisto na jasnem' je dejal to mi pokazal tole pismo.« Deklica ji je dala pisemski ovitek, Edith ga je vzela in potegnila iz njega listek. »To Je vendar pisava mojega moža!« Je vzkliknila. »Da,« ji Je potrdila deklica. Na ovitku je bil pečat Don-castra. Vsebina je bila kratka; pismo je bilo naslovljeno na starega godbenika in se je glasilo takole: »Prilagam poštni Ček za en funt. Ko ga boste vnovčili pojdite med pol osmo ln osmo uro pred hišo Standertona in za- igrajte Rublnstelnovo Melodijo v F-duru. Prepričajte se, ali Je doma; če ga ni, pridite naslednji večer in zaigrajte isto skladbo ob istem času!« To Je bilo vse. »Tega ne morem razumeti,« je rekla zmedeno Edith. »Kaj naj pomeni?« Deklica se Je smehljala. »Tudi sama bi hotela vedeti kaj pomeni. Vidite, da sem prav tako radovedna kakor vi, in prepričana sem. da je to slabost, ki Je več ali manj vsem ženskam skupna.« »In vi ne veste, zakaj ste dobili to sporočilo?« »Ne.« »Ali kaj bi pomenilo?« Spet je deklica odkimala. Edith si je ogledovala ovitek in še prav posebej poštni pečat. Datum je bil 24. maj »Štiriindvajseti maj,« je ponovila sama zase. »Čakajte trenutek,« je rekla in odhitela v spalnico. Z mrzlično naglice Je odprla pisalno mizo in vzela Is piedala rdeče vezani dnevnik, ki je vanj vpisovala male dogodke iz svojega življenja v Portland-Sguaru. Odprla Je štiriindvajseti maj Vpisala si je dve stvari. Prvi razpis se Je tikal preskrbe nove obleke, drugi pa je bil zelo važen: G. S. je prišel ob sedmih in ostal pri večerji. BI je zelo raztresen in oči vi dno zaskrbljen. Odšel Je ob desetih. Večer Je bil potiskajoč.« Pogledala je spet na ovitek. Doncaster 7,30 je brala. Pismo je bilo torej žigosano sto osemdeset milj od Londona pol ure po Gilbertovem prihodu v Portland Square. Potrta se je vrnila v jedilnico, vendar pa vpričo dekleta razburjenosti ni pokazala »Čutim se dolžno, da vas za vaš trud malo poplačam.« je smehljaje dejala, vzela h denarnice zlatnik in ga dala deklici. »Toda ne,« se je branila mala umetnica. »Prosim, vzemite! Dali ste ml mnogo snovi za razmišljanje. Je od tedaj gospod Standerton še kdaj prišel na podobno misel?« »Ne več,« je odgovorila deklica. »Od takrat ga nisem več videla, razen enkrat ko sem sedela v avtobusu. Čez nekaj minut se je deklica poslovila. »Vse to je obilna paša za mojo domišljijo,« si je mislila sama pri sebi Edith. »Kaj le naj to pomeni?« se J« vprašala. »Kakšna skrivnost tiči za vsem tem?« Ko si je sedaj poklicala v spomin bližnje okoliščine, se je spomnila, da je bil Gilbert tisti večer strašno raztresen, BI! je tako nervozen da je opazila, kako se mu trese roka. Tudi je povedala materi, kako duševno odsoten je bil ves več«. Rojstva, poroke in smrti okraja Trbovlje FIZžUJLTURA IM ŠPORT (Nadaljevanje) V Veliki Dolini: mehanični delavec in kmetovalka Manja Sinko. — V Vidmu-Krškem: tesar Franc 2ur.ec in poljedelka Marija Godler; veterinar Adolf Pediček in medic, sestra Magdalena Pirc; Medved in Krevelj; gradb tehnik Stanislav Kočevar in poljedelka Pavla let). — V Piieoah: Mihael Brem-Se (72 L), Marija Preskar (50 L). — V Polšniku. Anica Elrjavec (3 dni). — Na Senovem: Jože Cehte (10 mes.), Ana Toplišek roj. Novak (81 L). — V Sevnici: Jožefa Avguštin (33 L), Stefan kmetovalec Alojz Robar (52 L), Justina Grahek poljedelka Marija (1 dan), Franc Vovk (70 L). — Na Studencu Franc Pribožič (91 L), Franc Suntajs (60 L), Varaždinsko-mariborska nogometna liga Zmago Rudar a nad Tekstilcem Rudar : Tekstilac (Oroslavje) 3:1 (2:0) Sakošek; ključavničar Mate Jože Kranjc (19 L). — V Trbov- Blaževič in trg. pomočnica Vasilija Da Vidovič; pek. pomočnik Rifat Sarič in poljedelka Rozalija Ahnič — V Zagorju: gradbeni tehnik Jože Forte in zx>bna asistentka Anica Bren; ljah: Neža Pravdič roj. Skale (75 L), Dušan Suneta (4. 1.) Rudolf Kostanjšek (61 L), Mihael Leskovšek (72 1.) Stefan Pod-menik (87 1.), Janez Rak (61 L), Avguštin Avsec Prvikrat so v nedeljo gosto- Je eno kot drugo moštvo le vali v Trbovljah nogometaši iz bolj tipalo, v 22. minuti pa je Oroslavja Nastopili so v pr- OpresnUt lepo posl užil Amer-venstveni tekmi proti Rudarju ška, ki je s prisebnim strelom in izgubili igro s 3:1. Rudar pogodil mrežo nasprotnika. V ni zaigral ravno najboljše, a je zadnji minuti prvega polčasa je kljub temu zmagal. Gostje so bil uspešen za Rudarja še Perc. pokazali hitro in dobro igro, ni- V prvem polčasu je bil torej so pa bili uspešni pri streljanju rezultat srečanja 2:0 za Rudar-na gol. Pred približno tisoč gle- ja, kar pa ni ostalo dolgo. Ta-dalci se je razvijala igra, ki je koj v začetku drugega polčasa ,5? 1 . h" bila zanimiva. Dolgo ni bilo go- so gostje zaradi nesporazuma t «,hi* in Oo=r. in. ,01 i x r 34 o' la> razmerje kotov 7:1 v korist Rudarjeve obrambe znižali sta- SfVL(“- Rudarja Prvih petnajst minut nje igre na 2:1. Končni rezultat Svoboda" (Kisovec) - „Suoboda" (Trbovlje) 4:2 V prvenstveni tekni) Zasavske pomočnica Anica Potočnik; rudar Martin Obrč in predi ca Milena Potočnik; električar Mi- let), Pavla Razboršek roj Čebin (77 1.) Janez Žafran (78 1.) Drago Naprudnik (1 dan), Jernej ha Ključevšek in učiteljica Ber- Jovan (75 L), Amalija Dežman ta Lebar; nameščenec Albert Zadravec in vzgojiteljica Milena Roglič; radiomehanik V'adimir Ludoviko ia knjigovodkinja Ana Rožar. UMRLI SO: V Artičah: Ana Rožmar (80 let), Ana Hode (81 L), Ivan Novak (87 L), Anton Vretič (60 L). — V Blanci: Ana Svim roj med-vešek (71 L), Franc Medvešek (53 1.) Jože Jakovina (42 l.) — V Boštanju: Matija Gunstek (68 L). — V Brestanici: Roza Kozole (66 L), Franc Žnidaršič (74 L). — V Brežicah: Marija V okviru prireditev II. Posav- Smole (8 mes Ivan Vogrinc 6 k ega tedna so imeli v nedeljo v (75 L), Marija Radej roj Klu-kej (63 L). - V Veliki Dolini: Franc Zrlič (69 L). — V Velikem Trnu: Anton Sotlar (15 1). — nogometne igre sta se srečali v V Zagorju: Antonija Uranič Kisovcu moštvi »Svobode« iz roj. Belčič (76 1.), Jožefa Buče- Trbovelj in kisovške »Svobode«, vec (44 L), Antonija Drnovšek Gledalcev je bilo okrog 200 roj. Jerman (60 L), Edita Beši-revič (24 L). Nikolaj Rar.čigaj (46 L), Alojz Grahek (1 dan). čini so v prvem polčasu igrali še kar zadovoljivo V drugem polčasu pa so imeli besedo gledalci, ki eo s svojim nekulturnim in nešportnim ponašanjem V prvem delu Igre so prevla- ovirali potek igre zlasti pa delo dovali na terenu gostje, saj so dosegli kar dva pogodka. Doma- Športni spored v Brežicah v okviru Posavskega tedna (71 L), Dragotin Srna j gel d L), Nikola Bat (84 L), Neža Verstovšek (79 L), Rudolf Božič (3 dni), Nada Kastelic (1 danL Ivana Resnik (66 1.), Franc Steger (69 1.), Marija Prah (1 dan), Branko Gorenc (1 L), Anton Roštohar (78 1.) Marija Leber (69 L), Amalija Bogve (14 L). — V Dobovi: Ana Deržič (59 1.), Jožefa Baumgartner roj Lipej (84 L), Jožefa Škrbec roj Medvedec (81 L). Ana Bosina roj. Vogrinc (85 1.),Terezi ja Kos roj. Supančič (52 1.). Marija Černelč roj. Kovačič (80 1.). — Na Dolu pri Hrastniku: Jože Alt (71 L), Jurij Jazbinšek (82 1.). — V Hrastniku: Jožefa Kovač roj. Letnar (79 L), Ignac Adamič (79 1.), Filka Zaletel roj. Vašarevič (47 1.). — V Krmelju: Brežicah razne športne igre, v katerih $o nastop.li tekmovalci Partizana iz Senovega, Brežic m Krškega ter reprezentanca študentov Posavja, V atletskem tekmovanju so bili dosežen-.; sledeči uspehi:: Tek na 100 m: Pažun (Par Senovo) 11,7; skok v viiino: Poiun 170 etn; met krogle: Bilparič (Part Brež ce) 12,95 m; skok v daljino: Požun 6,02. V odbojki je brežiški Partizan premagal reprezentanco študentov Posavje 3:0, v rokometu pa so bili uspešne nad Partizanom i prikazoval do ponedeljka a*neriš’d kavbojski film Bela Star Predstave v obeh kinematografih: ob delavnikih ob 17. in 19. uri, v nedeljo pa ob 15., 17., in 19 uri Kino »Zasavje« v Trbovljah bo predvajal od 7. do 10. oktobra, ob 17 In 19 uri 15 min avstrijski film »STARI GREŠNIK« »Partizan« Sevnica: od 15. do 16. oktobra amer. film »TRINAJSTO PISMO«. Kino »Dom« Brežice: od 8. do 9 oktobra francoski barvni film »ALI BABA«; od 11. do 13 oktobra italijanski film »ULIČNE POPEVKE«; od 14 do 16 oktobra ameriški barvni film »LAHKO JB LJUBITI«. in kot dobro in disciplinirano moštvo dosegi; pomembne uspehe; tako so n. pr. lan« .greli prvenstvene tekme na Jesenicah brez vsakega treninga In kondicije. Ce bi imeli na razpolago ustrezna finančna sredstva za tren-inge, bi se po doslej prikazanih igrah lahko uvrstili na višja mesta Uprava kluba je svojem zadnjem zasedanju obravnavata materialno stanje, trening in ureditev drsališča v Brežicah Letošnje izdatke zelo obremenjuje popravilo stadion*. Delno bo treba obnoviti leseno ogrijo in izravnati teren za led. Nadalje bo treba obnoviti zalogo palic in kupiti še nekaj potrebne oprave Pr) izdatkih so upošteval; tudi določen znesek za treninge in za prvenstvena srečanja, ki se igrajo na umetnem drsališču na Jeseni ceh. Tudi vprašanje drsal šča v Brežicah je treba končno urediti. Upravni organ tega športnega objekta je TVD »Partizan«, njegove naprave pa so last HK »Krka«. Ta stadion se pozimi upora bi ja kot drsal-šče in igrišče za hokej, poleti pa za teni« ali odbojko Ker so naprave od ho-kej-kluba, je prav, da se ta objekt izreč- njemu v upravo Z določitvijo enotnega upravnega organa in s tem gospodarja, bo mogoče tako objekt kot njegove naprave redno oskrbovati in tako preprečiti veliko škodo, ki nastaja tam. kjer ni pravega gospodarja Hokej moštvo v Brežicah je edina tovrstna športna ekipa ▼ Zasavju. Da h( tud v bodoče lahko uspešno zastopalo trboveljski okraj n« republiških tekmovanjih pričakuje fnančno pomoč od kraja, ustanov ln podjetij, kajt: le od denarn h sredstev je sedaj odvisen obstoj kluba in z njim priprave na težka tekmovanja M T v Brežicah v počastitev »Posavskega tedna« dva šahovska dvoboja, in sicer «o s« pomerila najprej s šahi:st; Brežic, nato pa še z igralci JLA iz Cerkelj. Sahisti »Rudarja« so gostovali na povabilo tovarišev iz Brežic z namenom, da postane šah v Posavju še bolj množičen in kvaliteten V dvoboju s šahovskim klubom »Brežic«« je »Rudar« zmagal t 6,5:1,5. Med Trboveljčan; eo posebno uspešno igrali Sritoer. Jazbec ml. in Drnovšek, med domačini pa Malnerč, Rezbarit ‘ tn Grčar. RIS Z moštvom JLA iz Cerkelj je »Rudar« zmagal « 7:1. Pr; tem srečanju sta od gostov remizirala Jazbec ml. in Drnovšek s Su-tejem in Marjanovičem, medtem ko so ostali Rudarjeve! zmagali. V trboveljskem moštvu se je izkazal ob tej priložnosti novinec Hribovšek, ki je svojo drugo partijo dobil z napadalno igro v 13. potezi Sahisti iz Brežic jn JLA le Cerkelj so dobri, manjka jim pa rutine in potrpežljivosti, saj so nepremišljeno izgubili dve dobljeni partiji. (n) Brežiški hokejisti imajo vrsto problemov, ki skupnimi naporj IZ HRASTNIKA Teden otrok* je odprl v nedeljo popoldne v Hrastniku TVD »Partizan« e telovadno akademijo pod vodstvom učiteljice _ Vodnarjeve. V ponodedljek se je mleko ah čtj. a«.? razrtih izletih ob Športnem dne- »vežem zraku ,n hodimo na tz- levrednt. poteza vodstva steklarne. Hkrati naj še omenimo, da dobe vel delavcu že dalj časa la malico brezplačno kavo ali VREMENSKA NAPOVED ZA PRIHODNJI TEDEN Suho razdobje s Jasnimi dnevi bo vu, ki je bil prav lep In sončen. V teku tedna so nastopili Se cicibani iz otroških vrtcev ter Šolska gasilska skupina, ld jo vodi vzgojiteljica Ocvirkova. Bile so tudi seje šolskih odborov posameznih Sol in občni zbor Društva prijateljev mladine — staršem in odrasli mladini pa je predaval prof. Gustav Šilih iz Maribora o »Razvoju in vzgoji oktobre, ob mladih ljudi v dobi spolnega »Partizana«, zorenja«. Ta teden odprli tudi mlečno vseh hrastniških šolah V nedeljo, 9. oktobra, bo pa še »Dan tabornikov« na katerega je vabljena vsa hrastniška mladina. Napredek v hrastnlškl steklarni. — septembra prehode. Seveda se po možnosti ogibamo hrastn-iške prašne ceste, ki p« jo zadnje čase, ko so spet temeljito popravili škropilni avto, pridno škropijo, kor pohvalno omenjamo. Društvo prijateljev mladine v Hrastniku bo imelo svoj redni letni občni zbor v četrtek, 6. 15. uri v Domu Takrat bo so nadalje vzgojno predavanje znanega peku hinjo v dagoga profesorja Avgusta Šiliha iz Mar bora. — Vabljenj so Rokomet Rudar : Partizan (Krim) 16:12 (10:6) Moška rokometna ekipe je gostovala v Ljubljani proti moštvu Krima in zmagala s 16:12. V Zagorju je ženska rokometna ekipa premagala rokometašice Proletarca s 7:0 (4:0). V rokometu pa je mladina Rudarja :z Trbovelj igrala proti mladini Proletarca neodločeno 7:7 Košarka Spet poraz Rudarja Preteklo soboto je moška košarkarska ekipa Rudarja zopet izgubila igro, jn sicer to pot proti Odredu 1iz Ljubljane, vendar samo * d vero* točkama razlike. Rezultat srečanja je bil 56:54 v koriet Odreda Zenska ekipa Rudarja pa je premagala Odred 30:25 (13:14). Zenska ekipe *e od tekme do tekme popravlja in bo ob vztrajnem treningu lahko dosegla še lepše uspeh«. Kegljaški turnir‘v počastitev II. posavskega tedna PREHODNI POKAL JE OSVOJILO MOŠTVO TRBOVELJSKEGA RUDARJA V okviru ostalih prireditev Posavskega tedna so preteklo nedeljo odigrali na kegljišču »Razlag« v Brežicah tumir zasavskih kegljaških klubov za osvojitev prehodnega pokala Posavskega tedna. Prvo mesto Je na tem turnirju zasedla kegljaška ekipa Rudarja iz Trbovelj s 349 prevrnjenimi keglji. Sledijo Garnizon - Brežice (302), Proletarec - Zagorje (300), Senovo (285), Bratstvo - Hrastnik (324 kegljev). Prehodni pokal je torej osvojilo kegljaško moštvo trboveljskega Rudarja. Prodava NOVO HIŠO, 9,5x8,5 m, z velikim vrtom in raznim nasadom ter travnik, njivo v izmeri 1,43 ha Po želji skupaj ali za srtavbišča. Je ob glavni cesti 2 km od postaje Brežice. — Franc in Antonija Dimič Arnovo selo 44, p. Artiče pri Brežicah. ZEMLJA POTRESOV Potresi niso nikjer napravili tolikšnega opustošenja kot v Aziji. Kitajska in Japonska eo države, ki jim napravijo potre-tiidi n-"1 J večjo škodo. V razdobju sedmih let so v Japonski zapisali nad 8000 potresov večjih in manjših. mladine in tudi ostali starši 1 Krvodajalnlškc sekcije ee Je pretečene dni udeležilo v H rast-V ponedeljek 26. niku več ko 600 prostovoljnih .. _ . —,------- eo odprli v tovarni krvodajalcev. To akcijo je številnim j>ife K delavce med službo. Cez prevzela hvalevredno podružnl-glavnem tisoč delavcev si sedaj lahko vsi člam Društva prijateljev V ,z?°*>vl?t Japonske pa eo =nant tudi strašni potresi trajalo dalje, začasna poslabša- kupi v odmoru malico ku v torija oziroma padavine se priča- varn'*- Prigrizek dobe po lastni kujejo okoli 6.. okoli 11. In ceBl- B fe je dobW Mloien s okoli 16. oktobra. Nevarnost elan# okoli 13. oktobra. ca Rdečega križa v Hrastniku. Krvodajalci se zavedajo, da eo e tem pomagali rešiti življenje marsikateremu bolniku In pone-kruhom. sirom, raznimi salama- s rečen cu, morda celo svojim somi in drugimi dobrotami, prav rednikom ln znancem iz Hrast-tako tudi: e tobakom. To je hva- nika. ki so povzročili velikansko škodo in je poginilo tudi mnogo ljudi. Leta 1703 je v oblasti Tokia poginilo 200.000 ljudi, a leta 1885 v Isti oblasti nad 100.000 ljudi, ln leta 1923 Istotam ravno toliko prebivalcev KAJ IMA TIGER NAJRAJŠI Pavi so največja poslastica tigrov. V Libiji še dandanes pavi živijo v pragozdovih kot divjad. IZ SODNIH DVORAN Na pijanost se je izgovarjal Pred okrajnim sodiščem v Trbovljah se je mora! zagovarjati Alojz H., zaposlen pri rudniku v Trbovljah, stanujoč na Dobrni štev. 2, ker je dne 14 marca t. 1. na Dobrni \ Trbovljah s pestjo pretepel po glavi in telesu H. P. tako da je dobila otekline po obrazu in izvin desnega palca na roki — N. obravnavi se je obdolženec zagovarjal, da ie bil tega dne tako od zavžite pijače omamljen da sploh ni vedel, kaj počne. Ta zagovor obtoženca pa sodišče ni upoštevalo, kei se je prepričalo, da je podana kazenska odgovornost obdolženca, ker ga j< zaradi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po čl 142-1 kazenskega zakona obsodile na 10.000 din denarne kazni in na plačilo sodnijskih stroškov — poškodovanemu H P. pa je obtoženec dolžan plačati odškodnino v znesku 2000 din. Z železom po glavi Franc B. rudar stanujoč v Kotredežu št. 16 pri Zagorju je 24. marca t. 1. okrog 10 ure zvečer pred svojo hišo v Kotredežu udaril z železnim drekom po glavi S J., s čimer mu je prizadejal na glavi več lahkih ran in oteklin. — Obdolženec je svoje dejanje priznal, zagovarjal se je pa da ga je stoni v silobranu. Po izvedenem dokaznem postopanju pa se sodišče ni moglo prepričati o utemeljenosti obdolženčevega zagovora, zaradi česar ga je po določilih čl. 142-2 kazenskega zakona obsodilo na 2 meseca zapora in na plačilo stroškov kazenskega postopanja medtem ko mora poškodovancu S. J. plačati odškodnino v znesku 700 din. — Proti tej sodbi se je pa obdolženec pritožil ter je okrožno sodišče v Celju kazen dvomesečnega zapora spremenilo po členu 48 KZ v toliko da mu jo je odločilo za dobo 1 leta pod pogojem, da v tem času ne bo storil enako hudega ali hujšega naklepnega kaznivega dejanja. Pritožbeno sodišče je prvostopno sodbo tako spremenilo, ker je mnenja, da je obdolženec le po naključju kršil kazenski predpis ter se bo v prihodnje vzdrževal izvršitve novih kaznivih dejanj, tudi če kazen izostane. Zimski plašč si je prisvojil Franc B, zidar, stanujoč v Trbovljah, Zabjaku št. 9 je konec letošnjega januarja prišel dkrog enajstih zvečer v restavracijo »Turist« na Trgu revolucije v Trbovljah. Bil je v družbi s prijateljem. Ko sta ee usedla, je obdolženec opazil da je bil na nekem stolu pri mizi 6ez stol položen plašč. Ko je obdolženec čez pol ure s prijateljem zapustil gostišče, je vzel tuji plašč s seboj, misleč, da ga je tamkaj nekdo pozabil. Vzel ga je z namenom, da si ga pridrži. Zunaj restavracije pa se mu je oglasila vest ter Je zadaj restavracije plašč odvrgel. Plašč je bil tamkaj najden in lastniku vrnjen. Obtoženec je storjeno v celoti priznal, zato ga Je sodišče obsodilo na omiljeno kazen 1 meseca zapora in n« plačilo sodni jekih stroškov. Zoper sodbo se Je obtoženec pritožil na okrožno sodišče v Celje, ki mu je izrečeno kazen odložilo za dobo 1 leta pod pogojem, da v tem roku ne bo storil eruko hudega ali hujšega naklepnega kaznivega dejanja. Pri „Tehniki“ je kradel Andrej S., električar iz Pri UP-zaposlen pri podjetju »Tehnika* v Cerkljah, je v času od avgusta lanskega leta do letošnjega Julija v svojem podjetju v*® več metrov dvožilnegt kabla, troje stikal in tri žarnična — vse v vrednosti okrog 33.00" din, katere predmete st je navedeni prilastil. — Zaredi ten tatvin ga je sodišče dne 15. septembra t. 1. obsodilo na 9 mesecev a pora in na plačilo 8°°' oljskih stroškov. Zverinski očim Franc Kreačič, pekovski P°" močnik iz Brežic, ki Je pustu Avstriji ženo z dvema (>trok°I ma, od katere se Je ločil m ponovno poročil z drugo zen • ki Je imela nezakonskega otrv* ka. s tem otrokom zelo surov ^ zverinsko postopa; pretepa ga ptiico in pasom, da je ta trite otrok postal zbegan in ’ Ko je predsednik občinske« odbora v Brežicah za to zveoe , je zadevo naznanil LM Breo«- ■ Otroka je pregledi.-! zdravnik, je ugotovil, da je bil pr^epa« tako hudo, da na telesnih Pr" škodbah od udarcev palice pasu raste divje meso. Zverinskega očima so tzroc-Jivnemu tožilstvu. Vsa br«*1. javnost zahteva, da ga ,e Za njegovo zverinsko ^ naioetreie kaznuje. . u’