List 29.
Gospodarske stvari.
0 čbelarstvu marsikaj.
v
Iz Stajarskega. V. O čbelarstvu se je že spisalo mnogo bukvic v mnogih jezikih. V slovenščini imamo dobre bukve g. Jonkove („krajnski čbelarčik", spisal Juri Jonke) in gosp. Peter Dainkove; tudi Zalokarjevo „Umno kmetovanje" in ^Ponovilo potrebnih naukov za nedeljske šole" razjasnuje nauk o čbelarstvu. Celo vsega nam vendar bukve ne morejo razodeti, zato so skušeni možje, goreči prijatli milih nam bčelic, z neutrudljivim opazovanjem od čbelic samih se veliko naučili, kako naj se ž njimi ravna, da so nam na dobiček. To so pa ti možje ali svojim dobrim prijatlom razodeli ali po no-vinah svetu naznanili. Al beseda sama, ^ če tudi jasno rečena, se mnogokrat ne razume, kakor je treba; temu pripomorejo zbori in razstave, v kterih se stvar oči-vidno razlaga in kaže.
Tako se je pri zboru čbelarskem v Cmureku na Štajarskem 29. velikega travna prvo prašanje: „kako se satovje ponovi?" očividno razložilo in razjasnilo. — Večidel imajo kmetje med Muro in Dravo kakor tudi na Hrvaškem slamnate panje (koše); v njih je satovje (pogače) čez 3—5 let staro večidel črnkasto s kožicami napolnjeno, ktere mlade čbelice zapuščajo, čbelice se v takih panjovih vedno le manjše izvalijo. Vsak tak panj se da ponoviti, ako se spomladi ali ob času dobre paše postavi na drug slamnat prazen panj, kteri ima na vrhu zgorej 3—4 palce veliko luknjo. V hladni jeseni, kadar je paša dokončana, gredo čbele v spodnji panj, in zgornji panj s starim satovjem je poln najboljše strdi, ki se na veselje čbelarju vzeme od pomlajenega spodnjega panja brez škode za kako čbelico. Če vendar ostane še ktera čbela v tem panji, se z bob-nanjem lahko prežene v novi panj. — Ako je čbelarju ljubo, more si tudi iz tacega naloženega panja nov roj napraviti ob času, kadar čbele rojijo, brez vse pazbe in strahu, da ne bi mu kteri roj pobegnil, in brez velikega truda. Kadar je spodnji, podloženi panj že oskrbljen z zalego, se vzame in na oddaljen kraj od poprejšnjega zgornjega odnese, na mesto njega pa se nov prazen panj postavi. — Tako dela mnogoletin prijatel čbelarstva g. Jožef Polic, kaplan v pokoji pri sv. Ro-pertu v slovenskih goricah, in je lansko, v obee^slabo leto 3 cente strdi dobil. Tudi jez z lastno skušnjo potrdim, da se je tako pridobljen nov roj dobro obnesel. — To pa tudi velja od naklad ali klobukov, kteri se na stari panj devajo in odjemavajo, da se strd ali nov roj dobi, kakor je v 14. in 15. listu štajarske družbe letošnjega leta g. Anton Semlic popisal^ Taki slamnati koši (panji)   pa   naj so  od  zgorej ravni  in   naj  imajo
ondi luknjico, da se med spodnji in zgornji koš ali naklado lahko deščica dene, in tako delo ročno opravi.
Pri takih panjovih se tudi lahko pomaga, ako je kteri panj matico izgubil, in sicer tako: Panj brez matice se dene na drugega, kteri ima matico; na tem mestu tako dolgo ostane, da matica v zgornjem panji jajčika izleže , potem se zopet odvzeme in dobi svojo matico. Dobro je Čbelice obojih košev pred pokaditi; kadar se brezmatični panj naklada na drugega.
V Dzierzonovih in Dz ierzohiziranih panjovih, v kterih se da satovje iz panja v panj prenašati, se satovje ponovi, ako se staro odvzame, da so čbele primorane novo dodelati, celo brez truda, ako se od 3.—5. leta (popred ni treba ponovljenja) prednji del panja z žrelom z zadnjim premenja tako, da zadnji konec panja naprej z žrelom pride, ker čbele panj od zadej napolnijo s strdjo, ktera se lahko odvzame, da potem novo satovje pripravijo. Pri tem se nobeni čbelici nič zalega ne stori. Tako se grozoviti moritvi čbelic dL konec storiti.
O drugem prašanji omenjenega zbora: „kako se d& Čbelarstvo na višo stopnjo povzdigniti?" se je to-le odgovorilo:
1)  Potrebno je, da se kratek in lahko razumljiv nauk čbelarstvu s slamnatimi koši in o ponavljanju sa-tovja in^pregibljivem delu spiše in med ljudstvo razdeli.
2)  Čbelarstvu potrebne stvari, kakor dobri panjovi slamnati in leseni in razno orodje naj se, kakor darilo, šolski mladosti deli, in
3)  naj se mnogovrstna sadna drevesa, pa tudi lepe akacije (bogov trn), dešen (Boksborn), krhlike (Paul-baum) po cestah, mejah itd., kolikor mogoče nasadijo, da se tako dobra paša čbelicam oskrbi.
Koliko kmetu koristijo marljive čbele, se vidi iz sledeče prigodbe od leta 1863. V Bergheim-u na Nemškem je že več časa neki Žid (jud) po nekem kmetijskem posestvu željno hrepenel, al zastonj. Nekega dne sta v oštarii, ko je vince že kmetu v glavo stopilo, kup sklenila — se ve za celo malo ceno — 15 grošev srebra za vsako živo in neživo stvar. Veliko veselje je bilo! — Druzega dne se pogodba sodnii predloži s prošnjo, naj se hitro vse stvari izročijo kupcu. Zgodilo se je tako. Vse se prestraši, ko vidijo, da tudi vsaki konj, vsaka krava, ovca itd. se prodaja po 15 grošev. H koncu pokaže kmet še tudi panjove s čbelami in terja za vsako stvar, vsako čbelico 15 grošev. Vso ostrmi! Da se zve, koliko jih je na število v enem košu, se pomori en panj; bilo je 36.000 čbel. Veliko žalovanje presune kupca, ko vidi, da izgubi 5000 tolarjev. Al pogodba je bila taka, plačati je moral — konje in krave po 15 grošev, čbelico vsako pa tudi po toliko. Prekanjenemu judu je dobro oči izbrisal pametni kristijan.