Stav, 134
Posamezna številka 2V stotink
v t ram, v toreK 22. junija 1920
Posamezna šievnka dv stotnik

Izhaja vsak torek, četrtek in soboto ob 4 popoldne. — Uredništvo: ulica •sv. Frančiška Aslškcga štev. 20, 1. nadstropje. - Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Ncfrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — 'Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan C.odina. — Lastnik konsorcij Usta itdhiosii. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 3.—, po! leia L 16.— in celo leto L 30.— — Telefon uredništva iu uprave štev. 11-57.
Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 stotin!:. — Ogla3i sc računajo v žirokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev In obrtnikov rim po 40 stot; osmrtnice, zalivale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov m;:i po L 2. Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglase sprejem inseratni oddelek Edinosti, Naročnina ki reklamacije sc pošiljajo Izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratini oddelek se nahajata v Trstu, ul. sv. Frančiš'. a As. 20
Italijanska politika v Albaniji, j
Kaj težavna je izvedba, zgodovinskih odio-j >t€V, ki jHi je zvarki endenia. Mezopo-lanija j e v plamenu in Angležem r»\ najbolje. Sirija j ~> polnem upciru in general Gouraud se niara mjerno pogajali z uporniki. k. piotektoral Italije nad Albanijo se jc ob mukah skrčil na i
_ obrambo Vajene. Pa tudi v Libiji ima Italija '
»voje križe in i e/Lave.	_ _
Tako piše ta ugedavija Chtudio Treves v bo-ionjskem U Resto del Caoiino-* cd mincle [bote, dne 19. junija 1920. In odlični italijanski politik o publicist vidi izvor vseli teli luposraosLi v isiamlz-mu. To da je muzelinaotka revolucija. Ta nazor Trevesev beležimo 5 posebnim povdarkom v odgovor na sJepojnl-šenje v razreili italijanskih listih, ki bi hoteli zavajati italijansko javnost, da bi iskala povzročitelje eedaniim dogodkom v Albanip povsod drugr>d, samo ne tam, je. pri Albancih samih.
! Cucna stvar je — pravi Treves — z našim j(HaUiawskim) razmerjem do Albanije. Kaj pa je AVbenec, ako ne — Turek? Ko smo hoteli jpuesraoati Turčijo, smo govo<iii, da je Alo*-trfja /»Urana. S4edili	Esad-paši z i»ači»!
bedastega macchiaveUizma in v skiadu z —• £u£te! _ Avstrijo smo hoteli: Adha.iu-k> Albancem ! Ali. bolj« rečeno: neodvisno kraljestvo Aibajniko ped žezAcmi princa Wieda. Ko je moral Wied pospraviti svoje kov čeke, smo »i zopet z Avstro-Ogrtrko delili vpliv v 'Aiban'ii. da smo tako zavračali Srbe, k» smo Jtfi suvati ali za dedne ^sovražnike, a sino fth morali takej na to upoštevati pod novim imenom — Jugo.»loveiii.*
Veleraaiamva je naslednja ugc<tovitev Tre-Vesova: Ko &mo bili p-oteni v polni ljubezni iio Srbov, «mo vendar držali \ strogi tajnosti londonski pakt. s katerim smo razdelili A!ea-aijo na Iri de4e: enega za Sebe. dru£e£.k za Grke. a l«-et;c£a. osrednjega, bistveno nu»ti-.caaskega, smo obdržali za-se. za Italijo. Nekega lepega dne je IzdsJ general Ferrero manifest, ki >e sporočil Albancem, d* smo jih pritegnili prd italijansko začčUc. Ta roaoilesi pa je ostal brez vsakega, učinka; ui ogrel in mi ohladil številnih albanskih plemen, ker Albanija ni imela nikdar prave narodne zavesti. Vsako naredno gibanje je bilo umetno uslvai-je^o od iti 'ijanškili in — dunajskih agentov. Albanija se ie po svoji veliki mi'«liman*?ki vOči-ni vsakdar smatrala za nekako malo l ur-«ji.jo in Atbancc je bil vsikdar dobrovol;en ©rožnik Turkov proti svojim balkanskim sosedom.
Na to govori Trev-Co, kako je bila Turčija ponižana, kako se je evropska in azijska Turčija razkosa., ala nasilno. To je razvnelo tud: iv.ulimansko Albanijo, ki ima vedno Turčijo \ svojem srer. Upor v Albaniji je turkofilski, tra^cifcnalen in verski. Užaljeni isla,mizem postaja užaljen nacionalizem, kei" je politika Italije d veličina, neskladna, in ima dve tendenci: ena je civilna, poverjena komisarju Cas-l-^ldifu; druga, vo?a£ka, po\ erjena generalu, ni imela drugega posla, nego da je v zasedeni Albaniji tirala nasilno poital^ajsčevanje.« 'S
6vojo _ tako pra\i Treves dobesedno — ye-
lehalijensko gorečnostjo, ne modra in nekch-ko Kue&na, smo sami daH narodao-politićneg« razloga za verski upor v Albaniji! Mi smo rs zjbud-ii v Albancih na-rodni čut! lil tako se
_ vkljub umeri«? nos ti Italrje na zasledovanju
poetike svojih zaveznikov na Vzhodu — nahajamo hkratu spričo islamskega upora v Albaniji, ker odklanjajo nas v imenu vere in v invenu domovine!'
: Nadaljevaje pravi Treves, da bi bilo najslabše. če bi se Italijani dafc u^eli v pasi mi-J>t«rične časti in če bi hoieli hitro zopel pri-idobiti z orožjem, kar 50 izgubili, če bi lvoieli izzivati čutstva Albancev. Srd je najslabši svetovalec, a največja modrost je v pogajanja. Ji »kor dela Anglija s Kras inom, f rarvci^ z emirem Faisalom; v prizadevanju« da potolažimo bolestnike, a ne da bi jih zagrabili na žalostnih razmerah, v katere je spravila vojna države — tudi z-magovotke. : Ni treba, — da navajamo dobesedno — da bi s»i množili sovražnike na Jadranu. Jih imamo že preveč, e-nega srd1tefe$a od drugega — mi, ki si v G.ojern prrletarskeni imperijalizmu nismo zn?ii i« tvari ti preoram a za Ba'.k?n in Vzhod.«
Religiozna vnema za individualno necdv:s-iij.at albansko je skeraj smešna, pra .i Treves; d-Oitavlia pa, da je omalovaževanje, s katerim se gledu n?. to ljudstvo in se mu hoče nariniti jarm -- je zločinsko, ker Albanci, v s\o;i sko-•ro divjaški -svobodi, glebeko. odklanjajo tak j34Tn. Za Albanijo, a še bolj za druge Ealkancc sin svoboda in njihov vstop v zgoftovinsko civilizacijo navezana na zmag? federativne politike, ki bi jo morala Italija povspeievati! En-ter-U balkanizirala vso osrednjo Evropo in ves ka\kaški in azijski \'zhod. Sedaj pa qre za to — pravi Treves — da Balkan raz-balkaniziranto! Zeli balkanske federacije ob zvezi vseh turških držav .Vzije. To bi bila veriga utr'er.a v napredni vzdramivir vseh teh Jjudslev k narodni zavesti. Treves vsklika: - Zdru/ite Ba'kance, napravite Zjedinjene države Vzbcda, vse -neodvisne, ki bodo živele t>voje lastno življenje, a vsi strnjeni ck-c^c iste vnarve pcJitike, okc'o ene federativne prestolnice. vzhodnega Wasliingtcn& — Carigrada? To ;e naloga. No razcepijajme je; na« 52 ne izgublja v majhnih (belestnih podjetjih prepo-tence. % majhnih delnih rešitvah kjer ni ničesar pridobiti, .niti ne za lastno samoljubje. pač pa — vse izgubiti! Osvobodimo se od starih nagonov po plenu, od sani malenkostnega nadvladja!«
Treves zaključuje: »Zgodovinska resnitro-s' je ta da Albanija ni mrtva dežela, da je marveč podna življenja. Ako bi hodeli pob te ti gospodarji Albanife, bi morali nje prebivalce iztrebit: enega po enem iz nph visokih gnezd, in iprae-amo: so-!i konjukture ugodne za nas
za tako podjetje? Vpraštaje saaao vsebofe že odgovor.« (Hoče reči: ni nobene nade i)
Odlični rtarti>aoski polft;k in publicist je dal imenitnega pouka ita^an'oki javnosti. Marsikateri njegov nazor iBle^ae biir zgrešen, ali sc -mora zde H celo tudi neizvediv. Tako a. par. tista federaocj-?*, kakor m jo zaan*si]a on. Vse-j kako pa- mu treba prizjut/ti dve odlični svof-« sivi, tako zelo redki med Italijan?! Ne vodi ga pretirano nacijonalco samoljublje, ne sluša le razpaljenja glarve Jffi razvnetega srca, ampak sled-i razmifel jaijcči pa »neti. da reelao presoja dcgt,dke: poglablja se v probleme in zasleduje vzroke dogodkom Posebno pa treba ceniti pri Trevesu pogum c!o odkritesti napram svojim lastnini rojakom Naravnost jim govori: politika Itaisje v Albaniji je zgrešena, nc dovaja do cilja, je pogubna za interese Italije 1F Ker pa je mnogo analogij med postopanjem Italije v Albaniji in onim na dirugib zasedenih o 'cmljth, bo trebrJ še govoriti o teb znamenitih izvajanjih. Trevesovilt.
Dolžini države.
Dolžim državo, da duši' svobodo. Ne dolžim laške države; ta je država svobode,.
Dolžim državo, da izteza krivično roko po tuji zemtj*. To ni lairka država; ta .je država pravičnosti.	.	*
Do4žiim državo, da zapira šole io zavira >sa-mosiojen kui-twni razvoj mlađeg, k\"iS4cu stremečega naroda. Nai nibče ne misli, da mi-sHot laštko ckžjpvo; ta fe diržava dvati«oč!etne kulture,
Dolžim državo, da skuši v novih, po krivici zasedenih pokrajiaiali doseči isti' visoki odstotek «unftliabe4-cf\'. kakcj" ga je sama vsekam- imela. To ni laška država; vsema svetu je znano«, da nima lašk« država niti enega atnal-iabeta.
Dolžim državo, da širi v zasedenih pokrajinah ves oni nered, ki sc je z njim od svojega postanka do danes odlikovala pred vsemi drir-ginir državami. Razume se, da ne namigujem na laško (tržava; ta je država vzornega) notranjega reda.
Dolžim državo, da tira zssedeae pokrajine v črno bedo, ki j-e od pamti ve k a njena klavrna dedsčina. Seveda ne dolžinr tega Italije; Italija je vendar dežela vtseh bogastev, občega blagostanja in splošne zadovolpncsli.
Dolžim državo, pred Bogom in pred ljudmi, da sc d-en na dan, uro na uro, hip n.a hip ve-dema norčuje iz vsega, kar je človeku najsvetejše in najdražje na 'svetu: i/, nc.rcdnega prepričanja. esebne svobode ki vesti.
Dolžim državo — »pa ne laško, — da namerava izvršiti samomor.
Dolžim državo... Pa kaj bi jo dolžil? Vrag jo vzemi, rajši danes kakor jutri'
(v-Lrcriška Straža )
BbtežHj&mc!
I.
Lovranska hrv. ljudska šola ni bila vedao v dobrih rokah. Oni, ki vedrijo in oblačijo na šolskem polju v Istri, so znali vselej tako urediti svoje §§, da so na vsako šolo lahko spravili vdano kreaturo, ki je potem delovala tako, kakor se je obvezala, ko se je zatekla k svojim vsemožnim pokroviteljem. In tako se je ta šola v minulosti ponašala z voditelji in učitelji, kakor Grossmaun, Marchi itd. Končno se nam je vendar posrečilo dobiti na našo šolo moža, s katerim smo bili zadovoljni.
Inteligenten, smotrao, marljiv in pošten otočan, Adolt Radić nam je skoro decenij vodil našo izmučeno šolo tako. da si je pridobil naše spoštovanje. nase priznanje in popolno zaupanje. Živel je za šolo, kr ji je pribavil zopet toliko potreben ugled. Nikomur ni bil na potu. Po svojem taktnem nastopanju je imponiral tudi našim narodnim nasprotnikom, katerim ni hodil na pot in katerim ni nikdar storil sič žaieg.i. Pri šolskih oblastih je veljai za strokovnjaka in cenili «o ga nadzorniki kot enega izmed najboljših učiteljev Istre.
Prišla je italijanska okupacija in mesto šolskega nadzornika v Voloskem je zasedel »pedagoge Pegan. poleg glasoviicga Marckija (po nekih lastnostih in po svoji minulosti njemu sila podoben) gla.ni špiritu? a£ens lovranskega italijanstva. Skoro leto dni j« to pedagoško čudo mirovalo. Čudili smo sc sicer nekaterim ukrepom, ki so izdajali nekako višjo pedagoško modrost novopečenoga * ispe t ura-. Muzali smo sc, majali z glavami, ali končno — veliko škode ni bilo; in zato smo piolćali. Kdo mu je dal sedaj hkratu novega poguma, da je začel z davno pričakovanimi relor-ma.ai, tega r.« vciuo. .Morda kaka nimia?
Z odlokom Comiss. Chilt- del distretto politico di Volosca od 20. 5. 1920. utev. 126/3 je bil g. Adoll Radič, n?.dučite!j v Lovranu, obveščen, da ga je generalni civi'ni komisarijat premestil v e-nakem službenem svojstvu r.a ljudsko šolo v Klani. Komaj izšolani, sicer povsem neoporečni mlad učitelj ima za\zeti njegovo meeto v Lovranu, a vodstvo šole ima prevzeti de jure Katica Marchi, soproga dobroznanega dalmatinskega poštenjaka, ki bo najbrže voditelj de facto. Že samo ime Marclii v tej kupčiji kože pet v kuhinjo, kjer se je tđ ju?.ina izkuha'a in kdo je sufliral, prvemu ko-mik'i v naši sedanji pedagoški komediji.
Ta farsa pri nas % Lovranu ni zbudila smeha, ampsk žalost v vseh poštenih hrvatskih srcih. Prosili smo telegrafično governatorat in deželni odbor, naj se koncem šolskega leta ne kaznujejo naši ncdcrfžni otročiči. Ali novim pedagogom ni n:č zrano o tem, kaj pomenja izprememba učitelja tekom, in kaj šele par tednov pred koncem šolskega let-»?! Gosp. Pegan! Čudna mera biti knjiga, iz katere črpate Vi svojo pedagoško modrost! — Odgovor je bil negathen. kakor smo pričakovali od sedanje — pravičnosti. Gosp. Radič je dobil nov pozh naj nemudoma ostavi svoje dosedanje torišče in odide gori med gore. v gozdove, najbrž radi svojega slabega zdravja in radi sjajnih gmotnih razmer, v katerih živi učitelj, oče obitelji, Iri bo seveda, lahko trosil za družino v Lovranu in par sto lir na mesec za svojo prehrano v Klani. Moralno in gmotno ubijati nasprotnika je menda modrost, ki so jo naši novi osrečitelji in osvoboditelji poznali še prcu Machiuvellijem.
In gosp. Radič nas je zapustil dne 10. tega meseca in nastopil težko pot. Njegovi učenci in roditelji teh pedagoških sirot mu želimo na pol sto sreč. Vemo, da ne bo za dolgo in da nam bo kmalu zopet vzgajal našo mladino kot nekdaj, pod nad-
zorstvom drugih pedagogov, ki jim bo učitelj več, nego kamenčić, ki ga mečeš na igri v levi ali desni kot, kakor te je ravno volja; ki jim bo učitelj toliko ugledna oseba, da ne pa^e kot žrtev vsakega poHtiškega pirata.
To so stiha dejstva. Sedaj pa nekoliko pravne /uči v to temeo pedagoško afero.
II.
V navedenem dekretu se navaja samo, da se g. A. Radič premešča po § 18. dež. zakona od 9. 10. 1901. štev. 35. Ta 8 je enak vsem drugim paragrafom, ki so jim kumovali Chersieh & Comp. Nate-gaš ga lahko kakor hočeš, le učiteljem ne daja prav nobene sigurnosti. Sla "ai S 18. pravi torej: »....Razen tega deželni šolsk: svet imenovanega ne more premestiti na drugo šolo razen na lastno prošnjo ali vsled drugih ▼•ialh službenih obzirov in po dogovoru z onim, ki ima pravo prezentacije.*
Premeščenje iz Lovrana v Klano se ni vršilo v interesu šole, ker sle s tem udarjeni dve šoli, ki jima je bil vzel učitelj tik pred koncem šolskega leta. Če ima kdo s tem kcrlst, so to nemara lovranski kroatofagi. Gosp. t&adič pa ima občutno škodo, je torej kaznovan i:.' sicer strogo kaznovan. Pravi starček med istrskimi šolskimi zakoni, disciplinarni zakon od 30. 3. 1870. (letos je doživel 50Ietni jubilej), navaja v 44. paragrafu kot najstrože kazan premeščenje na drugo šolo. Kaj je storil g. Radič, da se uporablja proti njemu najstrožja kazen?! Tega na ve ne on, menda pa tudi g. Pegan ne, ki je moral to kazen predlagati in sicer (po S 49. pravkar navedenega zakona) po strogi pismeni preiskavi, katere rezultat se je moral okrivljenemu gospodu učitelja pokazati v upravičenje. Gosp. Radić bi bil moral (vedno po določilih § 49.) svoje opravičenje ustmeno diktirali na zapisnik ali pa se opravičiti pismeno! A, tudi to bi se ne moglo zgoditi, ne da bi bil g. Radič preje izvede!, da je tožan, od koga je tožen in zakaj je tožen! In preiskava bi se bila morala obravnavati v seji okrajnega šolskega sveta! Kdaj fe bila seja, kdaj 9e je razpravljalo o tem, kdaj je bila občina obveščena o nameravanem koraku?! — Neka okrožnica, za katero naj se potrudi gosp. Pegan v arhiv ki bi jo moral poznati, direktno veleva, da se mora strankam dovoliti vpogie« t akie! Ali so učitelji robovi, da za njih ne velja, kar velja za zadnjega cestnega pometača?! Ali gosp. Pegan tako spoštuje stan. kateremu je pripadal nekoč? Vemo. da se gosp. Pegan ni nikdar brigal zi ugled tega stanu. No. sedaj kot nadzornik....
Iz teh vrstic sledi, da ie kazen g. Radića nezakrivljena, nezakonita, neopravičena, da je akt naj-krulejšc in najbrezobzirrejše samovolje, kakršno zmore samo blazen cinik ne uradnik, ki je prisegal spoštovanje obstoječih zakonov in strogo nepristranost in pravičnost. Gosp. Pegan, pri Vas nc iščemo ne nepristranosti, ker je niste zmožni, niti pravičnosti, ker Vas nismo nikdar videli v takšni družbi, ki je marala za pravico in poštenje. Ampak zahtevamo od Vas kot šolskega nadzornika, da se držite paragrafa! Motite se, če mislite, da ne boste nikomur dajali odgovora za svoje nezakonitosti. Pride čas, ko sc Vas nasitijo oni, ki Vas sedaj u-porabljajo brezvestno koč orodje. In potem? Ali res mislile, da ostanete ;.a večne čase na svojem
nios»it'> c^n^tt* ^ <"*"- i'-----1 i
je vedel, da postopa krivično in je o pravem času skrbel za svojo bodočnost. Zgodovina pa uči. da je ljudi Vaše vrste usoda vedno kruto kaznovala.
Proti premestitvi g. Radića govori tudi besedilo min. naredbe, ki bi jo moral tudi poznali kot šolski nadzornik: naj se namreč učiteljstvo nc premešča med letom, da nc bo trpela škode — šola! Vse te določbo pač nc veljajo nič v očeh enega, ki ne pozna pravice.
Jugosloveni Istre stojimo torej pred novim grdim oreatopkom proti humaniteti in pravičnosti od strani okupacijske oblasti. Kako so vcasik Italijani tarnali ia elarmirali vso Evropo, če se je bodi samo prividno obrnil S P»o»« »i««- In ^nes? Kdor j™ moč v rokah, ta pašuje. Vprašanje je. kako veliko je potrpljenje in kdaj se pozove tudi paša na odgovornost? Vzeli »te nam vero v svojo pravičnost. Besedičili ste nekaj o odrešenju; nam se pa zdi, da nas šele vi pribijate na križ! Kakor skala trdna nam pa ostaja vera V naše vat a j en je.__
ko je prišla. Essad paševa pomoč, p-ovsod »li nas. V tem pa vidim drugI glavni cilj, ki bi ga na roko s simpatijami m jim pomagali. Oni, »al imeti pred očmi bodoči jugojlovenski usl
Umor Esstsd paše.
V sejd Nwdnega. Predslavftižtva v Belgra-du dne 15. fv^P- 1920 .je vsled tozadevnega vprašanja pral. Dara^oviča pedal ministrski predsednik <k. Vesotf nastopno iz>avo:
Ccspcdo, res je, da je bil v nedeljo dopoldne v Parizu ustreljen Essad pata, predsednik albanske vlade. Res .je	<*a je ta umor ez-vršil mla-d človek. Ne vemo še natančno, odkod je ta mladi človek, ni K ne moremo ta Č33 zanesljivo govctrili o namerah, ki so vodile do umora. Ta zločin pa se je izvrši v civilizirani deželi, deželi iak»wiov in varstva ljudskega življenja, v deželi, v kateri je Essad paša užival grstcljiifcaost. U ver jeni smo, <ia prijateljska francoska vlada, ki zna sama ceniti ifcluge. katere je Essad paša storil skupni 'stvari, steri vse, da pride do pravega krivca in da tega pra\ ega krivca po zakonu kaznui«. Pri tej priliki izjavljam, da sem hvaležen narodnemu poskneu, ki je slavil to vprašanje, ker mi na ta način nudi priliko, da v imenu naše države izjavim, da ta žalostni dogodek globoko obžalujemo in da ga obžalujemo ne san?o radi Essad paše, ki je bil naš iskreni prijatelj, temveč mi je milo tudi zato, ker so bili njegovi rojaki, vsaf oni. ki so imeli res albansko zavest. bili v istem razpoloženju iu j^h je ta dogodek udaril v njihovem na)Jelikatneji»em čul-*tvu. Vsfed porabljamo io priliko, da tudi Essad-paševi družini in pravim Albanccm izjavimo svoje sožaljc. Essad paša je bil človek, ki se je od mladosti odlikoval s svojainteli-gcnco in svojo energijo. On je Abdul^asnidu povedal, da se mora pokoravati narodni volji, in je v imenu 'svoje države branil Skader in nri smo ga imeli za protivnika, s katerim smo sc častno borili kakor smo se vedno borili s Turki. Ko je Essad paša opazili da te albanski narod navezan sam nase in da «e mora pridružiti drugim balkanskim, narodom, se je v prvi vrsti naslonil na naš narod ,k čemur ga je napot'1 ne samo geografski položaj, temveč tudi vsa prešlos' albanskega naroda. Essad paša je uvldel pravi pot politike svojega naroda. U videl je, da to zahtevajo inl-eresl njegovega naroda in njegove fcodoonos-ti ter je bil vsled tega'»edini iskreni prijatelj našega nareda. Naši vojaki in državljani, ki so pod pritiskom razmer biK pr»;lje<ni, uinikivti se preko albanskih ffirra, deferg spoflVpjafoi da so jim,
ki so se borili na solunski fronti, vedo, da se je Essad paša tam pridružil zaveznikom in da je dritd s svojo malo vojsko pozicre, dostojne junakom. Ko so naši vojaki šli reševat T*aše kraje, so smatraiš za svojo dolžnost, da osvobode tudi kra^e Essad paše in, kakor veste, so naši vojaki prvi osvobodili vso Albanijo. Gospodje poslaaci, prijateljstvo albanskega in našega naroda je staix>. V vsem srednjem, veku ni dokumentov, niti dokazov, da smo se z Albanci borili; mi Gmo bili prijatelji. Ko smo šli na Kosovo, da bijemo bitko s Os-mani, so l>i!i z nami Albanci. Kadar smo se v prejšnjih časih borili za osvcfcojenje balkanskih narodov, so biili Albanci vedno z našim narodom. Albanski narod ve, da Je tudi sam Skenderbeg, njegov največji junak, bil po 'svoji materi Srb. Ko se je.začetkom 19. stoletja razvila borba iz Šumadije proti turškemu carstvu, sta bila med Šumadinci tudi Bušatlija iz Skadra in A±i paša iz Janine. Pridružila sta se voditeljem našega ostanka in skupno z .njimi vodila borbo. Sede tedaj, ko so začeli Turki, sovražniki ibalkafiskih narodbv, širiti po vsem Ba&kaau svoj vpliv do obali jadranskega morja in se pomikati v glob^-Ii in jsfrke albanskih gera, «e je za-čei del albanskega naroda od tuje vati naSemu narodu; vendar pa smo trdno uverjeni, da to kanalu preide in da sc pravi Albanci uverifo, da je tsadi mjUiova rešitev edino v sporazumnem delu ki prijateljskem živ-ijenju z našćm narodom. U ve rje n sem, da bo uju teniška smrt Essad paše, ki je padel kot apcs>h?l njarfodne nrteii, nova izhodna točka za naše skupno in prijateljsko delo. S smrtjo Essad paše pride do onega, do česar v njeog-vem živi je nju ni prišlo. Vsled tega misKm, da mu to tuda naše narodno, predstavništvo, četudi je bel druge vere, želelo pokoj duši in večno slavo. Vsi po&lanci so vstali in mu izkazali čast z vzkliki: »Slava mu!«
0 JugosM.
mo-ustavo-
»Postaviti vprašanje se ga pravi že skoraj rešiti«., veli izrek. To velja še posebno za vsa vpra sanja politične in socijalne prirode. Zdi se mi, da je jugoslovensko vprašanje pravilno postavljeno, ko se vprašamo, kakor se navadno sliši, ali bi morala biti Jugoslavija federalistična ali centralistična država. Centralizem ali federalizem? Naše stališče bo precej originalno in naš odgovor sc bo'glasil: Ni centralizem ni federalizem, ni eno ni drugo. Toda če ostanemo samo pri tej preberi, vprašanje še ni izčrpno postavljeno. Teorije o centralističnih in federalističnih državnih ureditvah so sicer še sodobne, ali so vendar že stare, čeravno niso 5« zastarele. Zadnja leta pa so se spravile v življenje popolnoma nove in najmodernejše koncepcije,
ki jih zastopa ruska revolucija. Mislim, da ne bi smeta zanemarjali ten nacei sp.ou noocna, najmanj
pa kaka slovenska država. Zato je treba izpopolniti vprašanje in se vprašati, ali naj velja za Jugoslavijo parlamentarizem ali sovjetizem. Tudi tu se bo glasil naš odgovor: ni eden ni drugi. Diktatura proletarijata ali diktatura buržuazije? Tudi tukaj bomo skušali dokazati, da bi bilo najbolje za Jugoslavijo, ko nc bi bilo nc enega ne drugega.
Preden pa začnemo predočevati, kaj in kakšno bi po našem mnenje bilo to, kar ni centralizem ni federalizem, ni parlamentarizem, ni diktatura proletarijata ni buržuazije, se moramo vprašati in si predočiti, kakšni so neposredni cilji, ki jih mora zasledovati in jih tudi doseči nova jugoslovenska država, ako hoče biti kos svojemu zgodovinskemu poklicu. Enega teh ciljev sem že opetovano oiii»-njal v II. deht te študije: razdejanje srbske, hrvatske in kranjske državne ideje. Mislim, da sem že tam dovoljno jasno dokazal, da je dosega tega državno-političnega cilja »conditio sine qua non« za ustanovitev življenja zmožne Jugoslavije. Tukaj nam torej postajo, da določimo druge sporedne (paralelne) cilje, h katerim mora stremeti Jugoslavija, ako se noče postaviti v neposredno* nasprotje z dobo, v kateri živi.
Ta doba pa ie, kakor vsi vemo, doba socijalnih revolucij. Socijalna revolucija se je začela Ln tudi s popolno zmago završila v slovenski Rusiji. Od ondot se sicer polagoma toda tem sigurneje širi in pripravlja v vseh sredobežnih smereh. Nobena država na svetu ne more reči, da je na varnem pred to vesoljno maščevalko, ki se ji pravi rusk\ revolucija. Najbolj svečana zagotovila mogočnih državnikov ne veljajo nić, kajti z besedami se da še manj opraviti proti nečemur, kar mora priti, nego z orožjem. Tudi niso (evropske) države v nem položaju, ki si ga v svoji samodopadni slepoti predstavljajo »veUki-- državniki, namreč v položaju zdravega človeka, ki bi se nahajal v okuženem ozračju in okoli katerega bi letali smrtonosni bacili. Nič takšnega ni v sedanji sploSni zmešnjavi. Človek, ki se zviva v bolečinah, ne more trdiU. da je zdrav. Pravi položaj evropskih in drugih držav pa je položaj takšnega človeka, kajti če pogledamo okoli sebe, mari ne vidimo povsod le držaje, ki jim od bolečin škriplje jo kosti? Njih bolezen pa ni nikakor kaka kužna bolezen, proti kateri bi bilo treba poseči po kakem serumu, ki sc imel ubrizgati državljanom, da bi jim prešel njih revolucifonarcn ogenj. Ne, tem političnim bitjem je potrebna in nujno potrebna ie temeljita op«-brez katera jim je nepreklicno odevoniio
dajalec. Današnji žalostni položaj, posebno borba proti sedanjim državnim oblikam, ki gre vštric 3 takoimenovano razredno borbo, je le logična posledica državnih ustav, v katere so že stoletja vklenjeni veliki in mali narodi po Evropi in drugod. Načela, ki so vobličena po omenjenih ustavah m zunanja, notranja, gospodarska in vsakršna politika, ki ima svojo podlago v teh načelih, je to, kar se navadno imenuje v novejšem času z besedo demokracija, (francoska demokracija, angleška, i-talijanska itd.). Tista državna ustanova, ki je pravi izraz posameznih demokracij, se pa kliče parlament, medtem ko se rabi za označbo celokupnega sistema evropske domnevne demokracije beseda parlamentarizem.
Razni narodi se bahato ponašajo s svojimi parlamentarizmi. Parlamentarizem, ki se jc rodii na Angleškem, je zavladal povsod po svetu in obveljal skoro povsod kol zakonita podlaga državnim ustavam najrazličnejših ljudstev. Rekel sem skoraj povsod, kajti nc smemo pozabiti n. pr. da sc v veliki slovenski Rusiji ni ta sistem nikoli vgnez-dil in da je ruski narod napravil svojo revolucijo ravno v hipu, ko je imel tudi tu parlamentarizem končnoveljavno zavladati. Zraven tega naj še omenim, da se nahaja med najnavadnejšimi pridevniki ruskega prevrata tudi pridevnik antiparlamcntarne revolucije.
Zakaj pa bi moralo biti moderno socijalno gibanje naperjeno tudi proti parlamentarizmu? \ zroki protiparlamentarnega zasukanja socijalne agitacije niso na dlani in nam ostajajo pri prvem pogledu skriti. Ko pa vzamemo parlamentarizem v njegovi pravi definiciji in ko ga denemo malce na vago, nam sSar postane jasna, razumljiva, da naravna. Predvsem je evropski parlamentarizem, v kakršnem živimo, popolnoma abstrakten in popolnoma anti-socijalcn sistem. Le oglejmo si vso njegovo takoimenovano volilno aritmetiko in geometrijo. Na podlagi volilnega reda v vseh sedanjih državah, se vršijo volitre na ta način, da se oddani glasovi, t. j. volHci, seštejejo kot bi se seštelo n. pr. število orehov, Id sc nahajajo v kaki vreči ali v kakem košu. Postopanje volilnih komisij se da prav lepo primerjati s postopanjem tistega, ki bi hotel ugotoviti vrednost kakega gozda z mešanimi rastlinami, in ki bi ne želel izvedeli ničesar drugega kot samo število navzočih dreves brez ozira ,na njihovo kakovost. Ko dobi število rastlin, bo sicer vedel, koliko kosov je v gozdu, toda njegova v statistika^ bo brez vsake stvarne podlage, kajti v resničnosti drevesa kot takšnega ni in mogoče je samo drevo-bukva, drevo-macesen, drevo-hrast itd., med tem ko je »drevo« nekaj obstoječega.
Takšen gozd, kjer rastejo razne drevesne vrste, pa jc zelo vestna slika človeškega društva v moderni državi. Kakor ni v gozdu drevesa kot takšnega, tako jc tudi človek kot takšen v društvu nekaj neobstoječega, nekaj nezapopadljivega. Našel boš državljana-zdravnika, državljana-kmcln, državijana-inžinirja, državljana-črevljarja itd., toda državljana, človeka kot takšnega ni nikjer. Takšen državljan, kot nastopa pri naših volitvah, ne predstavlja s socijološkega stališča prav nobene vrednosti, on more biti zanimiv samo za somutologa
uli	.-».I—i--- J—--« «'	i *-
državnika. Označimo takšnega državljana, ki ni 7:1 volilno komisijo nič drugega kot prosti števni materijal, s črko D in X naj bo število takšnih dr-žavljanov-volilcev. Zmnožek DX predstavlja potemtakem izid kateregasibodi volilnega glasovanja. Ker pa pomeni D posameznika, posamezen glas. čigarsibodi in kjersibodi, se v formuli DX lahko zamenja D s številom 1, in potem bo izid volitev enak golemu X, golemu številu glasov. In tako se da torej prav matematično dokazati, kako velika iluzija tiči v mnenju, češ da sc nudi državljanu na dan volitev prilika, da da izraza svoji suvoreni volji z glasovnico v roki, medtem ko se pravzaprav uganja °z njim le enaka aritmetika (računstvo). Z drugimi besedami: državljan nastopa pri parlamentarnih volitvah kot neupoštevan, alt kar je isto, kot prava zoološka edinica.
Evo, zakaj se lahko reče, da je parlamentarizem za človeka poniževalna ustanova. Seveda je tudi nemogoče, da bi bili moderni parlamenti zares prava narodna predstavništva, kakor sc imenujejo ponekod. Slika, ki nam jo nudi takšna zbornica, je tako daleč od prave slike države, kt jo misli predstavljati, kakor je daleč slika stopinj-ske mrrže na zemeljski obli od prave zemljepisne slike, ki odgovarja naši zemlji. „ Kakor stopinjska mreža na globusu, tako je tudi volilna mreža v državi projicirana od zunaj in nima prav nobene podlage v resničnem stauju stvari.
Moderni parlamentarizem je po vsem, kar smo dosedaj našli na njem, torej popolna negacija socijalne vrednosti, ki jo ima človek. Ta vrednost dobiva svoj pravi izraz v posameznih socijalnih funkcijah, ki jih opravljajo državljani v splošnem družabnem življenju, n. pr. funkcijo zdravnika, e-leklrotehnika, kmeta itd. Vsi državljani, ki vrtijo eno in isto funkcijo, tvorijo takoimenovan socijalni stan. Kakor smo prej označili abstraktnega držav-vljana kot takšnega z velikimi D, tako nam bo pomenil mali d socijalno funkcijo ali socijalni stan' vsakega posameznega D., n. pr. d,. prolesorji.. dj = zdravniki, d:, — črevljarji itd.Ko smo si razločno predočili pojma D in d, nam postane jasno-samo ob schi. da je Dd edina konkretna definicija, človeka, kakršen je in kakršen živi z dušo in le-le«om v društvu: DdL = profesorji, Dd, zdrav-, niki, Dd, = črevljarji itd. Vrednost državljana ni torej enostavna, temveč jo sestavljata najn anj dva činitelja — D in d — ki predstavljala njegova dva sestavna dala: individualnega (D, da nc bomo več rabili trivijalne besede »zoološki«) in socijalncga (d, d, d. Ud.). Stvaren je pa le produkt
raciia hrez katera um je nepremično oa*vonui.i	— — - -	... "	x,
Nobena vlada ne zaslužuje v sedanji usodepclni Dd„ Dd,. Dd, itd. in kakor hitro ga razčlenimo dobi prilastka dobre vlade, ako nima v svojem | državljana ni več. kakor m več vode, ko smo jo programu, (načrtu) te velevažne socijalne opera-1 razkropili na vodenec in kisik.
cije° ki se mora izvršiti na državnem telesu. Ona J Takšno razkrojitev, ki ga ne samo globoko poje kajpada težavna stvar, in sicer tem tcžavnejSa, niža temveč popolnoma umč>, pa dor.vi državljan čim dlic ic dosegla gangrena okorelosti in zaljub,- Dd, vsakrat ko gre na volišče. Kakor smo videti
čim dlje jc dosegla gangrena ljenosli v pilkavo preteklost, kakršno opažamo v vseh zapadnih državah s starimi in okosleneJi-mi ustavami. Toda čas prezidavanja se zdi da Je zares napočil, takšen čas, kjer se nahajajo pravzaprav države, ki so v revolucionarni dobi, v boljem položaju kot pa one, v katerih vlada neiz-preraenljivi »red i« mir«. Videli smo, da preživlja Jugoslavija takšno vsaj polurevolucijonarno dobo. Nič prirodnejšega, nič logičnejćega kot pa izrabiti takšno priliko, ki sc nudi posameznim državam le v krvi prevratov in v katero je takore-koč sama božja previdnost postavila Jugoslavijo.
S temi besedami hočem namreč reči, da bi se moralo ob ustvarjanju jugoslovenskc ustave dati Jugoslaviji takšna državna oblika, ki bi poleg drugih nj«nih črt tudi odgovarjala duhu časa, t. j. duhu slovenske rcvolucije. Jugoslovenska usla-va bi morala biti takšna, da bi že vnaprej izklju-Cil* razredno borbo, ki jo vidimo povsod okou
se vrši razkrojitev popolnoma na škodo njegove socijalne komponente, ker nastopa kot volil«: v vsakem oziru le kot D. t. j. kol abstraktni individuum. In tako nam po>taje tudi jasno da je parla-mehtarizem obenem tudi antisocijalna ustanova, ker temelji na popolnem zanikanju socija.nih sla-nov. Kot takšen je parlamentarizem sprejemi,-v za široke sloje le do tedaj, dokler se nahaja socijalna ali stanovska zavednost prizadetih mas na zelu nizki stopinji, t. j. na stopinji stanovske nezavednosti. Kakor hitro se pa začne ta zavednost razvijati, čim človek spozna spozna, da je ujegova socijalna ali stanovska funkcija to. kar predstavlja, pravzaprav njegovo vrednost, tedaj mora videti takšna zavedajoča se masa v parlamentarizmu nc samo nasprotnika, temveč naravnost tudi sovražnika. Rekel sem že, da se je to tudi dejanski dokazalo v ruski revoluciji, ki i«, kakor smo že naglasili^ •koaiaskoz anliparlameatarna.
(Da!fe p rili.)
Blraa IL
"ĐMNOST« «*»▼. 114.
V Trstu, dne 22. ju tuja
Izid avstrijsko-jugoalovenskih pogafaoj.
DUNAJ, 21. Državni tajnik Paul je izjavi! po svoji povrnitvi iz Belgra-da, da se ni moglo veiLko skleniti glede \prašanj prometa, ker moralo ta vprašan/a rešiti razne mednarodne komisije. Razna železniška vprašanja bodo proučavale posebne tehniške komisije. Jugo-slcver.skav lada se je izjavila pripravljena podpirati pcgaj^-nla glede žcleznJžkega premega v ČcškcslovaSito in iz Češkoslovaške in se .udeležiti tudi podajanj glede ureditve železniških zvez med Avstrijo in Trstcni z c žiro m na jeserško prego. Jesenčška proga, ki je bila doslej odprla samo za prevoz živil, se sedaj dvori za splošni promet. Sklenilo se ie tudi, .zastaviti vse sUe za u-dejstvitev d: rek ine železniške zreze s spalnimi vozovi med Diriajem in BeJ^radcm, skozi Madžarsko.
KEMAL PAŠA OGROŽA CARIGRAD.
LONDON, 20. Vesti, ki prihajajo iz Tu-čije. so zelo vznemirljive. Tirrške nacijonalisii-čne čz',e so že pc-pclnoma obkolile Jsmise, ki ga ."^ij.aerava^D ^ngieži izprazaft*. Ti|rške čete nameravajo baje naskočiti Carigrad z -višav na azijski cb-ali Bospora-. Dcslej je že prišlo do hisduh spopadov z angleškimi četami pri Ismidu. Krščansko; prebivalstvo zapušča te kraj« pod zaščito angleške moeuaric«. T'jpo-vi na aiifcski obeli Bospora se uničujejo. »Tinre-sev« casrigrajski poročevalec poziva vlado, maj vendar spoznaf da so v Turčiji nastale take "szmere, da je udejotvitev mirovne poj&cdbe brez izdatnega vojaškega pcloZara nemogoča. Toda angleška vlada pripravlja že vse potrebno za na step proti temu novemu preobratu. Angleški bataljoni na Malti in v Soluaai so dobili irkaz, ca odpotujejo v Carigrad. Začenja se torej nova vejna v Turčiji ,in Angleži bodo imeli ve&ko ovir na svoj poli, kajti turške čete £ o baje izvrstno oborožene — razpolagajo nmireč z nemškimi in avstrijskimi topovi — in pripravljene na boj do skrajnosti. Toda lahko se tudi z grdi, da bo Anglija smatrala diplomatsko vojno za bt) primerno, nego je vojna z orožjem, da začne pogajanja s turškimi nacijcnaLsti, kakor jih je tudi začela z bcljševikJ. posebno še, ker nima nobenega, ki bi ga mogla vreči v boj proti Turkom, kakor je vrgla Poljsko v vojno preti Rirsiji. Grčija bi 31 sicer nekoliko pomagala, teJa, %veliko bržkone ne, kajti tudi ona sama ima veliko dela ob s vej: h nov i It mejah.
iCbicago Tribu-ne« poroča medtem o napadu turških nacionalistov na Angleže tako le: Čete Mufftafa KemaMc =o> obstreljevale Isni'dt z bombami, holeč razrušiti angleški glavni s t? ji. Angleži so odstranili iz mesta ženske in otroke in se pripravljajo na odpor preti veliki ofenzivi turških nacionalističnih čet. Železniško pJcgo med I mi dom in Deumgcrjem s-o •turški nacljchialisti razdejali. Čeravno se nc zdi verjetno, da pride co kake velike bitke, vendar smatrajo turški nacijonalisli v Ca<ri-gratLu, da se hoče M ustala Kemail zavarovati proLi napadom s strani, ko začne svoj prohod preti Smiant.
-> Times« poročajo o dogodkih v Turčiji tako
T.«. T>_ :_r----i-,	c-ii >ut.ot[ puanu,
ki so prispeli iz Ismsda v Cargrad, nameravajo titrSki, nacijonalisti obkoliti angleške zasedbe-ne čete in napasti Carigrad z višav na desni «bcup»rski -obali. Slabe vladne čete, ki so se tnaliapale pred angleškimi četami, so bile poražene ki so se morale umekniti na losuan is-midske črte.«
ZVEZA NARODOV NE MORE PREPREČITI NOVIH VOJEN.
LONDON. 20. Minulo sredo je prišlo k LIoydu Georgeu odposlanstvo zveze za odpravo vojne predlagat, naj bi se dalo Zvezi narodov na razpolago gotovo število vojaštva in brodovja, da more izsiliti spoštovanje svojih sklepov in v nasprotnem slučaju upravljati ona sama sporna ozemlja. Odposlanstvo je navedlo Po^sko, Dardantle in Armenijo kot kraje, kjer bi bila potrebna prisotnost mednarodnih stl.
Uradno pofbčilo o tem pogovoru pravi, da je Lloyd George odgovoril odposlanstvu takole: Poljska in Rusija imate vsaka po 1 milijon in 750.000 mož. Predlagali morda, naj se da Zvezi narodov dovoljna vojska, ki ne j bi se postavila nasproti tena dvema vojskama? Kedaj in kako bi se mogla zbrati taka sila? Kar se liče Armenije '»i morda zadostovala manjša sila; toda kdo naj da kako pomoč? Francija, ki sc umika i2 Cilicijc, gotovo ne, a Britanija mora skrbeli za Carigrad, Mezopotamijo in Palestino. Italija pa ima druge naloge pred seboj, ki zahtevajo v so njeno moć. Anglija nc more dati Zv'ezi narodov niti cocga samega Hatalijona. To siccr ne pomeni, da je Zveza narodov ponesrečena ustanova. Iste neprilike so na Davdanclih. Zajamčenjc prostega prehoda skozi Dardanele mora p«skrbeti v prvi vrsti Velika Britanija — je zaključil Llovd George — čeravno se nahaja v onih krajih gotovo število Francozov in Italijanov.«
MEĐZ AVEZNIŠK A KONFERENCA V BOULOGNE SUR MER.
RIM, 20. Sklepi konference v Hvtheju, L jer se je bilo določilo, kalfe se bo porazdelila bdškodniua, ki jo plača Nemčija, niso veljali dolgo, kakor ne velja dolgo sploh noben sklop medzavezniške konference; te dni se začne nova konferenca v Bou-lognc sur Mer, na kateri se bo razpravljalo zopet o porazdelitvi nemške odškodnine, oziroma sc bo
pripravilo vse potrebno za konferenco v Spa. kjer se bo končnoveljavno odločilo o nemških odškodninah. Februarja 1919 je Wilson predlagal, naj bi se nemški prispevki za popravo povzročene škode« porazdelili med zavezniške države takole: Francija naj bi dobila 55%, Anglija 25%, Belgija 10%, Italija 7%, a manjše države 3%. Na sestanku v Hy*cju sta Millerand in LIoyd George baje sklenila, da se bo zahtevalo od Nemčije 125 milijard, ki se bodo porazdelile tako, da pride na j Francijo 55%, na Anglijo 25% a 20% na Italijo, I Belgijo in Srbijo. Po tem računu bi prišlo na Ila-j iiqjo okoli 7 milijard, ker za Belgijo se je vedno i priznavalo 7%, a Srbija zahteva svoto, ki ni manjša od 3%. Grof Sforza. italijanski minister vnanjih stvari, ki je odpotoval danes v Boulognc, ima seboj račun, sestavljen od strokovnjakov, po katerem mora Italija dobiti najmanj 12% odškodnine.
Toda za porazdelitev odškodnine se tako ne mudi, ker Nemčija je še ni plačala m je tudi nc bo tako kmalu, kajti njene gospodarske razmere ji tega ne dovoljujejo; na sestanku v Boulogne sur Mer gre bržkone za bolj nujna stvari. V prvi vrsti se bo baje razpravljalo o reviziji turške pogodbe, nakar bi mogla slediti tudi revizija bolgarske pogodbe. Nič čudnega: doslej so se še vse pogodbe, ki jih je sklenila ententa, morale revidirati. Nekoliko so temu krivi sedanji časi, ko se svetovni položaj takorekoč od danes do jutri izpreminja, a nekoliko je temu krivo tudi dejstvo, da zavezniki niso mislili pri sestavljanju - mirovnih pogodeb, ali so tudi izvršljive.
BOULOGNE SUR MER, 21. Danes so prispeli v Boulogne sur Mer Lloyd George, Millerand, maršal Foch, Marshall, Venizelos, lord Ballour, Cbam-berlain in maršal Wilson. Odposlanci vseh zastopanih držav so šli v vilo Beel., kjer jih je sprejel mestni župan, nakar so imeli sejo, o kateri je bilo objavljeno to-le poročilo: »Konferenca v Boulogni je bila otvorjena ob 11*30 v vili Bell. Zastopane so angleška, francoska, italijanska, japonska in belgijska vlada. Program konference je ta-le: 1. Finančno vprašanje nemških odš^»odnin; 2. vojaška vprašanja, razorožitev Nemčije; 3. vzhodno vprašanje (Turčija); 4. rusko vprašanje.
O prvih dveh točkah se je razpravljalo danes zjutraj. Kar sc tiče odškodnine, so dobili finančni izvedcnci nalog, da prouče prejšnje načrte in da predlože konfercnci nocoj enoten sklep. Maršal Foch in Wilson pripravljata noto Nemčiji glede razorožitve.
Pcročevalcc Havasove agencije v Boulogni jc obveščen, da se bo razpravljalo o turškem vprašanju takoj vslcd prihoda čet Mustafe Kemala do do Mramorskega morja. Do tega ukrepa je medtem prišlo že včeraj na sestanku v Hytheju, kjer sta maršal Foch in sir Wilson sprejela Venizelosovo ponudbo, da ho Grška pomagala Angležem v bo|u s turškimi nacijonalisti z 90.000 možmi. Anglija je poslala na vzhod vse torpedovke, ki jih je imela na razpolago.
!
DOGODKI V LIBIJI.
RIM, 21. Politični položaj italijanske vlade v Libiji je zelo ogrožen, vojaška slava italijanske vojske v Libiji je že potemnela. Prvi dogodek, predigra sedanjemu protirtalijanskemu gibanju, je bila izpraznitev Mizaralc s strani italijanskih čet minulega marca. Gibanje za neodvisnost, ki se je tedaj začelo pod vods'rsn Ramadana Scetenia, sc jc sedaj med Arabci že zelo razširilo, kar je največ zakrivila italijanska vlada s svojo zahrbtno politiko hujskanja plemen proti plemenu. Po raznih spopadih, v katerih so uporniki ujeli nekoliko i!a-išjanskih častnikov in vojakov, se je sedaj pridružilo vse prebivalstvo Gaviana Ramadanovi vstaji. 9. t. m. so bili vsi italijanski vojaki v tej pokrajini ujeti in vodja v s*ašev Koobar je preglasil neodvisnost Gaviana. Tako sc bliža žalosten konec italijanskemu pohodu v Libijo, ki jc stal toliko krvi in denarja; Italija ima sedaj v svojih rokah ozek pas ob obali, dočim je vsa notranja dežela v rokah vstašev.	_
Dogodki t Albaniji.
RIM, 22. Listi javljajo;, da pripravljajo Albanci v biižn-irh dneh sove nomade. V petek se jc vrfe'1 v Duf-^atti vojni svet, katerega so se udeležila vsa dlbemska plemena, zastopana v vojski, ki je odklonrl predloge italijanske vlade. Tudi vlada v Tkani se je pridružila vstaji. Predvčerajšnjim so napredovali poizvedovalni oddelki, sestavljeni cd ardatov, aJpIn-ccv itn. oklopnih avtomobilov, proti dolini reke Sušice. Čete so bile pod povetffadštvraii generala Ttigliesrpa. Pri Orašj&vaci so zadele italijanske čete ob odpor Albancev, s katerimi je prišlo do huid«^a spopada. Italijanske čete eo baje odbile albanski napad in so se nato... umeknile v svoje prejšnje postojanke. Italijanski oddelki so imeli pri spopadu baje kakih 100 mrtvih in ranjenih, a Albanci so imeli baje veliko več^e izgube.
i-Epoca« javlja, da pripravlja D'Annunzćo, ki je po svojem odposlancu, stoinikti Host-Vcnturiju, sklenil z vojnim ministrom Bonom i-jem dogovor glede sodelovanja reških le-gijo-narjev pri bojih v Albaniji, da pripravlja tudi pohod v Črnogoro. xNekaleri Crnogorci1 — javlja Epocin poročevalec iz Barija — ki so pnšli na svoji pol* v Bari, so mi pripovedovali, 'n :az vam pošiljam to vest s potrebnimi pridržki, da se je v Cmi^o« razširil glas, da D'AnnunzIo pripravlja čddelke legij00ariev» ki jih namerava izkrcati v Baru, v svrho pomoči Črnogorcem v obrambo njihovih koristi.«
Kdo ve, ali se je tudi o pohodu v Č-rnc^oro podajal z vojnim min Istro m Boaomijem?!
Med tem vztrajajo italijanski listi pri tem, d? pomagajo Albancem tuje države, predvsem VZPOSTAVITEV DIPLOMATSKIH ODNOŠAJEV j Jugoslavija, potem Grčija, Francija in končno
kafecr postopajo sedaj Poljaki. Bojkotiranjru Msdiarske so sc pridružili tudi češkoslovaški de!a<voi. Karpatski Rusi so se zahvedr. Be-nesu za rešitev i2pcJ Hortyjevega jarma. Češkoslovaška zbornica '-e sprejela načrt četrtega državnega posojila, ki je združeno z cliškodnino za avstreogrSka državna posojila. Lastnik: teh posojil bodo dobili 75 % pod pogojem, da plačajo 150 % za četrto državne posojilo.
Z rusko-polj^e^a bojišča prihajajo • o s t i o ruskih m poljskih zmagah. Toda če sc pom/sli, da so Rusi že Hi^u Galicije, bedo morda boij resnične vesti o ruskih zmagah. Morda bo to pospešilo sklenitev miru med Poljsko in Ru-s^jo, 4: da iu-^i obenem zategnile rusko- srigieika pogajanja glede Perzš'e, ker hv Anglija izgubila c-rožije, ki je ima v PcH'ki'
Trocki i« Lea£n sta obljubila, da se čas'-nikosn generala Kolčaka, Senicnova in Wi angela ne bo zgodilo nič zalega, če vstopijo v 'službo scvfclske vlode. V Perziji »e nadaljujejo boji. Zveze med Rehtom in Teheranom sc prekinjene.
Proti Madiarski se je začela blokada po sklepu mednarodne delavske zveze. Madžarska grozi s protiukrepi proti vsem državam, ki se udeleže bšekade.
Tvčija -je vstala kot en mož proki izvršitvi mirovne pogodbe. Mala Azija je v rokah naci-jcnalističnih čet, ki cgrožajo že Carigrad. — Konferenca v Botikrgni sod Mer razpravlja o ukrepih proti turški vstaji, a Anglija pošilja medtem čete in ladje v Carigrad. Glavno vlogo v tem boju bo igrala baje Grčija.
ItaHiaaska vlada ima sedaj sto neprllik. V AJbasvfi vstaja, v Libiji vstaja, a decna železn:-čarska stavka in krvavi izgredi. Trda je kost, ki jo namerava GioJitti zgrkstiJ v službo Sovjetske vlade, iva- fs
MED VATIKANOM IN FRANCIJO ODLOŽENA.
PARIZ, 20. Finančna komisija francoskc zborni-• ce sc jc morala sestati, da čuje Noblcmairejevo 1 poročilo o zopetni ustanovitvi poslaništva pri Sv. stolici, toda v začetku seje je Noblemairc izjavil, da predlaga sporazumno z vlado, naj sc razprava o tem odloži. Tako se je tudi sklenilo, in razprava o tem vprašanju se bo vršila še le decembra.
Glede odgoditve zopetne ustanovitve francoskega poslaništva pri Sveti stolici je dala neka oobro-poučena oseba Matimi« te-le informacije:
^Pogajanja, ki so se začela pred nekoliko tedni
£ V L1I1.U hu»i.a, Ku |C (>a|iu, Al ftr
bil sprejel predlog, da naj prizna verske družbe v Franciji, smafral za potrebno, da se poivetuje o tem vprašanju s francoskim episkopatom, škofje so sc uprli temu priznanju, ki bi pomenilo zatajenje politike, ki jo jc vodil Pij X. Zakasnitev vzpostavitve odnošajev ne proizhaja torej nc od francoske vlade ne od Vatikana, temveč od francoskega episkopata. Gotovo jc, da so pogajanja z Rimom zelo dobro napredovala do zadnjih časov, ker Vatikan se jc pokazal zelo popustljiv nasproti francoskim -»zakonom glede laikov«. Sedaj pa jc duh nepopustljivosti prišel iz Francije do Rima, in v zadnjih dneh jc Sveta stotica začela kazati neko nepopustljivost, kakor je doslej ni kazala.
Papež lahko dvigne interdikt proti kakemu zakonu, toda re more obvezati francoskega klera da sc temu podvrže, ker gre za vprašanje dogme. V tem slučaju bi sc verski boj zopet začel, čc bi škof v eni pokrajini priznal obredna udruženja, bi jim se v kaki drugi pokrajini uprl. Vsled tega se je odgodilo dovoljenje kreditov (za francosko poslaništvo pri Vatikanu), dokler pogajanja med Vatikanom nc privedejo do zaželjivega uspeha.«
Ve?t o odgodilvi ustanovitve francoskega posla- j nih in tudi par mrtvih. ! nišlva pri Vatikanu, oziroma o odgoditvi razprave o Noblemairejevem načrtu glede kreditov, določenih za poslaništvo pri Vatikanu, je naredila velik vlislf na parlamentarne in politične kroge. Nekateri so zatrjevali, da jc Millerand zadel v tem . vprašanju na odpor pri svoji večini v zbornici, ki j jc predlagala, naj tane poSlje k Vatikanu poslanik, j temveč navaden pooblaščenec. Ta predlog so naj-| bolj podpirali bivši ministri v Clcmenccaujevem ! kabinetu. Ta spor v očigled sestanku v Spa, to je v 1 času, ko mora imeti vldaa za seboj složno vso večino, jc — kakor sc je zagotavljalo — sklonil Mil-Icranda na odgoditev tozadevne razprave.
Toda večina parlamentarnih krogov smatra, da je pravi vzrok odgoditve razprav eta-Ie: Pogajanja med kardinalom Gasparijem in francoskim zastopnikom Doulcetom so bila že na najboljši poti. Sveta stolica je bila že sprejela predlog glede priznanja, čc žc izpodbujevanja obrednih udruženj. Toda papež ni pri tem računal ca odpor francoskih škofov proti temu njegovemu namenu, ki sc jc pokazal tako velik, da papež nekako ni hotel*s svojim mnenjem na dan.
tudi — Amerika. Poslaništvo belgrajske vla<!e je pc Lom agencije Štefani < zanikalo vesti, ki pravijo, da so albanski uporniki pod vodstvom jii^oslovecskih častnikov in da ;:h Jugoslavija podpira z orožjem in municijo. Ravno tako so zanikale tudi druge omenjene države kakrSno-sibedi zvezo z albansko vstajo.
Kar se tiče zgoraj omenjene vesta o name-
ravrnem D*Annu«z:;.evem pohodu v Črnogoro,
ni mcrdu brez vsake zveze ž rsjo, kar piše
rimska Tribuna* o italijanski posadki v cs.a.^1 u. j—1>- fMjrocrm \> spiosnem puiuiajit »
Albarjij-i, v katerem pravi med dnsgini, da je neki itaKjansLi liiaroplam padci mod vstaše in da ga niso mogli več rešrti, piše ^Tribuna« o pc-sadke iz Skadra. SU em'o se je torej, da po-kake neprilike bi povzročila umeknitev nase poadke iz Skadra. Sklenilo se je torej, da per-si.d"ka> ne sasmo ostane, temveč da se bo skrbelo, da bo popolnoma kos vsaki morebit-nesti v slučaju, da nastanejo v severni Albaniji kaki zap!et!ja.)a.« Tribuna« namiguje tukaj na neko -izjavo- belgr&jske vlade, da bo Jugoslavija posredovala v Albaniji, če /o bodo Albanci za to prosili, če bodo Grki napredovali ali če postane pripadnikom! gugoslo-venske narodnosti v Albaniji življenje nemogoče.
Krvavi izgredi t Milanu.
MILAN, 21. Včeraj je prišlo tukaj do hudih izgredov med socijalisti in aiacijonalisti, med katerimi je bilo veliko vojakov in častnikov, ki so streljali na množico. Bil oje veliko rauje-
^elstlirsi pregled.
Jugoslovensko narodno predstavništvo <se je spccnailo s simpatično manifestacijo pokojnega Esad paše, ki je pomagal srbski vojaki na v miku skozi Albanijo. V Zagrebu in Ljubljani se piipraUjajo vse siranke za ivečan sprejem regenta Aleksandra, Odbor za zasedeno -czemlje namerava presiti belgrajsko v^.ado, da zahteva cd italijanske vlade, naj: da odškodnino osebam na zasedenem ozemlju, ki fih i,e daia aretirati in internirati zaradi političnih vzrokov.
Čeekodovaški mieiister Beneš, ki se je povrnil iz Pari-za, je izjavil, da se ni sklenilo že nič $ede tešinskega vprašanja. Rešitev vprašanja se prepusti razsodišču «aio, če betste pristali na to obe stranki. List ^Češke Slovo-, glasilo Čeških narodnih socijalistov piše o groznem postopanja poljske vojske na bojišču pri Minsku. Tako ferutakio niso postopali s civilnim prebi v a!stw-om — pravi list —niti Nemci,
Iz JugosBaviie.
Prco6nova vlade za Slovenijo. Iz graške >.-Tagespost« pesnem!jemo: Precsnova deželne vlade za Slovenijo naleta še vedno na težave. V zadnji seji ministrskega sveta >)e predlagal minister za prr.met Korošec, naj se poverijo katoliški ljudski stranki 4 državni k-om: s arija ti (med temi oni za notranje stvari), 3 pa de-inc-kratom. Ti poslednji bi b'!i zadovoljni s tem, če se j.fm da tudi mesto predsednika. (To vest smo posneli — iz graške ^Tagesposte«. Ker jugosloven^kih 1'stov nc doorvamo — razinu, če nam kako naključje donaša slučajno | kek list v roko — mccamo vesti o do^odlcili j v Jugoslaviji posnema'!: iz itali-anskih :n nem- j 5k"h l'lstov (graški nam n. pr. skoro redno prihajajo), kajti tudi dopisi cd tam so sila redki. Seveda, moramo^ posnema,ti z vso previdnc>:t-jt> in posebnim kriterijem.)
Znani slevist dr. Murko jc imenovan za profesorja na zagrebškem vseučilišču.
Visoka trgovska šola. V Zagrebu sc otvori visoka trgovska šola
Živila za Dalmacijo in Istro. Ministrski svet Jugoslavije jc sklenil carinc prosto izvažanje živil v zasedena ozemlja Dalmacije in Istre.
Omcjttev klanja živine. Vlada je izdala naredbo, ki oineja klanj« Urluv. V dveh dneh tedna uc bodo smeli klati živine.
Slovenska trgovska šola za dečke in deklice v Ljublja:ti sc z začetkom šolskega leta 1920-1921. podržavi kot dvorazredna trgovska šola.
Živilo oproolzntllske Komisije
za teden od 21. do 26. junifa 1920.
(Preščipne se štev. 10 nove živ Ms k e izkaznice.) Na odmerek:
Moka: 20 dkg po 75 s t. kg: Koruzna moka: 1?kg po S5 s t.; Testenine: 20 dkg po lir 1'85 kg; Riž: 1A kg po lir 1'50 kg; Kristalizirali sladkor: 15 dkg po lir 6'— kg; Olje: 15 c!. po 8'25 liter. Posestniki ubožuiških izkaznic imajo pravico samo do nakupovanja sladkorja.
Domače vesti.
Selitveni vlak odide, kakor je javljeno, v petek, dne 25. t. m. Izseljenci p j/ deželi se poživljajo še enkrat, da sc pravočasno dogovore s svojimi postajenačelniki, da njihovi vozovi odidejo najkasneje v petek r.a Opčino, oziroma na Divačo, ker se bodo priklopili vlaku, ki pride iz Trsta.
«PiccoIo« — narodoslovcc! Piccolo« ima že od nekdaj — že iz predvojnih časov — stalno rubriko pod naslovom -.Ogni giorno una«. Rubrika jc siccr kratka, obseza le nekoliko vrstic. Prinaša dnevno po en — slab. slabejši, ali oajslabejši dovtip. Nič nc de; ljudje vendar čitajo, ker v čc-sih, kakršnji so sedanji, ko jc človek tako potreben razvedrila, jc dobrodošel vsak dovtip, tudi čc je šepav. Ali, poleg tc rubrike bi bilo potrebno, da »Piccolo« otvori šc drugo posebno rubriko pod naslovom: Neumnosti, nczmiselnosti in blamaže. V tako rubriko bi n. pr. spadala vest, ki jo je prinesel v svojem večernem izdanju od minulega petka o dogodkih v Albaniji. Vest mu jc prišla sicer po dolgih in preccj sumljivih ovinkih: prišla je iz »Bari«, a vsebino so ji dali nepoznani ljudje, ki so se povrnili iz Valone. Res: sumljivo zakrivljen ovinek. Mari niso ca razpolago direktne brzojavne in radio-telegrafične zveze?} Pripovedu-
PODLISTEK
Branka. (10>
Avgust Šenoa. — Posl. M. C—c.
Gospod Marić« se je nasmehnila, »vi vsaj nc bij emeli tako govoriti pred deklicama, ki se morda uamerujeta posvetiti učiteljskemu poklicu. Čuvajte se za bodoče. Po tem bi se mogle vzbuditi večje antipatije. -<
tHermina,« je privzdignila Branka glavo iznenada, »kasno je že, a jaz imam daleč, pojdive domov.«
: Res. daleč imate, gospica Branka,-« je pritrdil Maric, »celo za svetim Petrom. Dovolite, da se vam ponudim za spremljevalca na tem daljnjem potu.«
»Hvala lepa, gospod,« je odvrnila Branka hladno, aii uljudno. ^Spremljala me bo služkinja prijateljice IJermine, a jaz se, kakor menda veste, itak nikogar ne bojim.«
»Ali moška zaščita vendar velja in koristi več.« rKafcor je slučaj,« je rekla Branka, »v tem slučaju bi mi na vsak način več škodila, nego koristila. Kolikor so meni poznana pravila življenja, ne
sme neoženjen človek v kasni uri spremljati same deklice, razun morda zaročenec zaročenko. Veste, kako hudobni jeziki preže na 'okolo.«
i-Prevcč skropulozni ste, gospica,« je rekel na to Maric. =E, pa si do voliva to pesniško svobodo. Recimo, da sem jaz zaročcnec in vi zaročenka. Pak da vas spremim.«
: In zopet hvala vam, gospod Maric, v takih stvareh nc poznam jaz nikake pesniške svobode, a fikcija bi mi bila to pot sto milj oddaljena od resnice.«
»Slo milj — kaj?« jc osupnil Maric.
Jako daleč,« je dodala Hcrmina ujedlijvo.
»Torej sc moram danes odreči ugodne službe.«
»Na vsak način! Lahko noč, gospod Maric!« je rekla Branka glasno, lahno poklonivši se, ter je hitro odvlekla prijateljico na drugo stran ulice, tako, da se Hcrmina niti posloviti ni mogla od bednega Marifa. ki jc, držeč svoj beli cilinder v roki, stal pod plinovo svetiljko kot hlod, tako ga jc osupnilo.
xBranka!« je vzkliknila liermina, ko sti deklici dospeli na drugo stran ulice, »ali si podivjala? Kaj delaš, za božjo voljo?«
»To, kar delati moram. In pametno sem storila. Jaz se v resnici srdim, ker si dopustila, da se nama Maric pridruži.«
Mari ni to pristojen človek?« rKaj sc mi rogaš, Hcrmina?« i Nikakor. Marić jo dovolj lin človek. Sicer res ni modrec, ali zdi se, da ti je zelo prijazen, da te celo ljubi.«
»Mari misliš resno, Hcrmina, da bi ta igrača mogel |^tati moj mož? »Zak^rne?«
»Žališ me. Hermana. Mož mora biti tak, da ga žena more spoštovati.«
i Zakaj ne bi ti spoštovala Marica?«
sKer spoštovanja ni vreden, ker ni človek.«
rPo čem sodiš tako?«
»Poglej samo na njegovo zapcstnico, na veri-žico. Mož, ki si sam nadevljc znak robstva in smatra to kot svojo diko. Jaz ne bi hotela tega znaka robstva vreči na svojo roko.« rSmešna si, saj je to moda.« *Bornost, reci, Hcrmina! Ali ni »amo to. Marić je možka »punčka« in nič drugega — brez srca in pameti. Neumno je pri ženski, če misli samo na svoja krila, a kaj porečeš šele o takem tnožkem? A Marić je tak. Ali si čula, kako fovori o učiteljskem poklicu? Tako more govoriti samo najpod-leji sebičnež. In po čem je prišel do poklica, ki mu ni dorasel, kaj misliš?« ? Ne vem.«
rS tem, da sledi vsak hip drugi politiki, da sc klanja samo tistim, ki so mogočni, a če so mogočneži izgubili moč, jim Marić obrača hrbet. Na to mesto se je povspel tako, da je nekoliko svojih tovarišev ovadil oblasti radi svobodnega mišljenja in besede. Vem, da se mi usiljujc; zahaja tudi k moji babici ta spletkar. A jaz da bi se združila z gizdalinom, pustolovcem, nevednežem, ogleduhom, ali nisem prav storila?«
»Saj to je »ičvrednež!« jc pritrdila Hermina. »Tudi jaz sem ga žc večkrat čula v družbi, ko je govoril o barikadah.«
»Pa da! Prav tako govore tudi ogleduhi. Mari nisem prav storila?«
= Si, duša,« je rekla Hcrmina, poljubivši Branko. »Zatečem se čim prej na mesto učiteljice, da sc rešim te nevarnosti.«
Branka je prišla precej kasno domov. Starka
jo je pričakova.
s Branka,« je rekla, .ravnokar je prinesel uradni sluga za te neke papirje.«
»Ah, hvala Bogu,« je vzkliknila Branka, skočila, pograbila papirje, pogledala, vzkriknila, se spustila v jok ter sc zrušila na stolico. Vse prošnje so ji bile odbite, niti v liki ni dobila meste. Sirota! ldealistka! Zaupala je bila v svoje vrh'ne, v svoja spričevala.
je pa. da je med ujetniki, ki so jih zajf.'e italijanske čete, več pripadnikov >-srbtke in jugOv> aren-
ske ttarodaosti«! Hm, hm! Čudna stvari Vzrok, da nc razumemo prav, bo morda v tem, da nismo dovolj poučeni v narodoslovju in zemlje; Isji«. Morda ■ Da ujetniki srbske narodnosti govore srbski ;c7'k — to vemo že! Kaj pa tisti, ki pripadajo k ju-gosi o venski narodnosti: kateri jezik jfovore pa li?! Jugoslcv cnski — bi bil naraven in logičen vor. Toda, mi čujemo daa za drte:o k.<ko Piccolo pač priznava milostno jugoslovcnsko državo; aH jugoslovanskega nareda ni poznal dcslej. Nasprotno: vedno govori o treh narodih, Hrvatih Slovencih in Srhih, ki da se celo covr::..ijo in*d seboj!! Sedaj pa se naenkrat sovražniki jugoslo-venske narodnosti — poleg Srbov — bore proti italijanskim četam v Albaniji! Bog razurpi peti r>Piccolovega« narodnoziu«cstva! Ob vsej nu-i nevednosti nai nam dovoli dobrohotno lo-lc vprašanje: kako bi nam odgovoril, če bi mi trdili, da jo Rimljan rimske, Napoli'ancc napolitanvkc, Siciii-jancc sicilijanske narodnosti? Ali bi na« nahruM: niti tega ne veste, da so vsi ItnHjaniM Mi p.^ bi ga mogli zavrniti: Ali se nc zavedaš k^ko bidf-sločo j.agrešaš, ko hočeš razlikovati med Srbi m Jugo«loveni kot dvema .posebnima n^iodonia?!! D«, brate v— odrešenju: Hrvatje, Srbi in Slo>wnci so..... Jugosloveni. — Zato pa bi spadala tvoja vest, dragi »Piccolo«, v rubriko:.... Neumnosti, m smiselnosti in blamaže! Pozdravljen — dragi bolrr!
Gabrijela D'Aonunzia zadnji proglas. Prejel« smo: Zdi se, kakor da uredniki ; Edinosti. niti nočejo več pisati o Gabrijelu v — resnem zlogu. Ali, v zadnji notici o 'adnjeir proglasu pustolovca rs Reki je bilo vendar v obliki šale, satire in ironiai-ranja povite mnogo neoporečne resnicc Notica je vsebovala pereče kritike in rezko obsodbo političnih razmer v Italiji. Kajti, to eno je gotovo: da v deželi, kjer more imeti veliko besedo ta_k človek, kjer sc vlada pogaja s takim človekom kot en.iko-rodno si potenco, kjrc vlada ne odklanja — pa bodi že, da ne more, ali pa noče — vsake skupnosti t nameni in dejanji takega človeka: da v laki dežtfi razmrre ne morejo biti zdrave. Prosimo: kaj in kako naj sedimo o vladi, ki nima nohtne besede proti temu, da tak-Ie človek tako nesramno, s ^svinjaki«, tali svojo lastno kraljico, žali drug« države in narode, s katerimi n»ta vlada — vsaj z*-zatrja tako — išče poštenega sporazuma in dobrega sosedstva?! In kaj naj rečemo k temu, da ta človek nesramno žali tudi — vojsko svoje la:-ine države?! V svoji tozadevni notici ^Edinost ri zabeležila nesramnega namigavanja Gabrijelovega na račun italijanskih zasedbenih čet v Albaniji. Kliče namreč svojim legijonarjem: ?Mi se nc da jame presenečati, mi se nc umikamo kakor cr.i Valovi, mi smo tisti, ki znamo presenečati!*!« /. eno besedo: da povišuje sebe, ponižuje italijanrJ-e čet« v Albaniji in njihovo vodstvo! — D'Anr.unzio torej kraljico svoje dežele, stavlja rije \iijsko v slabo luč, napoveduje boj nje vladi in nje državnikom, križa s svojimi »podjetji- poli politike Italiie, jo kompremituje pred svetom, pred prijatelji in nasprotniki, a ista vlada iste Italije se pogaja s Um človekom kot zastopnikom posebne države v državi! Ni drugače, nego da prihajamo do zaključka, da ta država ali nima voije. ali pa nu?i : moči, d i bi z energičnim korakom napravila konec razmeram, ki toliko škodujejo njenemu tig-edu. Ali nima volje, ali nima moči: nc vemo, katera domneva jt žalostneja?!
češkoslovaškim vojnim oškodovancem na Primorskem. Tukajšnji generalni konziJat če:>kos!ov, republike nam je poslal: Češkoslovaški drža\lj~ni, ki prebivajo na Primorjkem in ki imajo pravico do vojne odškodnine za škodo, katvro so pretrpeli s strani Nemčije in Avstrije ali Ogrske, sc vabijo, da vložijo tozadevne prošnje najdalje do 5. jui.ja t. 1. na generalnem konzulatu češkoslovaške republike v Trstu, ul. Miramar 29, I. nadstr. Pro-rja mora vsebovali: 1, Ime, priimek, pečanje in sedanje prebivališče oškodovanca; 2. izpričevalo o pripadnosti, oziroma izjavo, da sc oškodovanec odpoveduje svoji pravici izbrali si kako drugo državljanstvo; 3- pregledno in točno označbo škode. Treba je povedati kje, kedaj, od koga, kako tn pri kakšnih okoliščinah je oškodovanec pretrpel škodo; 4. uradno listino, ki potrjuje obstojanje škode. Mesto tc listine zadostuje tudi pismena izjava verodostojnih prič ali pa samo navedbe imena in prebivališče teh prič, slednjič kakršnakoli b-.fi-na. ki izpričuje o škodi. 5. Za škodo na telesu, zdravju ali časti naj sc natančno opiše zahtev na cdškodnna, a za škodo na imetju — premičninah in nepremičninah — računih pogodeb :id. za katere se zahteva odškodnina od katerekoli, naj se natančno označi vrednost in naj se tudi pr loži spisek uničenih, poškodovanih in odvzc'ih predmetov z označbo vrednosti vsakega posameznega predmeta, in sicer kupne in obenem resnične vrednosti, ki so jo predmeti imeti ob času v!o."tvc prošnje. Eventualno naj se priloži tudi potrdi'o, da sc bili našteti predmeti prosilčeva zasebna li-it. Denarna škoda sc mora označiti v isti valuti, v kateri jc bila pretrpljena. 6. Slednjič se mora pi dužiti tudi izjava, da ni delal oškodovanec se nobene prošnje za odškodnino in da tudi ni prticl nikake svote. V nasprotnem slučaju pa naj oškodovanec izjavi, kje in kedaj je vltrzil morebitno prošnjo in kakšno odškodnino je prejel. — Gtneralui konzul: Jan Seba l. r.
K vprašanju o prevozu češkega vojaštva in vojnega materijala. Mešani odbor bojkolnih organizacij razglaša naslednji poziv: Splošna delavska z»e-za .sporazumno z vodstvom socijalistične stranke poziva delovno zbornico v Trstu naj dopušča prevoz čeških čet, ki se vračajo črez Trst. To radi tega, ker so se dobila zadovoljiva obvestila o sedanji politiki češko-slovaške republike. Podpirani odbor se jc torej odločil za prosti prevoz vseh čet, ki so že prišle in ki pridejo in vsega materijala, toda izvzeta je municija, o kateri se določi, ko se povrneta iz Prage oba odposlanca. Odbor sestavljen od zastopnikov delovne zbornice, krajevnega železničarskega sindikata tn krajevne zvtrze pomorskih delavcev, poziva pote.nfakem delavce, ni j ne nakladajo streliva za Češkoslovaško, a železr«-čarje, naj dopuščajo prevoz vsakega drugega materijala.
Izvirni greh. Prejeli smo: Visokoučeni gg. komunisti so našli za neizmerno smešno, da v 20. stoletju še kdo piše o izvirnem grehu. Ko je dr. A. Pavlica podal v »Edinosti^ kratko pojasnilo o komunizmu kristjanov, je poudaril tudi katoliško dogmatično stališče v tem vprašanju. Čc bi bili naši komunisti resni ljudje, bi bili nr-šli to pojasnilo — podano s polnim podpisom — čisto v redu. Toda delavskim masam je treba vreči vsakokrat kost, da jo glodajo s slastjo. Tako se pokornost delavstva spretno obrača vstran od lulminantn« duševne revščine, ki divja po glavah nekih voditeljev. Gospodje morda znajo, da je živel n«.koč H. St. Chamberlain, ki je spisal knjigo > Dic Grund-lagen des 19. Jahrhunderts.« V enajstem natisu (Volksausgabe, Bruchmann.Miincken 1915) naj od-pro str. 4i2 in si., ali stran 670 in si. Tam najdejo pravo vesoljno sodbo svoje tnanslvcne omejenosti. Zaklinfam jih pri Malatesli in Turni, naj tega ne povedo delavcem, kajti možje bi utegnili pričeti razmišljati o usposobljenosti svojth dužnih pastirjev, in konec bi bilo cerkvenc edinosti in discipline. Predlagam tor5j, da sc označena knjiga in sploh veijidel novejše znanotsi postavi na indeks, da se verno ljudstvo nc pohujša. 7.a novo kajige naj se pa uvede »imprimatur« italijanske
V Trata, dne 22. jusifa 1920.
»EDINOST« ŠIct. 134.
Str« 11L
delovne zbornice. Tako se utegne kriva vera v kali zadušiti. Zgoraj označena knjiga je še posebej nevarna za naše kraje in razmere, ker z dragoceno odkritosrčnostjo ocenjuje nolranio vrednost moderne Italije: čut samega Danteja sku*~^ rešiti s tem, da dokazuje njegovo — germansko pokoljenje! Mi, ki moramo čez noč postati dobri Italijani, bi storili smrini greh, čc bi z duševnim užitkom čitali take brezverske podlosti. V imenu .<vctc pokorščine opominjamo ia s\arimo vse preljube sodruge v Lenjinn, naj zatiskajo oči in ušesa pred neaprobiranim štivom, čc ni vsaj 50 let staro. Italija črnili oči in gladke polti: v tebi jc naš spas in bodočnost! Amen! — Dostojevski (bil je nagubanega čela in po nesrečnem slučaju Slovan) pia-vi v Besih: »....poluznanost, ta najstrašnejši bič človeštva, hujši od kuge, lakote in vojn«....- i a bič sedaj pada po nesrečnem prolctariatu zasedenega ozemlja. Že to jc dovolj razlaga za priznavanje, da biva izvirni greh....
Sestanek svečenikov. Prejeli smo: Dne 21. L m. bo 10.30 bo v prostorih »Slov. čitalnice* v Trstu sestanek Zbora svečenikov sv. Pavla«.
Za proseške nesrečneže. Prejeli smo: Koga ni ganil obupen klic nesrečnih nabili rojakov zaprtih, stisnjenih v nezdravih, nečednih barakah na Prošeku? Kdo sc ne umisli vsaj hipno v njihov obupen S>ololaj, kdo jih ne vidi v duhu zamazane, raztrgane z nečednim perilom v času, ko telo najbolj pogreša hladila svežega, čistega perila? Gotovo vsakega, v čegar prsih bije sočutno srce je ganila do dna duae usoda nesrečnih našinrev in zato bo prošnja po odpomoči našla v naših vrstah gotovo prijaznega odziva.
Obračamo sc ztto s toplo prošnjo do rojakov tn vseh bratov, da sc odzovejo prošnji s podelitvijo kakitnega komada perij«, obleke ali s kakšnim denarnim prispevkom. da olaiiamo po mož-notfi krutost položaja ubogih naših ujetnikov in intcrniraaccv r.a Prošeku. = Kaj smo zagrešili, kaj naredili, da se postopa z nami, kakor z zločinci?* vprašujejo jadni. Odgovor je pač lahek. Zagrešili iste največji, neodpustljivi zločin, da ste verni sinovi svojega narode, da vas je rodila jugoslovenska mati, da se ne srainuj«tc svojega pokoljenja in ae zatajujete svojega roda ter nočete poslati izdajice, po4uricc. jaaičarfi.
To, dragi, jadni naši, je vaš največji zltčin, zločin, kateri v dobi kulture, napredka, svobode, v eri ».odrešenja in osvobejenja* iz sovražnega jarma ne najde pardona pri velikodušnih in svobodomiselnih osvoboditeljih. Niste zločinci v pravem po-frenu besede in ako bi tudi bili zahteva prosvi-tljenv era," da se postopa z vami kol s človekom; kateri 1raa pravico do življenja vsaj dotlej, da ga v najhujšem slučaju rabeljska roka ne osvobodi ;>življenja peze ter da kot človek imate pravico do jedi- pijače in obleke, ki odgovarja vsaj približno higijeni; toda kot zločinci v moralnem smislu nimate po reccptu »velikodušnih osvoboditeljev« pravic, katere ima faktični zločincc. To naj bo -metnento • onim. ki so verjeli sladkim, mamljivim obljubam in nadam teh »nositeljev« sVbbode in osvoboditeljev in kateri so se udali mamilu teh sladkobeseJnih sinov 20C0letne *avite colture^, kakor tudi onim, ki utegnejo imeti še kakšne iluzije v izp /nitev storjenih obljub. Obijubc svobode (ako se more v tem slučaju rabiti izraz »svoboda« ne da bi «e oskruni!) veljajo le za one, ki zatajujejo svoj rftd, ki zatajujejo, kar ima človek r.ajide-alnej«ega, najlepšega in najčislejšega — ljubezen do lastnega rodu, lastnega jezika, laftne grude, ker to odgovarja pohlepu potujčevanja in osvajanja tujega roda, tujerodne grude. Le v tem znamenju. v znamenju duševnega suženjstva zamore-mo biti deležni »velike svobode-, v nasprotnem slučaju smo zločinci vredni da \e postopa t. nami. kakor se je postopalo z najhujšimi zločinci v dobi m kulture. Sicer pa - Svaka sila — do vremana*. Nihče naj ne odbije prošnje in naj se odzove na en ali drug ntčm, da vsaj nekoliko odpomoremo nesrečnim svojim rojakom, Nthče naj s« ne izgovarja. da to mora storiti kompetentna oblast — aaj pač vidimo, da tega n« stori, a mi ne 6aiemo pustiti jadnth svojih rojakov, da žive življenje, k? je slabše nego iivaisko. Zato poniozi vsak po svoji moči. Prispevke sprejema ga. udva Tornič v z Slov. Čitalnic U Nar. dom. ali pa uprava »Kalnosti«.
Uradne vesti«
Za od pni č« ne gradnike izpod bivle vlade. Tukajšnji generalni komisarijat nam poroča: Osrednji urad za nove pokrajiac v Rimu je določil s svojo nedavno okrožnico, da se dovoljuje zopelnl pretres ukrepov o odpuščanju tistih uradnikov izpod b?v-še vladavine, ki mislijo, da so bili po krivem zadeti in ki predložijo prošnjo za zopetci sprejem v službo. Takšne prešnje jc treba -lugati pri onih upravah, pri katerih so prizadeti opravljali svojo službo.
Poletni poštni urad v Karrersee na Tridentin-sketn je začel sprejemati zasebne brzojavke in jih bo sprejemal do 30. septembra 1920.
I;.voz usnja. Generalni komisarijat v Trstu naznanja: Finančne ministrstvo je v skiadu s tozadevnim mnenjem posvetovalnega edbera, pooblastilo carinarnice, da lahko neposredno dovoljujejo izvoz črnega strojenega usnja za sedlarska dela. Ministrstvo si pridržuje pravico ukreniti potrebno tudi o izvozu podplatov.
Dovoljenje uvoza raznih vrst blaga. Generalni komisarijat r.aaa jc dostavil: 1'inančno ministrstvo je, v skladu z mnenjem posvetovalnega odbora, pooblastilo carinarnice, da lahko neposredno dovoljujejo. u\oz nastopnega blaga: kokosovih vrvi, platic od sestavljenega lesa, grobe in napol izdelane probkovme; kopirajočega papirja za pisalne stroje, bakrenih drobcev, pisalnih peres in oprem za dežnike.
Statistika tržaškega prebivalstva. V tednu od 6. do 12. junija sc je rodilo v Trstu 117 oseb (50 moških in 67 ženskih); u mrlo jih je 74 (34 moških in 40 ženskih).
17 v o z bombaževe preje za šivanje. Tinančno ministrstvo je soglasno z mnenjem posvetovalnega odbore,preklicalo pooblastitev, ki jo je bilo dalo carinarnicam, da lahko neposredno dovoljujejo izvoz bombaževe preje za šivanje. Za vsak tzvoz omenjenega blaga je torej potrebno ministrsko dovoljenje.
Prožcje za odškodnine političnim pregsajaccem.
Tukajšnji generalni civilni komisarijat nam je poslu!: Neki listi so pisali, da jc določen na podlagi odloka ministrskega predsedstva od 1. aprila 1920. dan 30. junija kot zadnji rok za vlaganje prošenj za odškodnine političnim preganjancem. Da bi se odpravil vsak dvoni v tej zadevi, se opozarjajo prizadeti, da do sedaj ni še bil določen noben rok za vlaganje rečenih pro£enj. Prošnje morajo bHi napisane na posebnih obrazcih ter fim je treba prložiti dokazila o pretrpljenem preganjanju kakor tudi o pretrpljeni škodi. Pošiljajo se geseralncmu civilnemu komisarijatu v Trstu, IX. oddelek, neposredno ali potom ~društ\a bivših internirancev in političnih jetnikov«.
Prazna mesta na primorskih srednjih iolnh. Generalni civilni komisarijat naznanja, da je razpisan natečaj za 39 mest pravih učiteljev na primorskih srednjih šolah. Tozadevni razpis je v tisku ter se objavi v krotkih dneh po vseh listih. Sistemizira-nje nadaljnih mest z ozirom na nove potrebe tukajšnjih srednjih šol se določi v najkrajšem času. Tudi ravnateljska mesia se zasedejo potom natečaja, ki se razpise pozneje.
Odlok o klanje živine. Tukajšnji generalni komisarijat razglaša: Medtem ko ostanejo v veljavi dosedanji predpisi o klanju krav in junic, je prepovedano klanje samic goveje živine, dokler ne dobijo prvih štirih sekavcev. — Teliči samci vsakega plemena in iz vsakega kraja se lahko koljejo s tem, da sc pri tem upoštevajo obstoječi zdravstveni predpisi. — Kadar se radi prirojenih hib, radi poškodeb, nesreč in drugih vzrokov, ki jih predvidevajo zdravstveni predpisi, mora zaklati kaka tclica pod gori omenjeno starostjo, tedaj sc mora ta potreba dokazati županstvu doiičnc občine na podlagi izjave občinskega živinozdravnika. ali čc tega ni, z izjavo okrajnega zdravstvenega uradnika. To potrdilo se mora poslati pristojnemu civilnemu komisarijatu v treh dneh po zakolu polom županstva tiste občine, kjer jc bila žival zaklana. Zakol sam pa sc mora takoj naznaniti civilnemu komisarijatu, ki bo nakazal meso dotični občini, kjer sc je zakol izvršil, ali kaki drugi do mere, ki je določena s čl. 4. naredbe vrhovnega poveljništva od 8. februarja 1919., št. 46185. Meso gori opisane gov eje živine se ima smiAVati za meso drobne živine v svrho njega razprodaje občinstvu. — Prestopki proti določbam tega odloka sc bodo kaznovali z globami od 200 do 1C00 lir za vsako glavo, ki se bodo iztirjale od odgovorne osebe in od mesarje. V vsakem slučaju se bo meso zaplenilo. Globo odmerja civilni komisarijat
Kopel pri Sv. Soboti. Tukajšnji magistrat oznanja: Javna kopel pri Sv. Soboti jc rezervirana za tamkajšnje vojaitvo ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 15 do 16'30.	~ ■	^
Iz tržaškega življenja.
Roparski napad na vlak. Snoči so napadli neznani lopovi tovorni vlak št. 720 b, ki odhaja iz Trsta ob 2. BHzu "Rocola sc jim je posrečilo skočiti nanj in vreči z njega en sod iropinovca. Niso se pa mogli okoristiti s tatvino, kajti, ko so spravljali sod proč, so jih molili orožniki in tatje so jo morali popihati praznih rok.
Oropano stanovanje. Predsnočnjira je bila okra-dena vralarka hiše št. 6, v ulici Piccolomini, Natalija Martinovič. Ko je prišla domov je našla vse narobe in v neredu. Zmankalo ji je 300 lir, 3 angleški funti, 5 dolarjev,"razne zalteninc itd. Tatje so izginili brez sledu.
Aretiran je bil morilec mornarja Rutiliana, o katerem smo poročali pretekli teden, da je bil u-streljen v rame nekje v starem mestu. Morilec je neki Itsletni Sebastijan Parpaiola, stanujoč pri Sv. Ivanu-Vrdela št. 1761. Parpaioia je priznal svoj zločin, toda rekel je, da je bil Rutiliano sam kriv, ker da ga je Rutiliano napadel, medtem ko ga jc on obstrelil le v silobranu. Bilo je 17. t. m. zvečer okoli 11 ure, ko je sedel — Parpaiola — v gostilni »Argus« v starem mestu v družbi neke prostitutke. Ta se jc skregala z nekimi dragimi svojimi iovariiicami, ki so sedele v isti gostilni s petimi moškimi. Nakrat je eden med njin.v vstal in šel k njegovi ljubimki, z namenom, da bi jo o-klofutal. On jo jc branil, toda tedaj so skočili racj tudi drugi in ga začeli tepsti, tako da je moral bežati. Oni pa so sc spustili za njim. Tedaj jc našel nekega ardilskega narednika in ga jc prosil, naj ga brani. Ko mu ta-lc ni hotel pomagati, ga je prosil naj mu vsaj posodi kako orožje, da se sam ubrani. Ardit mu jc tedaj dal revolver, ki ga je tudi branil v silobranu.
Poizkus samomora. Neka 15lelna Orlanda Dcl-masehio, stanujoča v uL Giulia št. 35 je pila včeraj prcdpoldne lizol s samomorilnim namenom. Prišla je pomoč z rešilne postaje, in deklici so še o pravem času izprali želodec. Deklica si je baje hotela vzeti življenje, ker so jo doma hudo kregali. Njeno stanje ni nevarno.
Smrt pri kopanju. Vojak Ivan Rizzi se jc kopal včeraj pod noč v kopališču pri skednju. Pri kopanju mu je prišlo nakrat elabo in nesrečnik se je začel dušiti. Neki drugi vojaki njegovi tovariši so mu hiteli na pomoč, toda ni se jim posrečilo, da bi ga takoj izvlekli iz vode. Ko pa so slednjič vendar uspeli, je bil njihov nesrečni tovariš že mrtev.
Tatje morajo imeti Udi svoj generalni štab, kakor izpričuje ta-le dogodek. Predvčeranjim je srečal policijski agent Pellcgrino v ul. Ospedalc nekega Ilektorja Botta, doma iz Milana, ki pa prebiva sedaj v Trstu brez opravila. Imel je lep ne-premočnik zvit pod pazduho, v njem pa je bil zavit prekrasen sveder na vzvod, s katerim sc lahko odpirajo celo vrata pri železnih blagajnicah. A-gent je povabil igospoda« na kvesturo in tam jc bi! seveda šc natančneje preiskan. V nekem žepu so mu našli pravilno izdelan načrt neke hiše. Botta jc seveda trdil, da je dotični list papirja brez nobene vrednosti, ali policija je vendar iztuhtala, da odgovarja risba ločno gori omenjeni vili. Načrt jc imel tudi primerno legendo, a s posebnim znamenjem je bilo točno označeno mesto, l;jer sc je nahajala železna blagajnica. Torej popolnoma tako, kakor bi ga bil napravil kak : generalni štab«. Botta je seveda moral v zapor. Ni pa hotel povedati, kdo mu je izdelal načrt, po katerem sc je imela izprazniti blagajnica vile Afcnduli.
Vojak, ki jc ukradel generalu avtomobil. To jc neki Costanzo Cosimo, doma iz Salerma. Služil je v 47. pešpolku, a pred dvema mesecema je bil odpuščen domov. General, za katerega gre, pa je general Ferrcro. Generalov avtomobil se je branil v garaži komande mesta v ul. Belpoggio. Omenjeni vojak, pa je bH često na straži v rečeni garaži. Na ta način mu ni bilo težko napravili načrt, po katerem bi si lahko po ceni nabavil avtomobil. Dne 11. t. m. se je bivii vojak in sedanji civilist Costan-zo Cosimo preoblekel v avtomobilskega desetnika in kot takšen je Šel v garažo po avtomobil. Drugi vojaki so mu lepo pomagali, nalili bencine v posode in — Zbogom! —Coslanzo Cosimo je bil aretiran pred par dnevi in z njim še dva sokrivca, ki eta mu-pomagala prodati ukraden avtomobil. V zaporu je izjavil, da ni povedal po pravici, ko jc priznal svoje delo in da je pripravljen pomagati oblastim, ako želijo najti prave krivce. Ta izjava mu je pa le malo zalegla, kajti vojaki iz garaže so ga izpoznali kot tistega desetnika, ki je bil pričel po avtomobil. O avtomobilu samem pa niso mogle oblasti te niče&ar izslediti.
Avtoasobil se sašgaL Včeraj je vozil vojaški avtomobil od Sv. Sobote v Rojan deset sodov bencine. Ko je prišel avtomobil v ul. Giouse Carducci se je vžgala bencina v lastnem rezervoarju. Sode z bcncino so še pravočasno spravili na Ua, toda požar je vendar uničil sprednji del avtomobila in napravil 20.000 lir škode. Ogenj so pogasili ognje-gasek
Roparski napad. Snoči okoli 21. je prišel nepričakovano v vežo hiše št. 39 v ul. Giulia mlad in neznan človek. Ne da bi izpcegovoril niti besedice, je napadel vratarko Ivano Bomason in ji odvzel denarnico 9 60 lirami. Nato je hotel zbežati, toda pogumna vratarka. da si je reva prejela par udarcev s pestjo po glavi, je Še pravočasno zgrabila lopova za jopo, tako da ji je ostala v rokah. V enem žepu jc bila tudi njena denarnica, in vralarka je nalla zopet svoj denar. Dogodek je bil naznanjen oblastim.
Druitveaa vesti«
Svetofvacska društva prirede dne 4. julija 1920 na vrtu tamofinjega Narodnega doma vrtno veselico. Dohodek le prireditve je namenjen svetoi-vanskemu otroškemu vrtru ki se ie pred kratkim
zopet otvorii. Z ozirom na vzvišeni namen je pričakovati, da se drugod nc bodo prirejale tega dne vcselice, posebno še. ker je zagotovljeno sodelovanje vcčnic okoliških pevskih dništcv. Pomniti je vrhu tega, da jc drugega dne, 5. julija, praznik sv. Cirila in Mcloda. Ta dan se je praznoval ie od nekdaj pri Sv. Ivanu in tako je upati, da se bo letos po dolgem premoru zopet skromno praznoval ravnotam. Poleg petja in godbe bo poskrbljeno tudi za driigo zabavo. — Odbor.
ženska poiružoca CMĐ v Trst« je minuli teden povabHa zastopnike naštfi mestnih in ckoii&tnskih društev na; važen skspni sestanek; vslcd paitRih razmer žalšbog ris o vsa drus-iva prejela povabilo. Sestanek se ponori v inedeijo, 27. t. tn. ob 10. iti predpeludne v Slovanski Čitalnic? v Trstu. Vabljeni so nujno tem petom zastopniki vseh mestnih <*m okoli-čanski-h pevskih društev, daj se ga udeleže.
Dramatično društvo. Odbor ima se) o danes cb 21 v gledalski garderobi.
Podružnica -Slov. plan. društva« v Trstu priredi v soboto 3. jubja t. 1. skupno z vipavsko podružnico S. P. D. LJet na Nanos. Odhod z vlakom južne železnice ob 15'15 do Divače. Potem peš ali z vozom do Razdrtega po kratkem odmoru ob luninem svitu na Nanos, kjer se zažge velik kres in bode preskrbljeno po možnosti za prenošenje v Šotorih. Ncslcdnjcga dne 4. julija bode mala v cerkvi sv. liijeronuna. nato prosta zabava. S pijačo in gorkimi jedili bo po možnosti preskrbljeno, toda se vsodar priporoča, da vzame vsak izletnik nekaj jedi kakor ludi čašo in jedilno pripravo seboj. — Povratek ali na Razdrto in na Divačo z vlakom ob 19*44, prihod v Trst ob 21, ali čez St. Vid na Šta-JCobdilj z vlakom ob 1627, prihod v Trst ob — Vabijo se vsi člani in prijatelji narave na ta izlet z ozirom na vabilo vipavske podružnice. — Kdor sc namerava udeležili tega izleta naj to prijavi do sobote 26. t. m. dopoldne pri tajniku S. P. D. g. Modrijanu v posojilnici v Narodnem domu Piazza Obcrdank. Na željo posameznikov sc sprejemajo ttidi prijave za prenočišče na Razdrtem.
Slovenski lovci v Trstu, ste vabljeni na vaien sestanek v nedeljo, ob 10 prcdpoldne v Hotel »Balkan^.
O mlekarski zadrugi se bo razpravljalo v Bazovici to nedeljo ob 16 v Konsumncm društvu.
Pevsko in bralno drnitvo »Zastava« v Lonjerjn
ima v sobo i* 26. t. ni., svoj redni občni zbor v prostorih Konsumnega društva. Vabljeni so vsi člani in prijatelji društva.
Glasbena Maticam V četrtek, 24. t. m. ob 19. odborova seja. Vabljeni so tudi gg. poverjeniki orkestra in pevskega zbora.
f€njiiev§?9$t in ymetnosf*
Freyteg-Berndt: Karla Poljske in Litve. Prejeli smo karto Poljske in Litve (1:2.000.000) od znane dunajske tvrdkc Freytag-Berndt. Karta je dobro izdelana z barvanimi mejami. Pri Poljski so razen scdanj:h meja označene tudi meje plebiscitnih krajev, kakor tudi vzhodna sporna črta. Nomenklatura jc nemška s slovanskimi dodatki. Priloženih jc tudi pet zgodovinskih kartic Poljske, in siccr začenši od prve delitve Poljske (1792). Zaradi po-mankanja papirja je karta tiskana na čisti strani tiskane pole.	___
Dopisi.
Kc-ncert pevskega in glasbenega, društva t
Gorici. Ta knoccrt je bil prića narodne zavesti in izra« hrepenenja goi. Slovencev po živ4jenyu, izraz hotenja in sile po nadaljnem narodnem razvoju. Velika dvorana v Centralu je bila do zadnjega, sedeža, in kotička zasedena in okupirana, vsi vhodi v dvoran';* nabiti in preds-c.be napolnjene udeležencev. Iz Gorice in okolice, od blizu in daleč, so prihiteli slovenski .rojaki in naše vrlo narodno ženstvo, da posluša slovensko pesem in manifestira za svoj živi duh slovenski. In r.a pere lih poczi;e ia na valovih glasbenih zvokov je du5* vsakemu splavala na vrhove naših slovenskih gora in eri tam bta-slavlja slovensko ženejo, posluša tam veličastni spev Ave Mar.*, pa se je spustila zopet na slovenska tla, zai.g-aSa tam -koic*, šla pociem v vas in sc naslajala ob pušeljcih rožmarina in rdečih nageljcfccv, srz.bala iz čistsh kup domačega; vina, pa tudi tožila z du-so zapuščeno, ki -vidi, da : njega od nikoder ni-, pa se kmalu zopet s škrjančkojn žvrgcleckn dvignila v višave, vedno višje in višje, na planine, da zopet vidi ves svoj slovenski red in mu zatrdi večrto ljubezen in zvestobo. Krepko, ediečno. lepo so nastopali ?n prepevali zbori. Res, bil je lep večer, krasen večer, ki je zopet z ognjem domovinske ljubezni ožaril slovenska sirca in slovensko gorska zs-.iuio, ki je s sladkim trepete m čutila, da na nji Slovenec še živi in da je •junak! G. pevovedja Emil Kosnel s svojim novim zboccuu je labko vesel svejih prvih uspehov. CasUiamo in na veselo in skorajšnje svidenje!
Slovenskim župaastroai napisala >Go-viška Straža*: Sram .i'darja ć&oveku v licu in srd v srce, ko sliši, da nekatera slovenska županstva dopisujejo oblastnJjam v italijanskem jeziku. In kakšna italijanščina jc to! To se silijo in p«£i>o, da noben vrag tega jezika ne raz tolmači. In poleg vsega lega ie saanodtali-jans*cr peoa-l! Slovenska županstva, ki se vas tiče. kaj pa deJale! Ali se ta spravi, boriti se za sJoveaski ura-dni jezik? Aii s« to ne pravi llaliiarve ie podpirati v poilaik-ancevanju slovenskega lfudstva! Odkod ta hlapčevski duh? Čemu to 5xainot»» kis-čepVezemje? Kje je slovenska zavetkiosl ? Kje je narodni penes? Kaj vas je zmortilo? Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčev: peti? Zato na dan s sk>vec&&oo, zin5-raj m povsod, ker ie tatko se jI zagotovi pravica. v vtrarfdsh hi se p zgotovi t^dd -obstoj!
&pre£ma£ izpiti am uMfsId realki. Sprejenmf iz puti za 1. razred tukajšnje realke in gimnazije se bodo vršili v pone<klfek, 2S. junija, v prostorih tvikajčoje resike ob 9. zjutraj. Otroci, ki se hočejo podvreči •sptreiesnaeaiu izpitu, na) se zgiase isti dan pred 9. zjtrtraf v spremstvu staršev ali njihovih namestnikov pri podpisanem ravnateljstvu ter na) peineao s seboj krstni l£sft ter frekventici;;ko ljudsko-Seiko izpričevalo z redoma ie eioveaekega Jezika in iz računstva. Zahteva se, da je učenec ž© dovršil 10. leto, oziroma, da je dcvzii tekom letošnjega It ta. Pod istimi poboji kakor učenci se sprejemalo v obe tukajšnji srednji šteli tudi učenke. Kdor dokaže, da. je napravil zrelostno preizkušnjo na kaki Ij--*4ski Soli, se sprejme v I. razred tukajšnjih frednph šol brez vsakega sprejemnega dzpUa. Sprejemni izpiti za vitje razrede srednjih šol se vršijo redoma v jeseni ter se bode termin pravočasno naznanil. Vendar se smejo učenci izjemoma z glas iti k tea izpitom tudi na tfori ometi?eni dan. Za te iz-
pite je položiti takso 24'— lir. — Ravnatelj-i 6-tvo državne viš$e realke v Idkiji.	k
Iz Podgrada. Ker je pri nas pravi raj in sc nam prav dobro godi, nimamo povoda da bi sc večkrat zglačali »Edinosti«. To se labko v?ak prepriča, ako ima priložnost priti v naš Podgrad. Žc ako sc vsta-viš pred Narodnim Domom, imaš priliko slišat j glasove orkestrijona bližnje Ivanovičevc gostilne, | ki vabi mladino na plesno zabavo. Picše sc brez- I plačno lahko celi dan do pozne noći, nemoteno, kakor kakšen želi. Ni se treba bati radi zraku, ker | je tu čisti gorski zrak.Tudi druge vasi se nimajo | v tem oziru koj pritoževati, ker sc povsod pridno i pleše. Med vojno jc bilo drugače, ker je bila cena čevelj previsoka, ali danes so čevlji cenejši in boljše vrste, tako da jih lahko nosiš brez skrbi tudi celi mesec. Nekateri godrnjači. ki nc trpijo nove šege in navade, so sklenili, da dajo duška svoji potrpežljivosti s tem. da se pritožijo tržaškemu škofu g. Bortcloruaseiju (kot cerkvenemu glavarju); izgubili pa so pogum, ker so že sliSali, da se je že eden gosp. duhovnikov v tem oziru pritožil, a je dobil od vladike sledeči odgovor: sL'1-talia č un grande paese della liberta':. Ako to trdi j škof, gotovo odgovarja resnici! Proti oblestn^jam i nimamo pritožb. Tc se pridno pečajo s tablami, pečati in uradnim jezikom. Ah ta uradni jezik! Na3 nekulturni kmet $c danes ne more r&rumeti, zakaj da je pri županstvu v Podgradu in Materiji uradni jezik italijanski, ko vendar ni drugih Italijanov kakor gg. komisarji. Prisiliti nas hočejo, da se ličimo radi teh gg. komisarjev njih italijanski jezik. Komisarju pa, ki je tu postavljen radi ljudstva ni Ueba, da isto razume — ker je uradni jezik italijanski, ki ga le on in malo kakšen v tem okraju razume. Ker mora tako biti, si morate sami misliti, kako se naš kmet dobro razume s komisarjem bodisi s tolmačem ali na prste, kakor sc to godi v najbolj kulturnih državah.
Ne moremo trditi, da emo popolnoma zapuščeni, ker kompetentni faktorji skrbijo, da se vsako toliko otvorijo nove krčme, ki daj«jo kmetu priliko se spoznati z ljubeznijo do družabnega življenja in petjaKo sem pisal to besedico upetje«, sem se spomnil na pokojno s Gorsko Vilo«, ki je začela tudi z delovanjem, toda to delovanje jc bilo kratko, kajti orožniki so po nalogu z Voloskega zabranili na-daljno društveno petje. Govori se, da je g. okrajni glavar izdal to naredbo, samo da se ne kali nočni mir. Nam, nevernim Tomažem, nc gre to, seveda, v glavo!
— Za komisarja je sedaj imenovan poročnik Ivan Petrovich. Po tolikem čakanju bi bile obh^ti lahko iatuktale kaj bolj temeljitega. Vprašamo jih: kje je samoodločba, demokracija, kultura? Zakaj ne razpišejo občinskih volitev, da pride enkrat tudi ljudstvo do besede? Kedaj bo konec večnega kcimis.a>r-stva? Ali naj bi morali res vse svoj-e upanje staviti na konečno popolna razsulo innvperi-jallstičae Italije? Če je tako prav sedanjim mogočnikem, naj 'se zgod-i, mi pore če mo samo: »Amen.. — Novemu kemisarju pa priporočamo, naj pridno pomnožile gostilne, izdaja plesne licence in sploh širi včšjo, dcslej neznano nam civilizacijo. Na Munah imamo samo* 16 gcistilen; potrebujemo ji hše 32, ca. sc da ljudem zadostna pritka za — zaslužek!; Tudi v Podgradu samem jih krvavo maa';ka še kakih deset. Ljudje se kar na ceste gnetejo pred gostilnami, ker je zmerom \&e zasedeno. Ubogi" oštirji tekajo kaker zmešam semintja, nevedoč, komu bi prej postregli. Mladi gc&p. komisar pa ponosno gleda z grička dol na veseli napredek narodnega gospodarstva. Pod občinski groi> da napfsa.tr moderne besede: »Vina ger, al' pa d'nar nazaj!« — Eden, ki pozna na uro.
Zasledovanje kuK urnega gibanja v Bregu. Živahno in znamenito je bilo društveno življenje v Bregu do izbruha svetovne krize. Bralna in pevska društva ^Slavec«, »Si'cvenec«, »Prešeren* in »Vodnik« so vršila vesino in požrtvovalno svoje kulturne naloge; napredovali so naravnost vzorno. Nastopala so posamezno aK skuJos*ct, doma aii v drugih naprednih krajih, povabljena od bratskih društev; loda, vselej v najlepšem redu in z najboljšim uspehom. Ob ptofcalku vojne so vsa društva, prisilje.ua v to, prenehala z delovanjem, kajti •povprečno 7/e društvenikt>v je od«Io pod o-rožje. Kaj pa sedaj, ko je utihnil vojni vihar in ko; je potrebno, da nali novi1 sosedje vidijo in pre- j sodijo naše zmožnosti? Poglejmo si nekoliko v posamezne vasi. 1. Dolina s svojim ^Vodnikom«. Priredilo je sicer to društvo že par veselic, njih sestava in izvajanja bi mogla b!ti povodjnejša! Zakaj ne ustanove tudi mešanega zbora. Dalje: zastarele in posebno pri nas žc teko preveč predrsane pesmi bi lahko opustilo; naj bi se nadomestile z novejšimi. Sicer pa društvu časi. Razveselite nas prihodnjič z mešanim zborom in bolj razvedu-ii)ivim programom! — 2. Boljunec, kjer je sedež »Prešerna*. Dasi j-e bHo to društvo nekdaj .tako sloveče, spi še sedaj (ko štejemo že 1 ieto po vejni) 5e vedno spanje pravičnega. Lotili so sc žc sicer z največjo vnetostjo kuj turnega dela in baje tuida pohvalno napredovali, a so -sc kmaiu, žal, prekmalu, poslušajte — naveličali (?) Skušal sem tudi izvedeti o delovanju nekdaj tako fiijajno delujoče »Čitalnice«, a dobil sem različne odgovore. Slutim pa, da se je tudi ta pegubila. Zavedni Bcil^unčam! Ni mairi lenoba glavni vzrok neaa-daljevanja kulturnega dela? Izprašajte si vesti Kolikor sem zamogel doznati, «e je posebno mnogo prejšnjih, starejših drufctvenikov odtegnilo od vsakega sodelovanja, da-si bi rarvno ti ni c,rali dajati nsksj-Šim zgleda *x vsporfbude. Vsekakor pa upam, da se naši BoAjunčand poboljšajo! Zavzemate zopet prvo mesto v Bregu! — 3. Boršt, sedaj *CookK. Ustanovili so »Čitaimco , ki hvalevredno napreduje; sestavila so tudi že davno jueš. zbor. Vaje se vrše redao in so precej tcSmo obiskane. Priporoča se le še večje točnosti, kar velja, tudi za sosedna društva. Pokažite nam kaj kmalu evoj sad! — 4. Ricnursje. Bralno in pevsko društvo -Slavec se oživlja baje le po zimi. Tako je priredilo že 2 zhnski veselici; poleti pa kima, cinc&no spi. Vzrok utrujenost* mi je sicer nekoliko znan, a obdržim Še to zase. ? Čitalnica« pa, nekdaj vztrajna s prired&tvantr, je tudi počivaj a. Kasneje so s« r.a razir&s: prigovarjanja zavzeli za stvar in obljtfbeii, da pospešijo drnttveno popolnost In refel Prepričali smo se pred kratkim, da ena)o biti Ricmanjci dosledni in v svesti dani obljubi. Otvorili so namreč čitaJniški prostor, hi kakor oak&č cdgovajja smotru; nabavili so ti tudi klavir za pevske vaje. Prepričani da se oprimejo Ricmanjci vnovič intenzivnega delovanja in želimo, da nas razveselijo Čimprej. — Na splošno je konstatirati, da ao se Brežani zopet oklenili delovanja nai izobraževalnem
polju in želeli bi, da dosežejo zopet ono vc-ijavo, ki jih je dSčiia svoj ča6. Njdh požrtvovalnost se ceni tem več, ker opravljajo težka dela, bodi na pdju, bodi po tovarnah. Je siccr med njimi še par mehkužne že v, ki se bofe žrtvovati eno uro v prilog kulturnemu napredka, češ, <Ta so trudni itd., a take je najbolje izključiti. Zavednim Brežao&m Lc^mo vstrajnosti v tem oziru; priporočamo pa i'stočrsc.0, da rešijo miadS-oo iz obupnega, katastrofalnega položaja, v katerim tiči nemoralnost, pJes:, po-pevanje tujih, pcGehmo umazanih pc^mi. Naš program bodi program lj-.:Jstva, ki mu je c-mika najdražja svetinja!
Kam jadramo? {Iz Hcrpclj.) Mali družbi, ki jc mincle nedel> žc-Iela udeicžiti se domače zabave, je zaorilo že cd daJcč na uho italijansko petje. V nadi, da to petje ne prihaja iz ust našega ljudstva, se je <£ružba> pribivah* plesu, a. se takoj vrnila grenko razočarana, ker tisto petj^s je prihajalo iz skupin naših fantov in deklet. Res, žaiostro, da sc v taki množici ni našel vsaj eden zaveden človek, ki bi s primemo besedo: vsaj deloma preprečil to,
—	Kje ste zavedni Herpeljci in Kozinci! —• Narodnjak.
Iz Brega. Na željo izraženo od neznane velc-cenjene Ciril-ALetodarke iz Boijunva v leskova frEdinoc'tr« glede pojasnila na diapis prkvb-čem v »EdĆBJoe.ti*« z dne 28. V. t. 1. pod naslovom: Mi no kapašo slov eno s*? naproša si. uredništvo, da priobči te-le vrstice: Oseba ki jc prfrUtla ksti dopfs je izvedela o onem dogodku od znedjblk in verodostojnih os*eb, katere so ponovno izjavile, da ao vedno pripravljene potrditi rcsoačaost navedenega. Opravičena se smatra torej, je to res, že glede na veo-prošlast onega borštanskega gostUnrčsirja ki je vedno in z vsemi zatajeval svoje slavensko rorstvo. (Izvolite dokazov? Imamo jih na izbiro!) Da se pa nii takoj odgovorilo na njego v odgovor z daie U. IV. •{nriABogred« omenjen3:• oni odgovor je nezmar«fcko Šepav ;<n neiskren, slaba stvar se pač ne dia braniti, prepričani' smo, da je »tega mnenja tudi oni g. ki je cd£o-ver spisal!) — je krivo to, da ja uredništvo ><Edinosti<: takoj pod istim 'cd^ovicrc*o» izjavi!n, da z oz&noan na skrčeni prostor v listu, ne more več priobčevati dopisov £ckalne naravi. Moralo se je torej upcštevaiH to -dejstvo če tudi je btJo to skrajno neljirbo. Poskušalo se jc vi •tem času izvedeti za onega trgovca., dn bi o?i s svo)o izjavo tcnuei^to zavrnil eni gostilničarjev j-odgover« in le obžalovati, je, da po doseda,? tci m pc^rečiio, ker se crti trgovec naha.^a najbrže izven zasedenega ozemlja.
Upamo, da bo to pojesnilo zadostovalo!
Bolju«ca. — Svctovnoznanemu vaškemu vaškemu načelniku iz Boljunca, g. Zobcu (vuJtfo Roko), slovcčcmu po ča&tiblcpnosti in tekmovanju v vrstah županov, piipiaujmno, kakor znano, veliko srečo v loteriji — volitev. Zadel jc v tem pogledu že anibo, terno, činkvino in I. tombolo. Sreča pa je, žallbog, opoteča in vkljub temu, da ne verujem v astrologijo, sem prepričan, da H. tombole — nc dobi. Sorazmerno s srečo ga je začela obiskovati tudf njena neprijateljlca — nesreča. Na nebu so se namreč jeli zbirati hudourni oblaki ter se začeli preganjati radi vremena. Ta jc hotel dež, drugi solncc, tretji burjo itd. Po daljši debati i so se vendarle zjedinili in sklenili: .->Točo<. In res sc je pričela koj naslednjega dne. Hudo pa jc Ro-kotu, ker traja že nad en mesec dni in še vedno nadaljuje v kratkih presledkih. O teh točah nam natančneje poroča tudi »Edinost«.
Ta teden pa se je pojjreznil v drugo »trapuloi. Radovedni ljudje so izvohali in ugotovili, da jc s padlo lansko leto namesto v zalogo aprovizacije za Boljunec, na nekega, v naši občini bivajoČega trgovca 9 q pšenice reci in piši: devet q). Nc mislite pa, da se je izvršil ta padec na njegovo glavo, pač pa v — mnagacin«. Vse to radi dobrosrčnosti našega ljubljenega, vestnega in pravičnega vaškega načelnika Zobca. Pšenica je bila, kakor omenjeno, namenjena za aprovizacijo naše vasi, a prišla je samo do postaje Borit, kjer si je privoščila le pogled na našo vas, nc pa pohoda v njo. — Ponavljamo na tem mestu, da jc pri nas dclilec aprovi-zacijc Roko. — Vsekakor je resnica, da sc je izgubila pšenica v Borštu vsled prave njene poli ter rašla k onemu trgovcu, kjer so jo usmrtili trinogi. Trgovcu sc jc po Rokovem meietarjenju zelo priljubila. Plačal jo je namreč precej dražje in se jc raje vdala njemu, nego Boljuncanom, ki bi jo plačali le po maksimalni ceni. Po pšeničini smrti jc pa pripadel IzkupJjcni denar — glasom njenega testamenta — njenemu stricu Rclj« — potreben za poravnavo njenih polnih stnbkov do Boršta in pogrebščino. — Koliko muke bi pa imel s pšenico, ko bi jo razdeljeval med toliko družin?
Alkoholizem. Opaža se v posameznih krajih, da so šolski otroci v pretežni večini zelo nerazviti, bodi duševno ali telesno, da sc zamore napredovati z njimi le za silo. Večkrat sc jc že pretresovalo, kaj je temu vzrok, in prišlo do prepričanja, da jc glavni povod temu preobilo uživanje opojnih pijač, posebno pa vina. Stariši so prepričani, da vino krepi otroke; zato jim ga dajejo ob vsaki priliki. Predno jih odvadiš od tega, bo treba vztrajnega, neomahljivega delovanja in poučevanja leta in leta. To se sicer že delj časa vrši, a uspehi so skoraj
—	ničla. No, pa vendar so nekatere prilike, ki bi se dale s sodelovanjem politične oblasti odpraviti v kratkem. Te prilike so: 1. Čuvanje mriičev. V Istri, kolikor mi je znano, jc navada, da gredo odrastli ljudje in otroci v hišo, kjer leži mrlič »na parah < (odru), ter tam prebijajo v sobi, kjer je mrlič, največkrat vso noč. To ima zelo slabe posledice v zdravstvenem oziru, posebno če pomislimo, da u-iuira mnogo ljudi na jetiki. Je pa še drugo. Tem ponoćnim čuvajem daje hišni gospodar ali druga mr-ličeva družina pijače, namreč vina in mnogokrat tudi žganja, in sicer v toliki meri, da so otroci največkrat pijani. Zgodilo se je že, da je otrok prišel zjutraj od takega čuvanja naravnost v šolo na pol pijan in ves zaspan. Kako je mogoče s takim o-trokom napredovati? — Spominjam se sicer, da so razglasila svojčas nekatera županstva (n. pr. Žup. Dolina), da se ne sme dajati mrliškim čuvajem opojnih pijač, a kaj pomaga to, ko ni nobenega, da bi pazil na to!? Prepričan sem. da bi v tem pogledu pomagala največ politična oblast, ako bi iz zdravstvenih ozirov prepovedala taka ponočna mrliika čuvanja, ter nastavila po enega ali dva moža v vsaki vasi kot mrliika čuvaja, ki bi obenem pazila, da bi nepoklicani, posebno otroci, nc bivali vse noči pri mrliču ter da bi se ne delile opojne pijače.
Šolski in učni red prepovedujeta Šolskim oirokorn obiskovati gostilne, se udeleževati javnih, plesnih zabav itd. brez spremstva roditeljev in bi cz dovoljenja dotičnega voditelja šole. Kaj pomajja, ako jim šolski voditelj to sto in stokrat prepoveduje, ko jim stariši sami dovoljujejo. Tudi tu bi politična oblast mnogo pomagala, ako bi to izrečno naznanila že ob podelitvi dovoljenja in naložila, da je oni ki ima dovoljenje, odgovoren za vsako udeležbo nedorasliih otrok. Posebno naj bi se to opozarjalo ob podelitvi »osmič«, t. i. onih gostilen, kjer to«
Stran IV.
»EDINOST« štev. 134.
V Trstu, dne 22. j;iaija 1920.
čir> kmetje \ino lastnega pridelka. Vem za slučaj, kjer sk je dajalo otrokom v taki gostilni toliko vina. dn so potem obležali piiani na cesti. Takim otrokom ne koristijo šolske kazni, ker navadno o-tope že toliko na dubu, da niti ne čutijo, da so k*?.nov ani.
Prosimo torej kompetentne poli'.ićne oblaili, na] sc zavzemo za korist ljudstva v higijeničnem in dnše\n«tn oziru. Vsak paraden človek pa naj se iz ljubezni do lastnih otrok takoj prime važnega socialnega dela v borbi proti alkoholizmu. * Š. E.
Iz Materije. Gotova sle, g. urednik, rado-\ edni. kaj immb jc prinesel novega naš g. Jtc-r»vl«^rr rz San Rem-a?! Ci vidno obleko!! 15 dni, nič več »ič marvje. je barantal za njo! Kakor mi ie pravil neki Čič, ^e bil dne 3. maja s svo-— pardon obfr:dT»U'mi konjiči na Golcu. Ogledoval si j« vcdfnjaka. OHjtibal je vašča-ncni. da popravi in razširi občinski studenec ter dakc-nča vodnjak \ početku vasi. Istodobno sta W4a c\a zldar-a, predvojna delavca imenovanih v odnla-kov, da se pobotata z občino glade tega dela- Ker jc pa velika bcl'ezen — fin? nčiM. s uši ca — zopet nič. Čičem zadošča — cibKuba. Cez par dni je zepet odlrčal na jletovisče MatiJje — akoprav vla-cbi doma velika finančna bol.	Občan. • • *
— P sć'Io se je že nekaj o našem g. komi-santu. pa omenim še nekaj v dokaz, da znatno dobro, kaj k-eiko se dela na občini. Občina je. ki izpiačuje učiteijstvu vedno pavšal. \ času vojne je obč nski odbt<r vsled. rastoče draginje pcvital povial errcrazrednici na 120 K mesečno. V č-asu okupacvc se je to tudi l ilno izplačevalo. Ko je bila zamenjava •Itrcn. plačalo se je t-o po 40?». AJi z dopisom general, civil, kour iiaj-ifjala iz Voloske sred*
31a 1919 (naj se protdkel pregleda) določilo se je izplačevati stanarino in pavšal ala pari! Tedanji Š komisar Orlando .Lorenzin'* je to tudi takoj >av"il našemu utiteljstvu i-n izplačal. Koncem meseca avgusta je imenovani odšel in na njegovo mesto je prišel 24detni g. poročnik Carano. Počel -je na obdina deiafri vse po svOfi bufni dotmčifti. Je-ii to prav ali ne. n: ga veliko briga. Ko je učitel-jstvo predložilo pobotnice pav.šada, jisn je, meni nič tebi nič, proti	oil«rg*l vsakemu po par s tat ako v.
Prizadeto je mcičalo — trpelo; rti upalo protiviti se — ker nad njkn je visel Da/moklejev meč. Zapostil ie mesto sn to v občo za^ovolj-rw-st i«n -dcbiH smo sedaojega (komisarja Daii-teia Morebtija. Upali smo, du se z njegovim prahrfxkvn vse obrne na -boljše! Ak kruta pre-vAraf Del-o in sedenje v občinskem uradu ga ne veseH! N'-č se ne popravi-ureifr*; vse gre narobe! Mikajo ga pa izleti — Matulje-Opatija. TisM pred tega je stopilo učiteVjstvo s svojimi pobotnicami, a »tudi la jim je presti zakonu, odštel to! ko manj! Za tH oraz.ro dn-ic« ic določil beri h 80 L mesečno; učitcAj preskrbi drva (da ne bodo na^i otroci zmrzovali). črn !o. kredo, jj. b >. uradne tiskovine, zvonenje, šoiska knjižnica. za ročno delo ubogitn. G. komisar! Minul je čas čudežev! Učiteljstvo je cdpo-vedalo pavšal! G. komisa-r pa je imel dobro misel in nastavil je po vseh« šcLili — šolskega slugo. Javil je vsem naskn županstvom, na* dc 28. februarja t. 1. ptijavijo na občino -cv.i, kMeri bi bil v Ciljan prevzeti to službo. Javilo sc je par, aH, ker se jim je paniralo premalo, so obrnili občini led-ja. Le za šoJo v Slivju se jc dobila ženska za ta posel: kaiko opravVja — so že razne pritožbe! Drugim šolskim vodstvom se je prve dnd niairca 1920 odposlal akt. da sc ic vzelo v pretres — bližajoči se topli čas, to jo. da se ne porablja več teli ko drv in drugo (ncib-že otroci se manj uče spomladi iu poleti) in p. dplsarvi se »icer noče prerekati z nebertim, ra-?nar»|e pa z učateljstvom, zapoveduje le, da pavšal ostane pr: tem, kakor je določil! Vprašamo g. komisarja, zsik a j drži naše uć!tel;Stvo? Nai ne misli, da bo z učitelji ravnal kaker ? krhkimi refcruti! Ako <je avstralska vlada manj štela v-č tel je, naj pvokaiejo sedaj, da ne hcv-dno po stopnjah pdk&jnk:«! Bogu, kar je božjega. kralju, kar jc kraljevega — učitelju, kar je učiteljevega!	Jemefcer.
Gredic nad Kobaridom. Začetek lepega trga Kc.bs.rida je bil na »Grocfcču s kjer stoji sedaj, popre" Hčna cerkvica sv. Antona Padovanske-ga. ki pa je se<laj skoraj razvalina, ker so med voj-oo napravil iz nje hlev za konje.
Lepi krasni freski so razdejani, žrtveni ki so skcaj razvalkie. Lepa. cerkvica na griču; sve-■Kr/a Kr-bandča-nov. je oskrunjena. Kedaj se popravi, to je vprašanje časa?
Prapradedje sedars^h Kobariočanov so si napravili prva bivališča na tem griču, trdi Grrd-č imenovan eri. Bilo je -to gotovo pred Kristom. \er so tam zažigali svoje kresove, dobrim boemom na čast. Pcsebro pa so spoštovati skrate, ki so po njih mnenju, bivali p.*d Gradičem v posebni jami, k; se je raz-te^ala po vsem griču ter imela posebne vhode. imenovana r>Škratova skala . Bili so v obilici ogromne gladke stene, s katero so škrat! zakrivali svoje kraljestvo nepoklicanim očem. Odrivali so steno, ali pa imeli skrito duplino, da so nevidno prihaj?li In odhajali n?. g::č in z £r:ča. K^baridčar.e so jako ljubili, in Kcbaridčar.; so ljubili svoje dcbfe škrate. Škrati sc bili nekaki zaščitniki Ivobaridča-nov in \*e lepe <cške dcJinc. Škrati so čuvali K-.abarid-čaae pred sovražniki ter branili naselbino pred navalom raziičnlb, tod prodira ločili 1-iudstev. (Zgcdorvinsko je dokazano, da Je bilo slovensko ljudstvo tu naseljeno že leta 405. pred Krist cm in dz ni prišlo še-le v 6. stoletju po Kristu.) Tcd mimo so torej prodi-ra-la različni narodi: Kelti, Umbri, Lingoni, Boji, Rimljani, Iluni in drugi. Škrati so čuvali rsreibine in njih prebivalce potujčevanja in v sei> drugih nezged.
Od tod /'ir.e rškratova skala . Trg Kob.irid je selo pc<i »Škratova skalom. V prardavnih časih je bilo sck> nad xŠkratovro skalo* ker jc vsa sošk^ cLo-Iina prikrivala globoko jezero, ki ie polag^m^ c4teklo v Jadransko morje. Ljudje so se polagojjia selili v dolino, na gričih pa še sedaj sledovi bivšega jezera, v skalo s svincejii vdelani železni obroči kamor so pripenjali £&lne in jadrnice. Med ljudstvom je še j ukoreninjena vera o dobrih »škratih«, zaščitnikih prvortnih prebivalcev lepe soške coiine. Kobarid so nazivali prvotno pri Ma-Trii na Jezeru . Po odtekanju vede Nizko-brdo, ki so mu odšcipnoli- :>-Niz* tu je k Ko-brda nastal sedanji Kobarid. — Škiatova skala.
Ivan Balob:
Hoje večerne misli.
! Bral sem in slišal že o neštetih društvih z najbolj različnimi naslovi in nameni. Še nikdar pa nisem črtal naslova: Društvo trpečih. Zakaj ne? Zato. ker je vse človeštvo zapisano v njem.
Kup gnojd vsakemu smrdi ia vsakdo se ogne, ko gre mimo. Ko pa jemo bel pšenični kruh, pozabimo, da bi ga brez gnoja ne imeli.
•
Trnje je bodeče, to ve vsakdo. Človeka pa zaboli še le takrat, ko se zbode.
+
Slava je bila žc marsikateremu človeku samo muha enodnevnica.	>
Ko bi vrtnar vedel, kadar zaliva cvetlicam, da
' bo obilo plevela, bi manj zalival.
•
! Enkrat v svojem življenju sem sc vprašal: Kdaj
J sem bil najbolj srečen na svetu? Io odgovoril sem sain sebi: Takrat, ko sem bival pod domačo streho, dokler nisem storil prvega koraka med svet.
Borzna poroiila*
Tečaji:
V	Tr»tu, 21. junija 1920. Jadranska banka	580— 590 Cosulich	560— 566 Dalmatia	405— 410 Gcrolimich	2180— 2200 Libera Triestina	860— 870 Lloyd	2040— 2080 Lussrao	2700— 2750 Martinolich	420— 430 Oceania	515— 525 Premuda *	540— 570 Tripcovich	550— 560 Ampelea	670— 690 Cement Dalmatia	390— 400 Cement Spalato	436— 440 Krka	630— 640
Taja valuta na tržaškeu trga:
V	Trstu, 21. junija 1920. Neprcpečalene krone	8.20— 8.60 avstr!jsko-ncmške krone	10.50— 11.—
češkoslovaške krone	38.-- 40.—
dinarji	80.-- 85.—
leji	38.- 38.50
marke	46.- 48.—
dolarji	16.- 16.25
Irancoski franki	130.-131.—
švicarski franki	295.-305.—
angleški funti, papirnati	65.- 66.25
rublji	28.- 29.—
napoleoni	63.- 64.—
angleški funti, zlati	83.- 84.—
DAROVI.
Pipčarji za moško CMD: rojanska štruca L 11*—. boljša bodočnost 3*—,pod feraljem 1"—, Nič 1*—t ker jc odrešenik eksekulorja razbil ključ, darujeta ujetnika 5*—; skupaj L 21"—. — Najdena 1'—. Korel obresti od nje 1"—, kraški brbrk 10"—, F. M. ker sliial pristno narodno dušo 10'—, v isti namen Carga 15'—, pipčar 10'—. Jure 10'—, Cunja 6'—. naš brivec Jerman (ul. XXX. oktobra) 5'—, vratar Bizjak 5'—. iMaks Šebcr, tiskar v Postojni za eno soboino »Edinost« 10'—. Mirko Gržina za uslugo pipčarja 50'—, Jos. Kraigher, Postojna, ker ni molčal 5'—, Vlad. Paternost, ker ni ugovarjal 5'—; skupaj L 133*—. Nabral Vrtačnik Bizjak v Postojni: Vrlačpik Bizjak 1'—. ker se je Romi gordr-žal še f—. Romi iz zaročnega kraja K jgsl. 29'—, in da bo okroglo, še I K jgsl. in 1 liro, če boš dobro napravil J. Ustankov 1"—. in potem spustil še K jgsl. 15'—. ker se je premislil še 1*—, pametni Dol-fe 1"—. ker ni pameten še 1*—, gori omenjeni, ker preveč žlobudra 1—, Slave, ker je prepozno prišel 1*—, ker je samo pol kozarca izpil 1*—, vrtačnik Bizjak v Postojni izbrenkal iz tamburaških strun: iz debelih L 50'—. iz tenke L 5'—. iz ta drobnih K jgsl. 12'—. izven kurza 20'—; skupaj L 65.— in K jgsl. 57'.—. in 20 K izven kurza. — Zato ker sta bila dva trnovska fovčarja tako lesena, sta nabrala v Št. Petru samo L 50'—, in postojenski fov-čar Roje L 5'—. ter za razbito šalco 5'—; skupaj L 60'—f Ob priliki gostovanja članov tržaškega slovenskega gledališča (dramski ansambl) v Št. Petru na Krasu navrtali v veseli družbi pri Ger-žinovih pipčarji: ker je bil Mirko brez pipca 5'—, Ančka, ker je jezik preveč brusla 5'—, Faminka. ker jc mislila, da je po ceni akoz prišla 2*—, Petelin. ker je preglasno zakirikov 10'—. Podlogar, ker je pivo namesto vinca pil 10'—. Francelj, ker se jc v brk smejal 5'—, Medica, ker se je v časopis zaljubil 10'—. Bizjak, ker mu pipec več ne funkcijonira 5'—, Kralj, ker ni prav zapisal 5'—, Medice v a, ker se je hotela na ferdaman način zmazati s posebno kaznijo 10'—, ker sta trnovska vfovčar|a<- v pozni noči pri Geržinovih razbijala in razgrajala in ker jih je Geržinova mamca »prijazno«^?) sprejela, daroval trnovski »fovčar« Zaje 50'—. sergente Dragotin pri omizju za stvar 10'—, Žele plača 5'—. in molči. Naknadno pri bratovščini Stanko iz Prestranka 5'—, in Zajček s Tr-novga še 5'—, Skupaj L 142'—.
Skupaj v tem izkazu L 421'—, K jgsl. 57'—, in 20 K izven kurza. Denar hrani uprava.
Za rPipčarje so darovali ob priliki občnega zbora »Tržaškega podpornega in bralnega društva« v Trstu (20. junija t. 1.) Kukavica vipavska 2 L, Zdravrfk 5 L. Čuk Vipavski 1 L, "Prost domačin« 2 L, Jerman 2 L, ^Lukovčev« 2 L. Kuštrin 2 L, Cunia 5 L. Mislej 1 L. »Nekdo^ 5 L, »Ta zadnji« 10 L. »Ni ta zadnji« 2 L, »Da bo okroglo« 1 L. -f 1 L. — Skupaj 43 L. Denar hrani blagajnik.
Trnovski debeli pipčar 40 lir, da pomaga pod-grajskim pipčarjem. ki niso znali prekositi Hru-šičauov.
Pipčar nabral za asanacijo ^Edinosti«: Ivan Medvedič L 50'—. Denar izročen upravi.
Dijaki na tukajšnji trgovski akademiji zbrali za CMD 65 lir. Denar hrani uprava.
Zadnie vesti.
Z RUSKO-POLJSKEGA BOJIŠČA.
Poljsko poročilo.
Neko poročilo iz Vratislave z dne 16. t. m. ;e javilo, da se je p»lj®ka ofenziva popcthvovna ponesrečila in da so Rusi na poti v Varšavo; poljsko uradno poročilo z dne 20. t. m. pa pravi-, »Na severnem bojišču smo cdbiii sovražnika na celi črti ob Berezini in Aguti. V bojih vzhodno od Berezine so bile pognane v i beg tri boljševiške briga-dc. En konjeniški polk je prežel na našo stran. Pri Rajdomisl-u smo uničili četrto kozaško divizijo. Ujeli smo tOO vojakov. Naše čete so izpraznile Kijevskt okraj ic zasedle črto Korostyti, Šabner, Mar-tovice. Naše izgube niso ravno velike.«
.ie tac tudi sedai s Doročiii z bojišča, kakor-
v rn i!ui: vojni: vsi zmagujejo v svojih poročilih, j tako, da človek, k? stoji ob strani, ne ve, kaij j se pravzaprav godi.
VARŠAVA, 21. Poročilo vrhovnega štaba pravi: Začeli so se budi boji ob Uszi. (Usza je desna pritoka reke Pripjeta).
Rusko poročilo.
DUNAJ, 22. Radtobrzojavka iz Moskve z dne 20. t. m. poroča: Pri Rzeczyci -smo pognali sovražnika na desni breg Dnjepra. Na, jugozapadu so naše čete napredovale 50 vrst čez Korotyn, zaiseiši Žrtoanir, Berdičcv in Kaza-•tyn. Pri ZmermkS smo pognali sovražnika v beg. Prt Polocku smo odbili nekoliko napadov in zavzeli Rzeczyco in Winko.
Prodiranje turških čet pri frmklu.
CARIGRAD, 20. Prodiranje turških upornih čet pri Ismidu povzroča veliko vznemirjenje pri tamošnjem prebivalstvu. Včeraj je prispelo veliko število prebivalcev iz Karte in Bengida v Kojed. Begunci iz krajev ob Črnem morju so prispeli v Bugudri. Prihod teh beguncev je naredil velikanski vtisk na. prebivalstvo.
Bojkotiranje Madžarske.
DUNAJ, 21. Bojkotiranje Madžarske se i« začelo. Na Dunaju se ustavljajo vsi vozovi, namenjeni na Madžarsko. V ozov je zelo veliko, in bati se je, da bolo zelo oviralo promet. Madžarska s svoje strani tudi ustavlja vozove, namenjene v Avstrijo, kakor tudi vozove, namenjene v Jugoslavijo.
ŽelezAtoarsko gibanje ▼ Italiji.
RIM, 22, Železničarako gibanje se bliža k odločilni fazi: Včeraj je dismieter Peaiio sprejel železmičarslccs odposlanstvo, ki je zahtevalo, naj vlada takoj odgovori na žeieznićarske zahtev«. Minister m sprejel te za&teve, in tako so se pagajanjlai prekinila. Smatra se, da je splošna železnioarska stavaka neizogibna. Vlada izjavlja, da bo z vsaaai sredstvi nastopala protiP stavki. Zvečer s3 sc sestali v palači Braschr GioJitti, Bonomi, TeJdesco, Peano, Meda in Seclri, da ukrenejo ipclrehne ukrepe proti morebitni splošni žeiezr.lčamaki str v ki. Agencija Štefani je objavi a poročilo o želaz-nicarski stavki v Milanu, v katere®* pravi, da se jte osebni m blagovni promet izboljšal, ker se je pavrnčio na delo' kakih 63 železničarjev. Želez-ničarska stavka na podrejenih progah je — kakor javlja; stavkarski odbor —popclna po vsej Italiji.
Pred sestav« no ve 'nemške vlade.
BEROLIN, 21. Zdi se, da pride končno do sporazuma. Peterson. vedite!; demokratske stranke, se bo pogajal pcpcldne s Feuer-bachom. Zmerna konservativna stranka bo pristala na sporazum in bo pozvala druge stranke, da dajo svejto pomoč novemu ministrstvu, ker se morajo pozabiti spori med strankami v očigled polomu, ki grozi, državi. Nemška komunistična stranka naznanja, da je odklonila sporazum z vladnimi strankami, toda odobrila je Tezolucijo, ki pravi, da morajo boji neustavnega značaja stepiti v drugo vrslo v času, ko gre zai obnovo domovine.
Medtem javlja uradno poročilo, da je predsednik Ebert imenoval predsednika narodne skupščine Febrenbacha za državnega kancc-l?rja. Ravno tako se tudi javlja, da se jc dosegel sporazum med demokrat: in konservativnimi 'demokrati.
Konferenca v Botdogoi.
BOULOGNE, 21. O drugi seji jc bilo objavljeno to le poročilo: Druga seja se je viš:!a od 16 do 20. Razpravljalo se je o turškem vprašaju. Sklenjeno je bilo, 'da ostane 26. jur.i^a kot rek, <k? katerega mora Tr.rčija izročiti .odgovor na marc/vco pogodbo. Konferenca je tudi odobrila vojaške ukrepe za Carigrad in morske ožine, predlagane po maršalu Fochu in Wikcmu.
Sklenilo 6e je tudi, pozvati grške, portugalske, romunske, češJcctslovaške in jugosloven-ske odposlanec na ikciiierertoo v Spa. da razpravljajo z zavezniki o vprašanji-h, ki se jih tičejo neposareJdno žn bi prišla na dnevni red tekom zasedanja koherence.
Maršal Fcdi in Wikcn sta dala odobriti noto, ki se pošlje nemški viadi. V tej noti se zahteva usničeraje vojnega materiala 'in znižanja števila vojske po določbah mirovne pogodbe.
Položaj ▼ Aftatoliji. CARIGRAD, 21. Pdožs j v Analoli ji pes la ja precej resen. NacijonaJistične čete se ne morajo boriti z velikimi ovirami. Kemalove čete so zasedle Guebze. Vladne čete se umikajo v smeri proti Albemdaghu.
Ministrska kriza na češkoslovaškem.
PRAGA, 20. Vlada je odstopila. Smatra sc, da je povzročilo vladno krizo teširtsko vprašanje, ki je hoče ententa rešiti potom razsodišča.
mali ommm
Poslano*)
Slovensko planinsko društvo, podružnica v Vipavi, priredi v soboto, dne 3. in v nedeljo, 4. julija skupen izlet na Nanos. Odhod iz razdrtega v soboto ob 17. Prenočišče na Grmadi pri ognjih (za čt. dame bodo postavljeni šotori). V nedeljo dopoldne bo koncert pevskega zbora iz Lozic, slovanska maša, razne zabave in skupen obed. Za pijačo, kavo, itd, bo priskrbljeno. Provijant za soboto zvečer, kozarce mora imeti vsak seboj. Vsi ki se udeleže izleta, se vljudno prosijo naj se radi skupnega kosila ter drugih priprav takoj pismeno prijavijo g. E. Zvan u tu? Lozice pri Št. Vidu. Vipavska podružnica S. P. D., vabi s tem vse člane vseh podružnic zasedenem ozemlju k prvemu skupnemu izletu na naš impozantni Nauos, ki bo gotovo nudil vsem lepega užitka. — Odbor.
*) Za daske pod tccc ca slovom odgovarja uredništvo le toliko* kolikor mu veleva zakon.
KUPUJEM vreče in cunje. Babič, Molingrande št. j 20.	7S9
FOTOGRAF A. JERKIČ, Trst, ul. Roma 24. Go-rica it. 36 na dvorišču.	P 711
VSAKOVRSTNE VREČE kupujem in plačam po najv&jih cenah. Jakob Margon, Solitario štev. 19.	697
KNJIGOVODJA, eventualno ženska moč, praktičen in zmožne deželnih jezikov se takoj sprejme. Ponudbe na inseratni oddelek »Edinosti* pod r Knjigovodja-..	802
SPREJMEM TAKOJ vajenca, primerne izobrazbe veščega slovenskega in italijanskega jezika. Trgovina jestvin. ul. C. Battisti 17.	801
PRODAM nov stroj za čiščenje ječmena. V eni uri očisti 80 q. S. M. Magd. Bivio 1, Jullien.
795
PRODASTE SE takoj dve hiši z vrtom. Naslov pove ins. odd. > Edinosti«.	799
ABSOLVENT kmetijske šole, vešč popolnoma slo-skega, srbsko- hrvatskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, ali italijanskega malo, želi mesto praktikanta na veleposcstvu ali vinski trgovini. Ponudbe na ins. odd. »Edinosti j pod »Ekonom--.	797a
IflSlII lili
Zobozdravnik dr. L CIGHFERO
— In —
(Hiti stanlio Perhauec
Trst trg Goldoni ttev. 11,11. nafrir.
sprejemata od 9-12 in od 15-19
Izdiranje zob brez bolečin, zobovja, zlati mostovi brez neba. regtdiranje
zob In zlate krone. Vsa dela se izvršujejo po moderni tehniki
VZAMEM v najem kmetijo ali gostilno združeno s trgovino in semljiščem. Dobro je tudi sama gostilna z zemljiščem. Ponudbe na ins. odd. »Edi-nostii pod »Najem«.	797b
NA PRODAJ imam veliko hišo z vrtom pripravno za gostilno. Naslov pove ins. odd. »Edinostih.
796
IŠČE SE služkinja. Ul. Torrc bianca 25/i., vrata 5.
794
ZAKONSKA SOBA, svetla moderna, marmorji roza se proda po ugodni ceni radi selitve. Donadoni 2, pri vratarju.	793
V BARKO VL J AH Bo vedo 343 in v Skednju 451. kupujem železo, bron, cink, baker. Cunje plačam od 30 do 40 stotink kg. Brandolin.	792
PIANINO, križane strune, nemške tovarne, sc proda za 3000 lir ul. XXX. oktobra 13/1., levo. 798
PRODA SE avtomat z električno gonilno silo, v dobrem stanu,, boljše vrste. Natančnejša pojasnila daje Franc Mohorič št. 90, Idrija. 4418
ZALOGA čeških cilindrov za pctrolejeve svetilike, Trst, ul. Solitario 19. blizubolnišnice.	782
LEPEGA LOVSKEGA PSA, plemenite pasme, ru-jave barve imam na prodaj. Jožef Blagonja, Svino 42, pešta Šmarje.	773
KUPIM, tudi na deželi, vsako množino steklenic od pol litra, litra, šampanjca, refoška in rizlinga, in 60 stolić za vrt. Josip Žiberna, gostilna ex *Maria Longa«, Rojan, Scala Sar.ta 221. 776
— TVRDKA —
Alarico Lsnlschner
v Trstu, Via Roma 28 (bivša ul. delle Poste) vogal ul. Giorgio Galattl. Zraven velike pošte. — Telefon 19S.
Dvokolesa, motorna kolesa, prl-tikline, pnevmatični predmeti. Popravila. — Delo solidno.
AE A BB SN h S***3'! i8 ""nje pravi nemški uzmi rlHlT Seidel & Neumann in ■dhbmhi ,Singer' Gast & Gasser
a . ,	. .	Tvidka ustanovljen L 1S7S
P—*,, fRaHCEJCfl BEDHAR
Trst, ul. Campanile 19
Mehanična delavnica za v&ako papravlitDja.
HERMAHGILD R8CCA, TRST
ul. Barriera vecchla itv. 8
ima veliko zalogo mrtvaških predmetov.
Venci ie porcalane in biserov, vezani t medfno žico. uineluih cvetlic s trakovi In napisi. Slike na porcelan altih ploiČa'.t *a grobne spomenike itd.	Najniije konkurenčne cene.
D*. MUCEK LEOPOLD
ZOBOZRAVNIK
Trst, Corso Vittorlo Emanuele 111. 24,1.
sprejema od 9-12 in oel 15-18.
Brezbolcstno izdiranje zob, ziate krone, zlati mostovi bre^ neba. — Vse po modemi tehniki, ameriški in švicarski sistem.
DOBROIDOČI BUFET s koncesijo v Opatiji na glavni ulici se proda radi selitve. Pojasnila: Bu-let »Club Adria« Opati,a.	4015
KNJIGOVODJA z večletno prakso, dalj časa opravljal posle blagajnika in saldakontista iiče primerne službe. Ponudbe z navedbo plače pod »Knjigovodja« na ins. odd. »Edinosti«.	765
KUPIM prazne vreče po najvišjih cenah ul. Geppa št. 21.	763
SREBRN DENAR kupujem po najvišjih cenah v _ vsaki množinf". Pridem lahko ponj. Alojz Povh. Garibaldijcv trg št. 3 {prej Barriera) Tel. 329.3341
PIANINO ali glasovir, tudi potreben poprave, kupim v vsakem kraju po rajvišji ceni. Mirodilnica Zigon, Trst, ulica XXX. oktobra štev. 8. 527
KUPUJEM CUNJE po 45, železo po 33 stot. Skladišče Campo Bclvedere 3.	. 709
KROJAČNICA Avgust Štular ul. S. Franccsco dAsisi štev. 34, 111. j- edina dobroznana kro-jačnica v Trstu.	3367
IŠČE SE kovač da razume tudi lužinalno delo za izdelavo poljskega orodja. Jožef Furlan, Svino 47, p. Šmarje, Goriško.	758
APROVIZACIJSKI URAD v Postojni proda večjo množino dobro ohranjenih praznih vreč od moke, riža. testenin, žita in sladkorja.	4417
IMo ii kom Elroitvo pri Sv. Ivaso pri Trslu
-registrovann zadruga z omejenim poroštvom vabi na
redni občni
ki fe bo vršii
v sreda. 30. junija 1923 o!: 19 v Mtimh prcstorlb
s sledečim dnevnim redom :
1.	Poročilo načelništva.
2.	Poročilo nadzorništva.
3.	Potrjenje letnega zaključka.
4.	Volitev nadzorništva.
5.	Slučajnosti.
SV. IVAN, 22. junija 1920. Godnig Ivan, l. r. Metila Fran, I. r.
§ 36. Da je občni zbor sklepčen, mora biti navzočih vsaj Četrtina vpisanih zadružnikov. Ako občni zbor ni ob določeni uri sklepčen radi prepičlega števila zadružnikov, se skliče drug občni zbor eno uro pozneje ki je sklepčen ob vsakem številu zadružnikov.
Kisova kissliiia	Paradižnikova Kcnser.
BaraHs MiMm	Rižev škrob
Kakao i prahu	Litje
[ilmiisva Kiselina Ma® za steklarje	Ma'iova stebla za Me Ritiaovo oije
Konoplji	Pečali! vosok
Proso	jSpoeoa seda
M:!® sneti	Olje Ssia
Ušlo Jata"	SžBiiiinas žveplo
Zelena galica	Lim za mizarja
se dobi pri
ie mm
družbi za uvo; iu izvoz /. om. j.
Kemični proizvodi — Sirovine za obrt — Mirodije — Kolonijalno blago
Trs!, ulica Pler LuigI da Palestrina st 2
Telefon št. 24-03 21-03
0. PlliO, zlsfarnics-umica
Trst, Corso Štev. 15
Kupujem srebrna krone in
goldinarje po najvišjih cenah.
UfiETfil ŽOBJE.
i ln brez čeljusti, zlate krone In tudi obrobkl
VIUEN TUSCHER'tsm'
TRST, ul 30. oktobra (ex Cascrma) U, II. Ordinira od 9 predp. do 6 zvečer.
kranjske oblike, prvovrstne, so došie in S2 dobijo v skladišču TAVČAR & ZVZZI, Trst, ulica Trento štev. 18 oziroma pri g. L, Sirca v Dutovljah.
JADRANSKA BANKA!
Del. glav.: K 30,000.000. Rezerve K 10,000.000 * Belgrad, Celje; Dubrovnik, Dunaj. Kotor, | Kranj, Ljubljana. Maribor, Metković, Opa- 2 t»ja. Sarajevo, Split, Šibenik, TRST, Zadar, | Zagreb
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle.
Sprejema vloge
na hranilne knjižicc ter jih obrestuje po 3'/iV a v baneogiro prometu po
Vloge, ki se Imajo dvigniti samo proti predhodni odpovedi, sprejem* po posabno ugodnih pogojih, Id se pogodijo od slučaja do slučaja.
Daje v najem varnostne predale (safes). Bančni prostori v Trstu se nahajajo : tik (ism di Risparmio, ul. S. Nicolo
Telefon : štev. 1463, 1793. 267G
Blagajna posluje od 9 do 13
BBca
28. junija 1920
drugi letn9 ŽIVINSKI SEME
v Podgradu v Istri (Politični okrai Volosko)
BH