Dopisi. Iz Središča. (Volit^a 7 državni zbor.) Stirje kandidatje se nam na mesto g. dr. Duchatscba ponujajo; pa 7olite7 le ne bo za nas težka, ker poznamo delo^anje in želje 7seh ponudniko7; ni nam mar za fortaritleija g. dr. Sch miderer-ja, kateri je 7 neugodni z^ezi z gospodarji ,,kieisamta", in ker njego^a na8ela koreninijo 7 ,,Deutsche Zeitung" in žido^skih ,,Prešaliu- ni nam mar za demokrata g. Wies tbaler-j a, ki bi vse pravne podlage socijalnega življenja rad k^išku obrnil; tudi nam ni mar za prusaka g. Reuter-ja, ki nain preve8 Ijubi prusko pikelha^bo; volili pa bomo vsi, to je po stari naai srediaki šegi polnoateviluo in jedn-iglasno, 7ladi prijaznega kandidata g. F. Bindlehner-ja, katerega 8astno ime že od nekinekdaj spoštajejo nasi mariborski narodnjaki, ker nam je povsod pra7i8en bil; ou bo 7lado podpiral in ker je sedajna Taaffe-je7a 7lada Slovanom pra7i6_a, jo bomo tudi mi Središčani z naaimi glasovi podpirali ter jej zaupanje skazali. Pa, dragi volilci, naši so^ražniki niso le uni trije ponudniki, ki bi se radi po sloveuskih ple8ah spinjali na 7išje stopnje drža^ne 7rednosti; mi imamo so7ražniko7 tu 7 Sredia8i samem in pa na voliači 7 Ormoži; teh se je treba ogibati ae bolj ko Reuter-ja, to so pa tisti nečimerni ljudje, ki nam pri 7olit7i naše glase (Stimmzettel) jemljejo, po a^ojem druga imena uapišejo in naa tako spra^ijo ob naše drža^ljanske pra^ice: voliti po našem prepričanji, ne pa po njibovem; marsikdo izmed nas še se spomni, kako so se pri poštarji Grilci glaso^i pok^arjali, kako so se potem 7 Ormoži tudi pri poštarji Martinceljnu no7i listki izpiso^ali in stari nam iz rok pipali ; ogibajmo se toraj posebno poštarjevin držimo se 7si 7kupno našega oSeta, častitega g. J. Eo8evarja; kaj nam bodo oni 87eto7ali, tega ee držimo, kam naa bodo 7 Ormoži oni peljali, tam se zberimo 7si, celi volilni trg; oni so nam bili dobei* župan, dober gospodar, oni nam bodo tudi sedaj najboljši voditelj. Še ena neposta^nost se je pri Duba8e7i 70litvi 7ršila: 7olilne listke (Stimmzettel) ima 7olilcu izročiti le g. 7ladni komisar; ogibajte se toraj mestnega b Kukovca, ako bi Vam on, ali kdo drugi hotel 7rinoti kak listek, kakor jih je zadnjič delil, posebno pa ako bi žc ime kandidata bilo na njem zapisano. — Le složno in odlo8no, pa zmaga bo naša! — 0d Savinje. (Slo^ensko urado^anje.) Toliko se je 7že glede slo^enske enakopra^nosti pisarilo, da 0 koriati in potrebi 7eč dokazo^ati bilo bi zastonj ; pa 8tara navada je železna srajca. Bolj nespametnega se ne da misliti, ko pri nas Sloveucib neinško urado^auje. Tistim ljudem in uradnikom, ki slo^euačine zmožni niso, se ni 8uditi. Vse kaj druzega je pa 0 tistib iuisliti, kterih 7e8 poznamo, ki se atejejo in 7eljajo kot narodnjaki, pa za slo^ensko reč nic ne storijo in 7edno rajše bodi zasobna bodi javna pisma nemaki piaejo. Med temi jib je 7e8, ki so bili za župane iu načelnike okrajnib zastopov iz^oljcni, pa toliko boječi, da si ne upajo 7 avoje pisarne slo^enščine u^esti. S takimi strahopetniki ne bodemo ni8 dosegli, ki se 7sake megle bojijo! Po najkrajai poti bi 8e obče slo^ensko urado^anje doseglo, ako bi 7si naši župani za8eli slovenski uradovati. Pred 20 letmi je 7e8 ko 20.000 Slo7ence7 se za slovensko uradovanje podpisalo. Goto^o jib zdaj manje ni, ter 7em, da po 7sem Slo^enskeni eedijo 7 srenjskih odborib možje, ki imajo narodni 8ut 7 sebi in morajo na to delati ter ue popred odjenjati, naj 7elja kolikor bo8e, da se 7 občinske pisarnice 77eda narodni jezik. Eo je enkrat to doseženo, potem je 7se doseženo. Na to morajo 7si uradniki neznajoSi naaega jezika pobrati aila in kopita ter iti kam jim drago; na njib mcsto pa jih dobimo mož, ki imajo srce za nas in naš jezik. Tako pridcmo ,,87oji k svojini". Posameznikom to ni mogoče doseči, akopram od višjih oblasti tirjajo alo^enska pisma in odloke, le župan8t7a jih bodejo k temu primoralo. Tega pa tudi ni misliti in pri8ako7ati, da bi od zgorej zapo^ed prišla da ae ima slo^enski urado^ati. Toraj pomagajmo si sami. V Sa^injski dolini ste letos zacele 2 občini slovenski urado^ati in ravno to ste 2 drugi namera^ale. Toda 7 eni sedi 7 odboru mogočnež ter se njemu na ljubo mora še nadalje nemški urado^ati. V drugi pa je župan ae toliko ne^eden, da misli, da 7iaje oblastnije bi ne botele slo^enskih piaem sprejemati in tako so narodnjaki od s^ojib tirjatev odstopili. Zatoraj še enkrat rečemo: Slo^enci spoznajte, da na dalje to tipeti je za nas sramota, in da le mi smo na svoji zemlji gospodje, ne pa tuji priseljenci in izrodice. n. Iz Loč. Dne 13. aept. t. 1. obhajala se je 7 Brezniko^i sedaj Eranjče^i biši na Mlačah pra7 lepa 87ečanost. G. Anton Guzej in njego^a soproga imela sta zlato gostijo. Poročena sta bila pred 52 leti, iu čuditi se je, kako krepka sta oba se danes na duši in telcsi. Pred odbodom k drugej poroki je g. Franc Eokol imel go^or ter prav izvrstno razlagal pomen tega dne^a. Besede so bile jako genlji^e, in so 7sem navzočim tako do srca došle, da so vsem solze po obličji poli^ale. Ob 10. uri predpoldnem se je bila pommla poroka, pii katerej so tudi 8. g. župuik starca iz7rstno nago^orili. Lepo jc bilo 7idete mladino, dekleta 7 belej obleki in 7enčane faute z rožicami okinčane 7 procesiji. Bila je potem slo^esna 87. uieša. Okolo 80 oseb se je udeležilo gostije iu omeniti je, da so bili skoraj satni sorodci. Razun roda so pri tej svečanosti tudi bili na^zoči zarad s^ojega dobrega srca znaui in mnogo spošto^ani Jurij Oroš p. d. Eompar, njego^a žena Aua in 7eč drugih dobrotuiko^. Pri skupiiem obedu so se napi^ale mnoge zdra^ičke in pope^alc niile pesmice. V najlepšem redu se je končala ta s^ečanost. Iz Celja. (Javna zah^ala). Občinski zastop ,,celjske okolice'1 je soglasno sklenil, premii. knezu in škofu poslati sledeče zab^alno pismo — sc 7e, 7 slo7euskcm jeziku: ,,Premilostljivi, Prc7z^išeni knez in škof! Prečastiti, Visokorodui Gospod, Gospod ! Zopet jo blago^olila Vaša knezoakofijska Milost naši okolici nakloniti 7elikodušni dar 7 ta namcu, da se zidauje poslopja za šolske sestie in deldiško šolo do^rši. Za 7cs, 7 ta nanieu od Vaae knezoškofijske milosti darovani zuesek s 11.500 fl. izrekamo pouižuo podpisani odborniki ob8ine ,,celjske okolice" 7 s^ojeni imenu in 7 imenu naše mladine Va.ii knezoškofijski milosti našo in uaše Vam, Premilostljivi in Visoko7i*edni Gospod, 7edno h\'aležne in iz srca 7dane občine, najpriar8uejšo in najtoplejao zali^alo. Mili Bog naj blagoslo^i Vašo kaezoškofijsko milost! h, občinske seje ,,celj8ke okolice" dne 12. septembra 1880. Vaši knczoškofijski Miloati z najvefjo h^aležnostjo in najglobokejšim spošto^anjem 7dani odborniki: Auton Male, župan, Franc Sorn, Sab, Levičnik, Škorjanc, Martin Žnidar, Mate7Ž Glinšek, Miha Eorosec, Franc Eodela, Fr. Ostrožnik, S^etel, Valetin Zupanc, ob8. odborniki. Iz Poličan. (Razne no^osti). Vreme imeli smo 7edno neugodno. Erompir gnjije, koruza je zaostala, ota^o so nam po^odnji odplavile tra^nike pa zblatile in sk^arile in 7ino bo slabo. Sicer pa točijo tukajanji kr8maiji 7e8jidel slabo pijačo. Vkljub temu jo pijejo ljudje marlji^o, 7Časih še le preve8. Tako pride pogostoma do tepeže^ in ra^sanja. Dne 19. septembra Z7e8er so se pijani fantja lotili žandarja ter so mu boteli puško 7zeti. Zandar je moral sabljo potegnoti in enega izmed ra7sarje7 po gla^i kresnoti. Ranjenca je potem spravljal 7 Bistiico, da ga ondi 7 luknjo 7tekne! — Gospa kneginja Davido^a iz Londona ima tukaj 7elike premogo^e jame, kder marlji^o kopljejo premog. Želeti je, da bi politične razmere se uredile tako, da bi se 7eč tujih podjetniko7 oglasilo in S7oje denarje 7 Avstriji nalagalo 7 obrtnijskc in druge koristi! Iz Babinec. (Kaznovana neresničnost). Na male meše den smo imeli, kakor znano, 7 Cero7ci 87ečanost Stanka Vraza; ra^no takrat sem se hotel vdeležiti naše dirke 7 Gradci. Eer pa člo^ek ne more d^ema goapodoma služiti, pustil sem Gradec in ael sem na S7ečanost 7 Cero^ec. Se niso bili naši dirkarji, o katerib se je celo graška Tagespošta jako poh^alno pozneje izrazila, doma, in že je šel glaa po Ljutomeru in po okolici, da pre naši dirkarji so 7 Gradci propadli, da so se jim 7si smejali, da pre so potrebo^ali na tri kilometre celo 10 do 12 minut 8asa in ae drugib takšnih zaničevalnib neresnic 7e6. In kdo je razuesel to? Eden gospod iz Ljutoniera in štacunar, tisti sam, ki je enkrat mislil, da je Cveu nekje na Prajzo7skem in ima nas slo^enske kmete za jako neumne, da nočeiuo postati prusaki; posmehuje se nam in gidi naše prizade^anje, kjerkoli more. Mi pa njemu nosimo 87oj denar, da bi mogcl mcd uami živeti. Eako pa, če bi mi ujeinu obruoli hrbet in po^rnoli njego7o pso7anje s preziranjem njego^ega stacunarskega blaga!? m.— 8.