AMER AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER u Li -IS ■ NO. 178. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, JULY 31st, 1930. LETO XXXII.-VOL.XXXII. Vsemogočni boss Maschke Rdeči komunisti na Kitaj-je dobil prvo politično skem dobivajo vedno zaušnico večjo premoč V torek večer je obiskal za-1 morsko naselbino v 17. vardi v Clevelandu neomejeni republikanski politični boss Maschke, ki je slišal, da se "fantje" nekaj kujajo v tem okraju. Ta varda sestoji iz samih zamorcev, ki je dala do sedaj pri vsakih J volitvah svoje glasove tje, kamor je velel Maschke. Toda celo zamorci so se naveličali Maschketovega političnega jarma in se ga skušajo otresti. Na čelu upornikov stoji dr. Bundy, zamorski councilman, ki hoče izviti vajeti iz rok Maschkeju in stopiti na čelo svojih rojakov kot njih vodja. Na shodu je bil tudi George H. Bender, kandidat za kongres in Ben F. Levin, kandidat v državno senatsko zbornico. Oba sta povedala nekaj gorkih o Maschkeju, posebno Levin, ki je rekel zbranim zamorcem : "Tisti dan, ko boste vi proglasili svojo politično neodvisnost, jo bomo dobili tudi mi!" Najbolj pa je udrihal po Maschkeju in njegovem političnem absolutizmu zamorski pastor, Rev. Walker, ki je rekel: "Bili so časi, ko je prijel na volivni dan politični boss za telefon in rekel: 'V 11. vardi hočem imeti 2,000 glasov, 1,800 glasov v 12. vardi in 1,500 glasov v 17. vardi.' Toda ti časi so sedaj minili. Mi delamo sedaj to, kar nasf je Mr. Maschke vedno učil: mi smo pričeli misliti. In še več! V okrajih, kjer prebivajo Italijani, je Italijan za voditelja, v židovskih okrajih je Žid za voditelja, v poljskih okrajih je Poljak za voditelja. In mi tukaj danes izjavljamo, da v okrajih, kjer prebivajo zamorci, hočemo zamorca za našega voditelja." j Do spora med zamorci in Masch-kejem je prišlo, ker Maschke zahteva, da podpirajo zamorci Georga B. Harrisa kot republikanskega kandidata za državnega pravdnika, medtem ko stoje zamorci za kandidatom Arthur H. Dayjem, katerega je pred dvemi leti tudi Maschke podpiral. Po vseh shodih, kjer je še politični republikanski boss! Maschke nastopil, je bila navada, da je dobil za vsako izgovorjeno besedo silen aplavz in ova-cije. Tega se pa v torek ni videlo in Maschkejevim izvajanjem je sledila gluha tišina. Pač pa je dobil vsak, ki je povedal kako gorko v obraz Maschkeju, veliko odobravanje. To je bil pr-; vi občutni politični poraz Masch-keja in zadali so ga zamorci, o katerih je Maschke vedno mislil, da jih ima na "špagci." Shanghai, 29. julija. Komunistične čete so vdrle v lepo in cvetočo mesto Changsha, katerega so dobesedno oplenile in razdejale. Tujezemske bojne ladje, ki so se nahajale na reki Siang, ob kateri leži imenovano mesto, so imele le še toliko časa, da so vzele na krov podanike svojih držav, ki so bežali pred ustaši. V mestu se je nahajala takrat samo majhna četa vojaštva narodne vlade, katero so komunisti z lahkoto premagali. V mostu se je pričela divja orgija pobesnelih komunistov, ki so poklali vse, kar jim je prišlo pod nož. Kitajska vlada je mnenja, da je bil ta napad komunistov osnovan od tretje internacionale v Moskvi. Na Kitajskem divja že več mesecev državljanska vojna in to priliko so porabili komunisti, ki hočejo dobiti v svoje roke vlado na Kitajskem, če ne bo Kitajska vlada v stanu zadušiti domače vojne, bodo dobili komunisti trdna tla, posebno ker dobivajo izdatno pomoč iz sovjetske Rusije. V mestu je bilo kakih 25 katoliških in pro-testantovskih misijonskih postaj, katere so komunisti vse požgali. Misijonarji so se pravočasno rešili na ladje. Ravno tako so bili požgani in porušeni vsi tujezemski konzulati v mestu. Na milost in nemilost komunistov je bilo prepuščenega miljone dolarjev vrednega posestva tujezemcev, ki so imeli tam svoje trgovine. Če je kak tujezemec izgubil svoje življenje pri tem napadu, poročila ne morejo vedeti, toda govori se, da so štirje misijonarji ostali v mestu in niso hoteli pobegniti s svojimi rojaki. Usoda teh je sedaj še neznana. Mesto Changsha, ki je padlo v roke komunistom, je poznano kot eno najlepših in najbogatejših mest v notranjosti Kitajske, in ima nad en milijon prebivalstva. Poveljnik ameriške bojne ladije U. S. S. Palos, ki je vzela na krov ameriške državljane, je sporočil vladi Zed. držav, da so komunisti streljali s puškami na ladjo in da je bila ladja prisiljena odpluti od mesta vspričo velikega števila komunistov. -o- Ne marajo daljših kril New York, 30. julija. Ameriški izdelovalci ženskih oblek so izjavili, da se bodo borili proti nameravni upeljavi daljših kril, kot je zadnja francoska moda. Izjavili so, da naj ženska krila ostanejo zaenkrat pri sedanji, rredni dolžini. Pet milijonov za ponesrečene v potresu Rim, 30. julija. Laška vlada je dovolila $5,230,000, da se pomaga. onim, ki so izgubili svoje hiše v zadnjem potresu v Italiji. Natančno število mrtvih se še ni dognalo, ker niso izkopali še vseh mrtvecev izpod razvalin. Obtožen požiga Alber Shaker, 3459 E. 104th St. je obtožen, da je podkupil Jamesa Curry, da je zažgal Sha-kerjevo konfekcijsko trgovino na 2378 E. 9th St., da bi dobil zavarovalnino. Curry, ki je bil v službi pri Shaker ju, je dobil pri požaru nevarne opekline in se nahaja sedaj v obupnem stanju v bolnici. Če bo ozdravel, čaka tudi njega zapor. Roparski napad V sredo zjutraj' ,ssej hiapadjli štirje roparji trgovino Buckeye , Merchandise Co., 1753 W. 25th i St. Dva roparja sta ostala v avtomobilu zunaj, dva sta pa atopila v trgovino. Navzočim sta ukazala dvigniti roke kvišku, nakar sta pobrala $760 v gotovini in pobegnila. Predno sta zapustila trgovino, sta lastnika trgovine pojbila s samokresom na tla, enako tudi močno ranila agenta Josepha Brozik. Dobili so licenčno številko avtomobila in pronašli, da je avtomobil iz ! Painesvilla, O., kjer sedaj policija išče napadalce. Prijazne pozdrave j pošiljati iz Kanade Mrs. Lunder in Mrs. Hočevar. Kot dokaz, da je dober ribolov v Kanadi, I sta poslali velikansko ribo—na I razglednici. Tudi tujezemski diplomat-je bi ga ne smeli piti v Ameriki Washington, 29. julija. Angleški poslanik Sir Ronald Lin-say je prejel od nekega Samuela B. Woods, bivšega župana mesta Charlottesville, Va. in fanatičnega suhača protestno pismo, da bi moral angleški poslanik takoj ustaviti vsak dovoz opojne pijače v poslaništvo, kar mu je po ameriških postavah dovoljeno. Ko je postala prohibicij-ska, postava del ustave Zed. držav, se je dovolilo vsem poslaništvom, da smejo za svojo uporabo uvažati iz Evrope opojno pijačo. Večina teh p ošiljatev prihaja v pristanišče Baltimore, odkoder jo morajo v trukih prepeljati v Washington. Vlada Zed. držav mora izdati posebna dovoljenja za prevoz te pijače. Lansko leto so suhaški agenti ustavili en tak prevoz pijače, ki je bila namenjena za Siamsko poslaništvo, pa bi bili kmalu prišli v oster konflikt, ako bi ne bili suhači hitro odtegnili svojih prstov od te pijače. Ameriški suhači se boje, da ne bi hodili žejni ameriški vladni uradniki v tujezemska poslaništva na po-žirek dobre pijače, ali celo, da bi ta tujezemska poslaništva ne prodajala pijač Amerikancem. Gori omenjeni Woods je ostro napadel angleškega poslanika, češ, da bi moral kot zastopnik prijateljske države upoštevati navado in postavo naše države, ki zabranjuje kupovanje in prevažanje opojne pijače, pač pa da izkorišča imuniteto svoje diplo-matične moči in uvaža pijačo v deželo, ki jo zabranjuje. Posla-I liik Ronald je izjavil, da se ne bo oziral na taka pisma in izzivanja, ampak bo uvažal pijačo, kot doslej, kolikor jo bo po-i treboval. Smrtni sovražniki Porrel-lo bratov ne bodo opustili maščevanja Predno se je včeraj vršil pogreb Jim Porrella, je dobila cle-velandska policija skrivnostno obvestilo, da je prišla v Cleveland večja banda gangežev, smrtnih sovražnikov Porrello bratov, ki nameravajo vseh teh pet bratov napasti pri pogrebu s strojnimi puškami in vse po-streliti. Policija se je udeležila radi tega v velikem številu pogreba, uniformiranih in civilnih, ki so se pomešali med po-grebce. Napravili so vse varnostne -naredbe, da se vsak napad prepreči. In res se je pogreb vršil brez vsake nezgode. Le ko so nesli iz hiše umorjenega vence, se je pet vencev na dvorišču prevrnilo in padlo po tleh. Navzoče je spreletela groza, ko sjo opazili ta čuden slučaj. Lahkoverni Italijani si sedaj to razlagajo tako, da teh prevrnjenih pet vencev pomeni smrt pet preostalih Porrello bratov, katerim ne bodo prizanesli zapriseženi sovražniki but-legerske vojne. Medtem pa je varnostni direktor Barry ukazal postaviti pred vsako skladišče rujavega sladkorja policaja na motornem kolesu, ki ima nalogo, da sledi vsakemu truku, ki bo odpeljal sladkor iz skladišča. Policaj mora sporočati svojim predstojnikom naslov, kam je bil sladkcjr odpeljan in koliko vreč ga je bilo izloženih. Policija je ustavila vsako nadaljno preiskovanje teh zadnjih umorov, ker ne more dobiti nobene prave sledi za morilci. K izpraševanju je poklicala tri sumljive Italijane, katere je pa po zaslišanju takoj izpustila. Sedaj policija samo še čaka, kdaj bo zopet padel strel, ki bo ugasnil luč življenja kakemu butleger-skemu baronu. Ameriški suhači bodo začeli z novo metodo, da zatro pijačo Washington, 30. julija. V torek je bilo poklicanih dvanajst i načelnikov iz vseh dvanajst prohibicijskih okrajev Zed. držav k posvetovanju v Washington, kjer so se jim dala nova navodila, kaj in kako se bo postopalo od.^daj, da se sistematično zatre prodajanje opojne pijače v Zed. državah. Dan prej so se zbrali k posvetovanju: predsednik Hoover, generalni državni pravdnik Mitchell in Amos W. Woodcock, ki je sedaj generalni prohibicijski direktor Zed. držav. Woodcock je na tem sestanku predložil nov sistem, ki ga bo upeljal, da se bo prohibicija bolj izpolnovala. On misli odpraviti takozvane pogone in vpade v privatne hiše in javne lokale, pač pa se prične s stalnim pritiskom k izpolnjevanju prohibi-cije. Suhači so prisiljeni nekaj storiti v tem oziru, ker je zgubila stranka s svojimi škandaloznimi vpadi v privatna domovja ameriških državljanov, mnogo svojih privržencev. Veliko privržencev prohibicije se je danes obrnilo proti suhačem, ker se jim studi nasilno vdiranje su-haških agentov v hiše državljanov, katerim je po ustavi Zed. držav jamčena svoboda in svetost domače hiše. Suhači torej ; nameravajo spremeniti svojo taktiko, ne bodo več nadlegovali zasebnih hiš, ampak bodo poskušali zatreti dovoz opojne pijače v deželo na debelo in zasledovati velike butlegerje, ki poplavlja- Naislavneiša plavalka 10 dežel°s ^an->em iz Kanade J J r .-.J fly.,, Gertrude Ederle skoro popolnoma oglušela New York, 30. julija. Prvakinja v plavanju, Miss Gertrude Ederle, ki je pred štirimi leti preplavala Angleški kanal, je se- | in od drugod. Izpoved priče v prilog Moo-neya in Billingsa udarec ameriški justici San Francisco, 29. julija. John MacDonald, 58 let stari natakar iz Baltimora, je danes ves v solzah izpovedal pred višjim sodiščem, da je leta 1916, ko je pričal proti delavskima vodite-ljima Mooneyu in Billingsu, namenoma lagal. Mooney in Billings sta bila obtožena, da sta vrgla bombo v neki paradi in je bilo takrat ubitih deset in ranjenih do 40 oseb. Policija je prijela ta dva, ker so ju poznali, da sta se vedno borila za delavske pravice in dobili so tega MacDcnalda, ki je na sodni j i izpovedal, da je videl oba obtoženca, ko sta vrgla bombo. In od leta 1916 sedita ta dva človeka v ječi. MacDonald je podal sedaj zapriseženo izjavo, da je takrat po krivem pričal, ker mu je tako ukazal takratni državni pravdnik Fickert. (Fickert je bil navzoč, ko je MacDonald podal to izjavo danes). Nadalje je MacDonald izjavil, da mu je policija ubila v glavo vse polno laži, katere je moral potem povedati na sodni j i. Izpovedal je, da je videl Mooneya in Billingsa prvič šele tri dni po tistem bombnem napadu, ko mu je pokazal policijski kapitan Goff sliko obeh obtožencev in ga vprašal, če sta ta dva vrgla bombo. MacDonald je že takrat jekel, da nista ta dva človeka vrgla bombo, toda mu je ukazal Goff, da naj priča na sodniji, da sta bila; ta dva napadalca. Vrhovno kalifornijsko sodišče se še ni izjavilo, kakšne korake bo ukrenilo na sedanjo izpoved MacDonalda. Nenadna smrt Math Lesser, 813 Alhambra Rd., Cleveland, O. je šel v pon-deljek na obisk v Fairport, O., kjer ga je v pondeljek večer ne-Iradoma dohitela smrt. Bil je daj skoro popolnoma oglušela.;star 64 let, rojen v vasi Kot,! Zdra/vniki so izjavili, da je|fara , Ribnica, Dolenjsko. V vzrok oglušenja to, ker se je pri | Ameriki je bival 31 let. Bil je dotičnem plavanju nahajala 14 I čian dr. Mir št. 142 SNPJ. Tu-ur nepretrgoma v vodi in pri: kaj zapušča sestro Mrs. Mari tem preveč izmučila svoje živ- Sier jn zeta> Martina Lesser; v ce. Ves svet je takrat občudo- Evropi pa hčer in dva sina. Po-val pogumno plavalko. S kakim gTeb se Vrši v petek zjutraj ob slavijem jo je sprejelo mesto g:3o iz mrtvaške kapele Svet-New York, ko se je povrnila iz | kovega pogrebnega zavoda, Evrope! čestital ji.je osebno 15222 Saranac Rd. pod vod-takratni newyorški governor stvom A. jr Svetek. Preostalim Smith, osebno ji je segel v roke|nage iskreno sožalje! predsednik Coolidge. Obetalo se ji je ogromno bogastvo, čast in Seja demokratov slava in danes nima od vsega te- Jutri, petek 1. avgusta, se vr-ga drugega, kot da je izgubila i ši seja slovenskega 'demokrat-posluh. Nastopala je več kot skega kluba in sicer ob 8. uri dve leti v raznih gledališčih, to- zvečer v S. N. Domu. Ta klub da ona pravi, da je vse, kar je je bil ustanovljen za korist in zaslužila, izdala za zdravljenje napredek naše slovenske nasel-ušes in danes ima samo še spo- bine in naših slovenskih kandi-min na one dneve, ko je ves svet datov, kakor tudi za to, da se da zrl na njo, kot najboljšo plaval- priliko našim Slovencem priti ko na svetu. ' Vse obljubljeno skupaj, da se pogovorimo o raz-bogastvo se je razpršilo kot pe- nih političnih vprašanjih. Vsak na, njen oče ima še vedno malo demokrat,, ki se zanima za poli-mesnico v New Yorku, Gertrude | tiko, je vabljen, da pristopi k pa se preživlja s poučevanjem temu klubu. Seje se bodo vrši-plavanja. • le najmanj štirikrat na leto, Barbecue oronan lasesment pa znaša en dolar let-Danes zjutraj, okrog ene ure, r.o. Jutri je jako važna seja in so prišli trije mladi fantini vise vabi vse člane, da se gotovo Barbecue, 2859 Wooster Rd., udeležijo. Rocky River in naročili kavo. Vi .... • * prostoru se je nahajalo tačas obisk je pnsel kakih 20 gostov in šest usluž- Iz Baltimore je prišel na bencev. Ko so fantini spili kavo, j obisk k svojim staršem Mr. Ed-je eden rekel: "No, sedaj pa le!" j ward Potokar, sin družine Mr. in vsi trije so začeli streljati. John Potoka rja izdelovalca Gostje so se poskrili pod mize in mehkih pijač. Seboj je pripe-za stole, kjer so jih roparji olaj- Ijal Mr. Potokar tudi svojo mla-šali za njih gotoviijo. Iz regi-jdo soprogo. V Baltimore je stra so pobrali kakih $132, go- Mr. Potokar zaposljen pri zra-stom so pa pobrali kakih $300 koplovni družbi kot inženjer. in pobegnili. j Dobrodošla v rojstnem mestu! Čudna zgodovina potopljene ladje Tovorna ladja "George J. Whelan," ki se je potopila v torek ponoči blizu Dunkirka, N. Y. in je takrat izgubilo 15 oseb svoje življenje, ima jako pisano in čudno zgodovino za seboj. Leta 1912 je ladja zadela v neko drugo na reki Detroit in so takrat tri osebe zgubile svoje življenje. V svetovni vojni je bila ta ladja prodana kanadski oblasti, ki je ladjo rabila za prevoz premoga v Anglijo in Francijo. Leta 1915 je zadela na podmorsko mino in se je potopila v angleškem kanalu. Pozneje so jo lastniki zopet dvignili in jo predali Kelley Island Lime & Transport Co., ki jo je rabila za prevoz kamenja. Ladja je od-plule, iz Sanduskyja v nedeljo popoldne ter je bila to njena prva vožnja za nove lastnike. Po-zno v nedejo je ladja pristala v Cuyahoga reki, v Clevelandu, ter je bil pri tej priliki ubit Frank Looker, kateremu je padlo dvigalo na glavo. Na počitnice V nedeljo so odpotovali na počitnice z avtomobilom Mr. in Mrs. Joseph Kne in hčerka Dolores, 7219 Myron Ave. in sicer v deželo solnčnih rož, v Kansas. Ustavili se bodo v Girard, Kans. pri Josip in Elizabeth Zalaznik, ki so starši Mrs. Kne. želimo jim mnogo dobrega oddiha in lazvedrila in srečen povratek. Nove opremljeni prostori Naš slovenski trgovec Mr. Benno B. Leustig je na novo opremil svoje prostore in bo sedaj razprodal vso zalogo letnega blaga po skrajno nizkih cenah. Opozarjamo naše ženske na nje-jgov oglas v današnjem listu. u AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto ....$5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko ir) Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland p*o raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, S117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 0628. - JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. No. 178. Thu. July 31st, 1930. Ameriška čeka. Kaj pravzaprav potrebujejo Zedinjene države danes najbolj nujno? Ali mogoče potrebujemo fine prosperitete, mogoče bi vsak potreboval dobro delo, ki bi bilo tudi dobro plačano, stalen zaslužek in možnost nakupiti si vse potrebščine? -^eii Ne vsega tega Zedinjene države ne potrebujejo tako silno, se je izjavil te dni poznani Elihu Root v nekem pismu, ki ga je napisal na Ralpha M. Easley, eksekutivnega tajnika National Civic Federation. Kar Zedinjene države danes najbolj potrebujejo, razlaga Mr. Root, je posebna zvezna policija, katere namen bi bil nas čuvati pred rdečimi agitatorji, ki skušajo na vsak način strmoglaviti našo vlado. Kar mi v Ameriki pravzaprav potrebujemo je prava ameriška čeka, po ruskem vzorcu, da se nadležne komuniste spravi pod ključ in iz tega sveta, ravno tako kot so bili ruski kapitalisti pomorjeni in pometani v ječe od razvpite ruske čeke. In to se bo staromodnim ljudem v resnici zdelo nekako čudno, saj so še vedno prepričani, da so tajne policijske organizacije orodje avtokratičnih vlad Take tajne policijske organizacije so imeli nekdaj v Avstriji, ko je vladal minister Metternich, imeli so jih v Rusiji pod carjem, kjer so bile potrebne. In enako tajno policijsko organizacijo imajo danes v Rusiji, kjer je poznana pod imenom čeka. Slednja deluje tajno, neizprosno proti vsem nasprotnikom obstoječe bolj-ševiške vlade. Agenti čeke pridejo, primejo nesrečnika, potem pa slednji zgine, da nihče ne ve kam. Enaka tajna organizacija je upeljana tudi v Italiji, kjer kraljuje nasilni fašizem, enake organizacije so povsod, kjerkoli imajo nasilno vlado, vlado, ki ni bila od naroda postavljena. Demokratična republika kot so Zedinjene države pač ne potrebujejo tajne policije. V demokratičnih državah je svobodna volivna pravica dovolj močno orodje v rokah državljanov, da lahko odstranijo vsak nedostatek pri vladi, poženejo vsakega uradnika iz urada. Ako narod sam ni dovolj inteligenten, da prepodi one postavnim potom, ki rujejo proti njegovi vladi, tedaj tega nikdar ne bo mogla narediti kaka tajna policija. Mogoče pa ima gospoda Root in Easley vseeno prav. Mogoče pa so Zedinjene države prenehale biti demokratična ustanova, in mogoče volitve niso več praktični način, da ljudstvo izrazi svojo svobodno voljo? In ako je to resnica, tedaj potrebujemo na vsak način tajno zvezno policijo, ki nas bo branila pred zapeljivci, tatovi javne svobode in pred demagogi. Na vsak način bi bila potem potrebna čeka, da bi lovila one, ki so ukradli narodu svobodo in prikrojili postave po svojem v svojo korist. Ta čeka bi si morala izmisliti nove zločine, nove postavne prestopke. Na primer, ako bi bil kdo prez dela, bi bila to narodna izdaja, izdajalec bi bil, kdor ne bi imel vsaj dva avtomobila in tri radio aparate. Naredijo naj, da kdor ne bo kupoval, postane zločinec, in čeka naj nastopi z vso silo. Agitacija boljševikov v Ameriki je brez pomena. Pri zadnjih predsedniških volitvah je dobila njih stranka po vseh Zedinjenih državah komaj 25,000 glasov. Toda ta nevarnost bo postala v resnici pomembna, ako se bo ustanavljala tajna policija, na mesto, da bi odgovorni krogi gledali, da se zmanjša brezposelnost. Siti ljudje nikdar ne delajo revolucij. \ NEKAJ PODATKOV O ZADNJI SVETOVNI VOJNI 21. novembra. — Cesar Franc Jožef umrje. Njegov vnuk Kari zasede prestol. 1. decembra. — Grki napadejo zaveznike pri Atenah. 2. decembra. — Zavezniki za-blokirajo Grčijo. 6. decembra. — Nemci zavzamejo Bukarešt, glavno mesto Romunske. 7. decembra. — Lloyd George imenovan ministerskim predsednikom. 8. decembra. — Romunska armada se preda Nemcem. 12. decembra. — Nemška via da ponudi mirovna pagajanja. 18. decembra. — Predsednik Wilson pozove razne narode k mirovni pogodbi. 29. decembra. — Velik prija telj carja Nikolaja, menih Rasputin, je umorjen. 1917. 22. januarja. — Predsednik Wilson predloži senatu Zed. držav svoj mirovni program, k' naj bi bil "mir brez zmage." 29. januarja. — Nemčija po šlje svoje mirovne pogoje Wi)-sonu. 31. januarja. — Nemčija javlja, da začne s 1. februarjem napad podmornic na vse ozemlje zaveznikov. 3. februarja. — Zed. države prekinejo diplomatične odnošajp z Nemčijo. 26. februarja. — Predsednik Wilson vpraša kongres za dovoljenje, da sme oborožiti trgovske ladje in da ustvari nekako oboroženo nevtralnost. I. marca. — Nemci se zakopljejo v strelne jarke, imeno vane Hindenburgova črta. 9. marca. — Predsednik Wilson ukaže oborožitev trgovskih ladij in skliče posebno zasedan je kongresa za 16. aprila. II. marca. — Angleži zavza mejo Bagdad v Perziji. 12. jmarca. — V Rusiji zbru-hne revolucija in formira se začasna vlada. 15. marca. — Ruski car Ni kolaj se odpove prestolu. 18. marca. — Minister zunanjih zadev Milikoff izjavi, da bo Rusija nadaljevala z vojno proti osrednjim zaveznikom. 21. marca. — Predsednik Wilson pospeši zasedanje kongresa na 2. aprila, mesto na 16. aprila. Vlada Zed. držav prizna novo rusko vlado. 1. aprila. —- Prvi amefriški parnik Aztec se potopi, zadet od torpeda, blizu Bresta, Francija. 2. aprila. — Predsednik Wilson prebere kongresu vojno poslanico, v kateri zahteva arma do pol milj ona mož. 4. aprila. — Senat Zed. držav sprejme irezolucijo, v kateri napove vojno Nemčiji. 6. aprila. — Zed. države napovedo vojno Nemčiji. 8. aprila. — Avstro-Ogrska prekine diplomatične razmere z Zed. državami. 9. aprila. — Brazilija prekine diplomatične razmere z Nemčijo. 12. apria. — Angleži predro nemško bojno črto pri Arrasu. 14. aprila. — Ameriški kongres odobri izdajo bondov za 7 miljard dolarjev. 16. aprila. — Začne se drugs bitka pri Aisni. 23. aprila. — Turčija prekine diplomatične razmere z Zed. državami. 8. maja. — Ameriški kongres odobri predlog, da se zviša bojna mornarica na 150.000 mož. marini pa na 30.000 mož. 10. maja. — Ruska vlada zavrne ponudbo na zasebni mir z Nemčijo. 15. maja. — General Petain postane vrhovni poveljnik fran coske armade. 16. maja. — Alexander Ke-rensky postane ruski vojni minister. 4. junija. — General Brussi-jloff postane poveljnik ruske ar made. 5. junija. — 10,000.000 Američanov se registrira za prvj poklic. 8. junija. — General Pershing vrhovni poveljnik ameriške armade, pride v London. 11. junija. — Grški kralj Konstantin se odpove prestolu; prestol zasede njegov sin Aleksander. 15. julija. — Amei-ičani podpisujejo prvo izdajo Liberty bondov. 16. junija. — V Petrogradu se zbere prvi kongres, sestoj eč iz vojakov in 'delavcev. 26. junija. — V Franciji se izkrcajo prve ameriške čete. 6. julija. — Matija Erzber-ger zahteva v nemški zbornici, da Nemčija takoj sklene mir in sicer brez vsake osvojitve ozemlja in brez vsake odškodnine. 14. julija. — Ameriški kongres dovoli $640,000.000 za zrakoplove. 16. julija. — Grčija napove vojno osrednjim zaveznikom. 17. julija. — Francozi zavzamejo postojanke pri Verdunu. 19. julija. — Ruske čete v Galiciji se spuntajo in zapuste svoje pozicije. 22. julija. — Kerensky postane ruski ministerski predsednik. 24. julija. — Zakladniški oddelek Zed. držav vpraša kongres za $5,000,000,000 za vojne stroške. 31. julija. — Začne se ljuta bitka v Flandriji. 5. avgusta. — Ameriška narodna garda, 300,000 mož, stopi pod orožje. 10. avgusta. — Wilson imenuje Herberta Hooverja za administratorja živeža. 14. avgusta. — Kitajska napove (vojno Nemčiji in Avstriji 19. avgusta. — Italijani zlomijo avstrijsko bojno črto od Plav do morja. 3. septembra. — Rusi beže i v Rige. 8. septembra. — V Rusiji izbruhne meščanska vojna; Kor-niloff koraka proti Petrogradu. 10. septembra. Kerensky prevzame vrhovno poveljstvo nad rusko armado. 13. septembra. — General Korniloff se preda Kerenskyju in s tem se konča domača vojna. 15. septembra. — Kerensky proglasi Rusijo za republiko. 8. oktobra. — V Rusiji izbru hne štrajk železničarjev. 22. oktobra. — Leon Trotsky, vodja ruskih komunistov, zahteva mir. 24. oktobra. — Nemške čete pride na pomoč Avstrijcem, ki skupno vržejo nazaj Italijane ob Soči. 27. oktobra. — Prve ameriške čete gredo v strelske jarke na francoski fronti. 29. oktobra. — Orlando imenovan laškim ministerskim predsednikom. 3.' novembra. — Ameriške čete dobe prvi ognjeni krst. Prve padle žrtve. 6. novembra. — Italijani se umaknejo na 150 milj dolgi črti. 7. novembra. —.Boljševiki zavzamejo Petrograd, ;odstavijo Kerenskyja in razglasijo mir. (Pride še) nad oblak in spuščal nanj led, zmlet v prah, in res je iz oblaka pričel padati dež. Holand-ska vlada podpira njegove poskuse in jih namerava praktično izkoristiti. Ce verjamete, al' pa ne... SADJE UŽIVAJMO PREVIDNO Sirovo sadje je važno živilo ne samo za otroke, ampak tudi za odrasle in stare ljudi. Vendar pa je treba neke previdnosti pri uživanju sadja in sicer že zaradi tega, ker je njegova zunaj nost izpostavljena raznemu onesnaženju in pa radi tega, ker je pač sirova hrana, kakršna ne ugaja prav vsakemu želodcu. Priporočajo torej, da se pri uživanju sadja ravnajmo po sledečih pravilih: 1. Uživajmo le popolnoma zrelo in zdravo sadje. Nezrelo, 1 nagnito ali sicer kako pokvarjeno sadje je škodljivo za vsakogar, še celo pa za nežen otroški ali bolan želodec. 2. Vsakršno sadje temeljito operi, preden ga uživaš. To velja posebno za sadje, ki ga kupujemo, ali ki ga pobiramo po tleh. Vse tako sadje je nesnažno, ker je šlo skozi mnogo'rok ali je ležalo več dni nabrano-v posodah, ali se kako drugače onesnažilo. Marsikdo misli, da je sad čist, ako ne vidi na njem ni-kake nesnage. Ne pozabimo pa, da je tista nesnaga, ki je z go- lim očesom ne vidimo najbolj nevarna. 3. Ne jejmo sadja mnogo naenkrat. Pri uživanju sadja je zmernost posebno potrebna. Kolikokrat se zgodi, da zbole otroci pa tudi odrasli, ker so se sadja preveč najedli. Zlasti ob vročih dneh je tako neizmerno uživanje sadja škodljivo in zelo nevarno. 4. Ne pijmo vode po sadju. To je grda razvada., ki je udomačena pri otrocih. Zgodilo se je že, da so nastale po takem nepravilnem in nepremišljenem ravnanju hude bolezni v prebavilih. 5. Vsi tisti, ki kakorkoli bolehajo na prebavilih, naj bi bili pri uživanju sadja še posebno previdni, da si ne poslabšajo svojega stanja. Kjer se pojavlja griža, je zelo važno, da se varujemo preobilnega uživanja sadja To sicer samo ob sebi ne povzroča griže, pač pa dela prebavila bolj dovzetna za to bolezen. Po sadju se griža in druge bolezni tudi raznašajo. KAKO JE BIL UMORJEN ENIM PAŠA Neki monakovski časnikar je obiskal v bavarskem glavnem mestu živečo sestro slavnega afriškega raziskovalca Emin paše (dr. Edvard Schnitzer) gospo Melanijo Schnitzer in izvedel o njegovem umoru pred 38 leti sledeče: 23. oktober je bil tisti žalostni dan, ko je pašo na povelje trgovca s sužnji Kibongea umoril poglavar Kinena. Emin je sedel v svojem šotoru in bral Kibongeovo pismo, ki mu je izrekal dobrodošlico in ga vabil, naj ga obišče. . Poglavar Kinena pa je ravno istega dne tudi od Kibongea prejel pismo, v katerem mu je slednji zapove-dal, naj umori pašo. Kinena se je z nekim izmailom in Mambom in še z nekaterim drugimi svojimi ljudmi podal k paši. Našli so ga, ko je pisal za svojo mizo, po mizi okoli pa so ležali izgotovljeni razni sestavki. Pri njem je bilo nekaj vojakov. Kinena ga je zvijačno pregovoril, da je poslal vojake ven, da bi prinesli banane. Izmail in Mamba sta stopila k Eminu. Na znamenje Kinene sta ga prijela za roke. Obrnil se je in ju vprašal, kaj hočeta. Kinena ga je pogledal in mu odgovoril: "Paša, vi morate umreti!" Emin je zaklicali "Kdo pa ste vi, da mi dajete tako povelje?" Kinena je odvrnil: "Nisem dal jaz povelja. Jaz sem ga le prejel od Kibongea, ki je moj gospodar, kateremu se moram pokoriti.'' Emin je mislil, da je to bržkone kako nesporazumi j en je. Po« kazal je na pismo, ki ga je prejel od Kibongea in ki je bilo čisto drugačno, kakor pa ta ukaz. Nato ga je Kinena vprašal, če zna arabsko. "Berite tole," in mu je pomolil neko pismo popolnoma pred oči, zakaj paša je bil skoro popolnoma slep. Emin je bral in sprevidel, da je Kinena govoril re-snioo. Na znamenje Kinenc so ga dvignili s stola in položili na tla na hrbet; za vsako roko in nogo ga je držal en mož. Iz-mali mu je držal glavo, Mamba pa mu je prerezal grlo. Strašen zločin je bil končan . . . Leta 1893 je prišla edina hčerka Eminova, 9 letna Feri- da , k svoji teti Melaniji, ki jo je vzgojila in ji sploh nadome-stovala starše. Leta 1923 je inflacija oropala obe ženski njunega malega premoženja in še istega leta je Ferido Bog poklical k njenim staršem. Gospa Melanija je pokazala časnikarju tudi zadnje pismo svojega brata, v katerem piše med drugim: "Resnično sem utrujen: da bi vsaj že prišel konec." -o- S POMOČJO ZMLETEGA LEDU NAPRAVIL UMETNI DEŽ Že dolgo razmišljajo ljudje, kako bi se v suši napravil dež. Holandski inženjer Graad je prišel na misel, da bi deževalo, če bi se oblaki dovolj ohladili, ker se vodna para vedno pretvori v vodne kapljice, če se zrak dovolj ohladi. Inženjer Graad se je dvignil z letalom Za petek, 1. avgusta WTAM A. M. 6:30: 7 :1 5: 7:30: 8:00: 9:00: 8:30: 10:30: 10:45: 11:00: 11:15 : 11:40: 11:45: P. M. 12:15: 12:40: 1:00; 1:30: 1:45: 2:15: 2:45: 3:00: 3 :15 : 3:45: 4:00: 4:30: 4:45: 5 -.00: 5:15: 5:30: 6:10: 6:25: 6:30: 6:45: 6:59: 7:00: 8:00: 8:30: 9:00: 9:30: 10:30: 10:35: 10:50: 11 :20: 11:30: 12:00: A. M. 12:30: 1:00: A. M. 6:30: 8:00: 8:30: 8:45: 9:00: 9:30: 9:45: 10 :00: 10:15: 10:45: 11 :00: P. M. 12:15: 12:30: 1:00: 1:10: 1 :30: 2:00: 2:20: 2:30: 3:30: 4:15: 4:30: 4 :45: 5:45: 6:15: 6:16: 6:24: 6:25: 6:30: 6:43: 7 :00: 7:30: 7 :31: 8:00: 9:00: 9:30: 10:00: 10:01: 10:16: 11:00: 11:01: 11:30: 12:00: A. M. 7:00: 7 :30 : 8 -.00: 8:30: 9 :00 : 10:00: 11:00: 11:30: 11:4 5: 12:00: P. M. 12:01: 12:30: 1 :30: 2:00: 2:45: 3:00: 3:15: 4 :00 : 4:15: 4:30: 4 :4 5: 6:00: 6:30: 7 :30: 7 :55 : Sign on Station WTAM. WTAM String Trio. Cheerio (NBC). Morning Melodise (NBC). Hits and Bits (NBC). Patty Jean's Chat. Pat and Alice. Los Argentinoh (NBC). Wade and Whipple. On Wines of Song (NBC). Schulte United Sketches. Home in the Sky. Charles W. Reed, baritone. Noonday Melodies. Merle Jacobs Golden Pheasant Orchestra. Silverberg and Poister. Playlet. Little Symphony. Collegiate Trio. Moxie Hostess Hour (NBC). U. S. Navy Band (NBC). Virginia Renter, harpist. Lady Next Door. Marthin Provensen, basso cantantc. The Vivanos. Joe and Russ. Meditation. Organ Processional Hour. Hotel Statler Orchestra. Baseball Scores. Hotel Statler Orchestra. Canfield Petey anl Lulu Belle. Bulova Time. Cities Service Hour (NBC). Bailey Smartleigh Suitmen. Spang Baker—Charles Hamp. Fox Fur Trappers. Fisher's Friday Frolic. Bulova Time—Announcements. McAleer Polish Program. Joe Smith's Euclid Beach Orchestra. Collegiate Trio. Austin Wylic from Chippewa Lake Park. Midnight Melodies. Merle Jacobs' Golden Pheasant Orchestra. Sign off Station WTAM. WHK Radio Reveille. Something for Everyone (CBS). Burlesque Broadcasters. What's Happening. Julia Hayes. Ken Carr—Tenor. Musical Portraits. Radio Homemakers—Ida Bailey Allen (CBS). Cooking Demonstrations (CBS). Radio Homemakers—Hope Andrews (CBS). Ethel and Harry. Manhattan Towers Orchestra (CBS). Harry Tucker's Orchestra (CBS). Elgin Time. The Aztecs (CBS). Ann Leaf at the Organ (CBS). Housekeepers Chat. Columbia Ensemble (CBS). Tea Time Topics. Thirty Minute Men (CBS). Uncle Gordon. Standard Trust Topics. Messenger Boys. The Couple Next Door (CBS). Schedule for the Evening. Wille's Lake Shore Garden Orchestra. Quality Time. Raybestos Sport Flashes. Wille's Lake Shore Garden Orchestra. Little Jack Little. Nit Wit Hour (CBS). Raybestos Radiogram. Kibler Playboys. True Story Hour (CBS). KMBC Gala Program (CBS). Gold Medal Fast Freight (CBS). Gruen Guild Watch Time. Mr. Quality. Slumber Hour (Orchestra—Soloist) Rubberneck Man. Cotton Club Band (CBS). Wille's Lake Shore Garden Orchestra. Willowick Country Club Orchestra. WJAY Morning Melodies. Elaine and Sis. Wurlitzer Program. Dance Music. Elgin Time, Hecza Knutt. Ruth and Blair. Newman and Pohl. I.oretta Augustine. Maxine and Alycc. Elgin Time and Student Prince Weather Forecast. John Beljon. Troy Singer's Orchestra. Freddy Stone. Organ from Wurlitzers. Ruth Richey. Ed White. Ruth Weaver. Stanley Altschuler. Connie Gate«. Alfred Conkey. John Chcrko. Elgin Time. Student Prince Weather Forecast. Merchants and Consumers. Hollcnden Hotel Orchestra. Elgin Time. To sta tista dva slavna otročička, radi katerih ni belijo alave razni učenjaki, da doženejo čigav je kateri otrok. Eden je družine Watkins, eden pa družine Bamberger v Chicagi, toda starši trdijo, da sta bila v bolnici oba otroka zamenjana. LJUBEZEN se ne more meriti z denar jem. Ravno tako se dobra postrežba ne more zmeriti z dolarji in centi. Dobra postrežba in o pravem času je več vredna, kot vse zlato na svetu. Mi smo vam vedno na razpolago. Louis L. Ferfolia SLOVENSKI POGREBNIH V NEWBUBGU 3515 East 81st St. Tel. Michigan 7420 Tale je priletela pa iz Geneve, O. in ni stara niti 24 ur: Kateri so trije najslavnejši možje v Ameriki od vseh časov pa do danes? To so: Abraham Lincoln, ki je oprostil trpljenja nigre, Henrk Ford, ki je oprostil trpljenja konje, in Herbert Hoover, ki je oprostil delavce vsakega dela. A Zadnjič so se pogovarjali ba-lincarji na Kromarjevem dvorišču o tistem Zaro agi, Turku, ki je star baje že 165 let, pa se še ni pregrešil s kapljico žgane pijače, niti toliko, kolikor je en konjski noht velik. Za besedo je prosil naš Jamšek. ki se je priveril da bi rad videl od blizu tistega hudičovga magarca, ki se je za vse svoje življenje skregal z dobro pijačo. "Saj tudi jaz nisem več pri ta mladih," je kričal Jamšek, da smo slišali od 63. pa na 61. testo, "ampak toliko'pa še vseeno zmorem kot en takle pri dvajsetih letih, pa nisem še nikdar rekel "ne," kadar sva se gledala oči v oči z kozarčkom tega ali pa onega. Saj to je vse, kar me pokonci drži. Kje bi že bil, če bi ga ne imel vsak dan par požirkov!" "Ali pa več!" se vtakne vmes John žnidaršič. "Kaj boš sitnaril, John," reče Jamšek, "čim več ga je, tem rajši imam in tem bolj gre malta od rok in se tudi bolj prime stene. Tisto turško grižo naj pripeljajo enkrat sem na Kro-marjevo dvorišče, pa mu bomo dali eno kroglo v roke. Stavim, da je ne vrže tri korake daleč. Pa mene poglejte, ki jih imam že lepih na hrbtu, kako vržem rešto—prask! Če suhači sedaj kažejo tisto turško trsko po Ameriki, naj pridejo mokrači pa po mene, ki imam farbo. Pa se bo videlo, če je pijača zekej, ali je od muh!" (Dobro je povedal Jamšek.) / A V naši moderni Ameriki že eden drugemu ne verjamemo več in vsak hoče drugega prekositi: Kdo bo najhitreje vozil z avtqVnobilom, kdo bo najdlje ostal s zrakoplovom v zraku in najnovejše je kdo bo najdlje sedel na drevesu. To-le čepenje po drevesih se še meni dopade in smo se zadnjič pogovarjali Tone Prijatelj, Lojze Hoffartov in pa jaz. Pa je eden zinil, kako bi bilo, če bi se mi trije spravili na kako drevo in poskusili, kdo bo 'prej doli zlezel, ali pa padel. Ker ni na Rožniku nobenega tako velikega drevesa, smo si izbrali enega na Močilnikarjevi farmi, ki bi bil pripraven za tako stvar. Pa bi bili prav gotovo začeli sedeti zadnjo nedeljo popoldne, da niso prišle težave vmes. Tone Prijatelj ni hotel namreč prej na drevo, da spravi gori v veje cel sod vina. Pa bi ga tudi bil, pa ni hotel Hoffart posoditi svojih dolgih lestev, ki jih rabi pri barvanju hiš. Potem je pa rekel Tone, da brez vina pa ne gre "munki špilat" gori po drevesih. A Pa sem tudi zvedel po okoliščinah, da so mi mislili priti I ofreht delat na mojega godu dan. Če misli Strnadova Pepca, da vsaka stvar ne pride na dan, se zelo moti. Pa s harmoniko jo je mislila udarit podoknico, pa pri belem dnevu! Joj in pre-joj! Sreča, da ni prišla. A "Ljubi možiček, ali veš, da prideva lahko prej kot v eni uri s zrakoplovom v Detroit?" "Kaj mi pa to pomaga, če pa tebe vzame pet ur, da se oblečeš za na pot." A Učitelj: "Zemlja potuje okrog solnca. Kaj pa potuje okrog | zemlje?" Janezek: "Cigani!" OVČAR MARKO Janez Jalen "Morda pa ni res, Marko. Tako žalostna postane, če kdo tebe omeni. In onikrat, ko si ponoči poklical, je bila zjutraj vsa objokana. Saj pravim; morda ni res." "Kaj ne bo res?" Malo sta pomolčala. Potem pa je svetovala Rozalka: "Ko bi ti prignal na sol, bi se še najlaže dogovorila." "Nič. Bom do konca v planini solil. Za kužka ji ne bom." "Jaz ne vem." Rozalka je postala zamišljena. "Ali si videla, koliko sena imam že pod Srednjim vrhom?" "Veliko. Priden si moral bi ti." • Trop je gnal proti Zelenici in prav vesel je bil, da je Rozalka odgnala koze, ker se mu ne bo treba več ukvarjati z maslom in širjenjem. Ko je bilo komaj vredno. Od dveh koz. Volkun je zalajal za kozami, bi bilo dobro, ko bi Ančka ne bila taka." "Če je res prevzetna, kakor praviš, bi ti morda kdaj opo-nesla, da ti je ona kupila konje in voz in da se imaš za vse njej zahvaliti. Do smrti bi te bolelo." "Res je." "če pa ni—. Kakor vama je namenjeno . . . Čim bolj bosta drug za drugega trpela, tem bolj se bosta v zakonu rada imela." "Tudi to je res." "Volno trpi, pa bo že Bog posvetil." Psa sta legla v ogrado vsak k svojemu tropu. Ovčarja pred kočo sta utihnila, na nebu pa so angelci prižgali zvezde. DVANAJSTO POGLAVJE Planine se praznijo Miza pod streho pri rodinski koči na Jezersih je bila vsa obložena s tisovimi vejicami in z zakesnelim cvetjem. Majer-ce so spletale vence kravam za okrog rogov. Bajtnikova Mica ni bila dobre volje, kakor nikoli ne, kadar so basali z višave niže, z Zelenice na Jezerca, ali pa z Jezerc domov. Jezno je odtrgala nit prediva, s katero je privi-jala tisove vejice in rože na kakor bi hotel zavpiti: Prav, , . ,T.v - , , motvoz, vrgla dopletem venec vam je. Nic vec mi ne boste , . , ,, v.v nagajale." Manica se je že tudi naveličala planine in je rada odšla domov. Nekaj dni je bilo vsem ma- jercam dolgčas po njej. * * * Jok in Marko sta sedela pred bajto, in Volkun in Hrust sta čuječe postopala okrog ogradi, njuhala v zrak, kakor bi hotela dognati, ali ni v bližini kje zverine. Jok je ogrnil burnus: "Hlad; no je postalo in poletje gre h koncu. Po prvem dežju bo po-grfal doma po vrtovih in mejah podlesek in prišla bo jesen. Tudi meni že davno raste pod- v travo in udarila s klopčičem po mizi: "Pred nekaj tedni smo od samega cvetja bolehali, sedaj ni več poštene rože, da bi jo človek zateknil najboljši mle karici za roge." Frčejeva Reza, ki ni vedela, da je Mica vsako leto, kadar se poslavlja od planine, nabrskana, jo je hotela umiriti: "Naletela sem na nekaj cvetov zaostalega sleča. Na, te vpleti!" Mica tudi svoji privzeti hčeri ni prizanašala: "Se ti pozna, da si ob drugi pomladi, ob sle-ču, sfrlela in ob tretji, ob murkah, tako ponorela, da se ti še na jesen pamet ne vrača. Ali pa si, kakor tistole bledo cvetje božič ne ukazala priti domov. Misliš, da on tudi vedno za tabo zdihuje? Saj ni neumen. Manjka mu deklet po svetu! Na ostajanje ima gorših kakor si ti." MALI OGLASI Naznanilo članicam društva Napredne Slovenke št. 137 SNPJ naznanjam v blagohotno vpoštevanje, da je bila na izvanredni seji 25. julija izvoljena tajnicam sestra Antonija Simčič, stanujoča na 6212 Carl Ave. Opozarjam članice, da se obrnete v društvenih zadevah od 1. avgusta naprej na zgorej omenjeni naslov, ne več name. Iskreni pozdrav članstvu Mary Bajt, bivša tajnica. V najem , se da prostor za trgovino, 6737 St. Clair Ave., gorkota prosta. Poizve se na 1403 E. 55th St., telefon: Henderson 4736. (180) Dve sobi se oddasta za fante. Vprašajte na 1172 E. 58th St. (180) Stanovanje 5 sob se odda; kopališče, centralna kurjava; jako lepo stanovanje. Rent $25, če vzamete 6 sob je pa rent $30. Vprašajte na 1052 E. 62nd St. (178) Lepe dvorane dobite lahko poceni v najem, ako vprašate za Grdinovo dvorano. Velika in manjša dvorana sta bili pravkar okusno prebarvani in dekorirani, nova električna razsvetljava in druge ugodnosti. Rent za dvorano je nizek. Dvorane so pripravne za vsakovrstne veselice, igre, predstave, ženi-tovanja in druge slavnosti. Fina dvorana za ples. In na razpolago so tudi druge dvorane za društvene seje in manjše sestanke in shode. Rojakom Slovencem in bratom Hrvatom se prav vljudno priporočam. Mrs. Frances Krašovic Grdinova dvorana 6025 St. Clair Ave. Tel. HEnderson 8141 (July 17.21.23.26.28.31.) Politika PRVI SLOVENSKI m PLUMBER i J. MOHAR | 6521 ST. CLAIR AVE. | Če hočete delo poceni in | polteno, pokličite men«. k Randolph 5188 3 (Thu. F.)b SSSiS Kicker nick^ Ženska, ki ni še nikdar nosila tj vrste spodnje obleke, naj jo enkrat obleče, in nikdar več ne bo brez nje. Dobi se v naselbini samo pri nas. JOS. STAMPFEL 6129 St. Clair venue CLEVELAND, O. WILLOW FARMS DAIRY 1172 Norwood Rd. MLEKO, SMETANA, SIR, SUROVO MASLO za dobro postrežbo, pokličite ENdicott 3457 (Thur.x) , . , , i -„1.,