/Z MNOVICE Finančni inspekiorat v Mariboru. Z odlokom finačnega ministra, objavljene v belgradskih »Službenih Novinah«, se ustanovi finančni inspektorat v Mariboru, ki bo obsegal davčne urade v Dolnji Lendavi, Murski Soboti, Ljutomeru, Gornji Radgoni, Ormožu, Ptuju, Mariboru, Prevaljah, Slovenjgradcu, Šoštanju, Celju, Konjicah, Slov. Bistrici, Šmarju pri Jelšah in Rogatcu. V pristojnost tega inspektorata bodo zaenkrat spadali posli, ki se tičejo neposrednih davkov, izvzemši odmere družbenega davka. Finančni inspektorat v Mariboru začne poslovati 1. januarja 1930. Žapnik Jožef Gnnčer umrl. V nedeljo, dne 22. decembra je umrl pri St. Mihaelu tamošnji g. župnik Jožef Gunčer. Rodil se je leta 1863 v Slov. Bistrici. Pri St. Mihaelu, ki je težavna gorska župnija, je čupnikoval celih 25 let. Blagopokojni je bil dobra duhovniSka duša, priljubljen in spoštovan od vseh, ki so ga poznali. Ostani mu ohranjen časten in hvaležen spomin! Umrl je g. Stern Jurij, hišni posesinik v Tattenbachovi ulici 10 v Mariboru, star 77 let. Po poklicu je bil kovač ter je marljivo izvrševal svoj posel do starosti. .Bil je globoko veren in Je hodil vsak dan k sveti maši. Svojega verskega prepričanja se tudi pred svetom ni sramoval. Pri volitvah se je bojeval in vztrajal v prvih vrstah. Preko 31 l«t je bil tudi cerkveni ključar župnijske cerkve Matere Milosti in boter zvonov. Zapustil je žalujočo ženo. Ostani mu med Slovenci ohranjen časten in hvaležen spomin. Namesto venca na grob blagopokojnega Jurlja Štern, hišnega posestnlka in cerkvenega ključarja v Mariboru so darovali botri zvonov cerkve Matere Milosti v Mariboru znesek Din 460 za veliki Marijin zvon v baziliki. V isti namen so zložili člani Društva katoliSkih mojstrov 470 Din kot spomin na svojega dolgoletnega požrtvovalnega Ciana in odbornika g. Sterna. Velik vlom ˇ Mariboru. V Mariboru je bilo vlomljeno t blagajno znane stavbene tvrdke Rudolf Kiffman. Neznani svedrovci so odnesll iz blagajne 68 tisož Din. Umrla Je v Ceršaku pri št. IIJu soproga dolgoletnega tamošnjega župana g. Reiterja in taŠča g. nadučitelja Košutnika. Rajna je bila zavedna Slovenka in ]e vzgojila svoje otroke v slovenskem in krščanskem duhu. Blag Jl spomin! Novi železobetonskl most čeat Mnro pri Eadgonl bo ot^vorjen 15. januarja in bo ob tej priliki tudi slovesno blagoslovljen. Most stoji nekoliko nižje od prejšnjega lesenega. Širok Je 8 metrov. Avstrijci so na levem bregu Mure zgra,dili tik ob mostu veliko moderao uradno poslopje. Polovico stroškov sa most je nosila Jugoslavija, polovico pa Avstrija. Nesreča. Iz Dola domov t Šmarjeto pri Rimskih toplicah se je vozil Cevljar Ivan Supan s svojim sinom. Sredl pota se je konj splašil ter zdirjal po hudem klancu navzdol proti Breznu. Sina, ki se je zavedal položaja, je vrglo % voza, da je zadobil pri padcu težke poSkodbe na glavi. Očeta pa, kl Je hotel konja umiriti, je vrglo pod konja. Ta mu }• s kopitom presekal očesno, oziroma nosno duplino. Nato ga je vlekel voz toliko časa za sabo, dokler ni zadel ob drevo, kjer je obtičal. Ponesrečenea so prenesli v najbližnjo rudniško hlSo, kjer mu je nudil prvo pomoč okrajni zdravnik dr. Čede iz Laškega. Prep«ljali 8O ga v celjsko bolnico. Vsestranska zanimivost v naSl driavi. Fruška gora je ponos in ljubezen Srbov in je neštetokrat opevana v narodni pesmi. Zakaj na Fruški gori, tem pobočju v žarkem Sremu, raste trta in ta daje vince, da si vinski bratci kar prste oblizujejo, kadar ga pijejo. — Posebno imenitna so krčedinska vina, ki rastejo na takozvani »Jondi«, to je na hribu Krčedinu, polagoma se dvigajočim nad Donavo. Ravno tu. na Krčedinu, skraj- nem južnem koncu Fruške gore, pa so se pričeli ppgrezati vinogradi. Nekaj korakov pred mejo občine Slankamen, so se že leta 1870 pričeli udirati vinogradi. Udrla se je tedaj zemlja, zasajeaa, 8 trtami v obliki polkroga, v premeru kakih 400 metrov. Pred desetimi lett so opazili, da m ]e zemlja znižaU v fraaah za približno tri do fitiri metre. — Sedaj pa so postale te udrtine tako ol> sežne, da jih ni mogode več zasuti, k*> kor so to delall poprej. Vinske trte, br*skv« ln druga sadna drevesa so M posušila, na toj zemlji pa nl mogofie razen buč saditi niC druzega. Radi udrtin Sf morali opustiti tam tudi Łe večjo zid»» nlco, ker ss je bati, da se vsak čas po» dro. Skozi razpoke v zemlji je čuti ob dežju Sumenje podzemskega potoka. — Pri tej, za nekatere vinogradnike občutni nearefii so napravili tudi prav zanij mivo odkritj«, Opazili so dele zida, Iq| je moral biti nekoč del velike trdnjav| ali gradu. To so trije vzporedni zidovi deloma dva metra, deloma pa še ve| zakopani v zemljo. Notranji zid je naj koliko ožji, kakor oba zunanja. Zidov| 80 skoro po dva metra debeli in zgrajai ni it velikih ki-emenjakovih kamnoi| očividno izvirajočih iz donavske strug«* Zid drži skupaj kakor cement trda mafc ta. Ko se je zemlja pričela udirati, se ^ odlomil rnogočen kamen v obliki 1.78 metra velike kocke in padel vefi metroT navzdol. V zidovju so našli človešk* okostje in ostanke starih loncev. N«dvomno kažejo te najdbe, da je blla tam nekoS človeška naselbina. Morda gre t« res za rimsko mejno trdnjavo, ki so j$ Rimljani sezidali približno za časa c<N sarja Avgusta, da bi se lažje obrania napadov Dakov, ki so se jih zelo bali in kl so prebivali v današnjem Banatu ia v Rumuniji, oziroma napadov JacigoTi naroda step, ki je prebival v Bački? —< Verjetno je to že, nl pa 9e znanetveno ugotovljeno. To stvar bi mogli razjasnltl starinoslovci. Fruška gora torej nima eamo avojega vina, ampak ima tudl svoj« skrivnosti iz davne preteklosti. O zlata t naSi državi V berlinskom časoplsu »Ilustrierte ZeitUBg« poroči inž. karol Pilepič iz Belgrada o Jugoslo* vanskih rekah in ozcmljih, kjer se n<s> haja zlato. Med drugim piše: Že od neH^ daj J« nas narod i% rek zajemal in ia> piral zlato. 8« tik pred svetovno vojuo se Je moglo ob nekaterih rekah v Bosni in ob mnoglh rekah ln njihovih prit^ klh t Srblji opazovati, kako so kmetjt, ženske in otroci z navadnimi siti iii plalnlcaml ix peska izplrall zlato. Danes ]e pridobivanje zlata 1» rek zakonit* urejeno; kljub temu so 6e vedno na dalu tatinski lzpirači in marsikaka vrefiiV ca zlatih zrn pride tajno na trg. Zname* nje, 8 kako majhnim trudom se da pr| nas Se prldobivati zlato. To ie umevnoj kajti vode, kl nosljo 8 eeboj zlato, p\l« fičajo najdobolejfta zrne po skalovitiM kotanjah ob svojem nezastraženem gornjem toku, dočim prihajajo v doliim s peskom samo najdrobnejša zrna. P# skalnatih, težko dostopnih predelih, o|f izvirih znanih zlato nosečih dotokov bl se dali s smotrenim izkoriščanjem 9t danes dosefii bogati uspehi. V lzsušenl strugi Jolašnlc« prl Vranju sem nadm akoraj t. ygakem kreoaenu zlato. — ii mnogo manj znano je, da imamo obilo takih zemlja, ki vsebujejo zlato. Na valovitem, lahko dostopnem ozemlju blizu Donave, sem sam odkril zlata bogate /.emeljske plasti, ki se raztezajo več kilometrov daleč. To je s kremenjakom pomešana, svinec in zemljo vsebujoča zemlja. Balkanski polotok je od davna znan po svojih zlatih rudnikih. Tako je že Filip Macedonski plačeval svoja vojna podjetja iz dohodkov zlatih rudnikov ob spodnjem Vardarju. Tudi Aleksander Veliki je črpal iz teh rudnikov ogromna bogastva. Kasneje.so Rimljani preprečili nadaljnje izkoriščanje. NcJROvejša neinška lokomotiva. Nova nemška lokomotiva je ravnokar prestala z uspehom prvo preizkusno vožnjo. Stroj je izdelan takp, da njega kurjenje ne povzroča nič dima ali saj. Njegova gonilna moč je 1200 konjskih sil. Tudi ne potrebuje nikakega tenderja. Veli&auska brezposelncst v Nemčiil. Po vesteh, ki krožijo po ncmških listih, bo brezposelnost v Nemčiji najvcčja v januarju in februarju. Boje se, da bo tedaj brezposelnih do dva milijona ljudi. Za državo in za vse gospodarstvo je ta brezposelnost zelo težko brcme. Kcrajžne švicarke. V švicarskem kantonu Uri je lani oblast sklenila, da bo pobirala davek od vsake ženske, ki nosi kratko pristrižene lase. Leto dni je trajalo, preden je postala odredba pravomočna in ko je stopila v veljavo, je bilo treba začeti z izterjevanjem novega davka. To pa je bilo mučno delo. — Vsaka ostrižena ženska bi morala plačati 12 stotink švicarskega franka, a so se skoro vse uprle plačevanju. Zato je izterjevalec, ki bi bil moral pobrati denar, kratko predlagal, naj se davek odpravi, ker se z njim ne bo okoristila blagajna. Nekaj pogumnih žensk je celo imelo korajžo poslati kantonalni oblasti izjavo, Tla imajo ženske prav takšno pravico nositi kratke lase kakor moški. Izjava je, kakor javljajo švicarski listi, zelo osupnila oblast, ker so bile na njej podpisane celo žene in hčere poslancev in vladnih posrednikov. Kako veiiko je glavno mesto Anglije Lcndon? Po zadnjem ljudskcm Stetju ima London 7,805.870 prebivalcov. Angleška prestolica ima torej komaj 70 tisoč prebivalcev manj kot celo belgijsko kraljestvo. Je pa tudi življenje kot v kaki državi. Samo lansko leto jc radi cestnih nesreč izgubilo življenja 49.105 oseb. Več kot v kaki veliki bitki. Trebušna cperaeija na zdravem čloreku. Državni pravdnik v Berlinu je obtožil zdravnika dr. Fischederja in trgovca Rudolfa Hesky. Oba sta olidolžena zločina glede zavarovalnino. Omenjeni zdravnik je operiral na trebuhu zdravega trgovca z namenom, da bi izvabila od zavarovalnih družb visoke zneske za zdravljenje in poravnanje zdravnikovih računov. Zdravnik je nagovoril trgovca, da se je pustil visoko zavarovati pri treh zavarovalnicah. Prvo operacijo je izvršil na Heskyju radi izmišljenega padca z lestve. Odprl mu je trebušno votlino in rano zašil. Pozneje bi se naj bilo začelo nevarno krvavljenje in je bilo potrobno, v drugič odproti trebuh. Trctjo operacijo je prcstal trgovec radi želodčne bolczni. — Hesky ima na trebuhu tri operacijske brazgotine. Po prestanih operacijah se je še zdravil laži bolnik po raznih klinikah. Jezuit iznajditelj železobetona. Neworleanski list v ameriških Zruženih državah je priobčil to-le poročilo: Ko so morali podreti jezuitsko cerkev v Baronski ulici v New Orleanu radi nesigurnosti tal, so zadeli na čudno odkritje. Svoj čas je pastiroval v tem delu mesta jezuit Cambiosa, ki Je bil tudi stavbenik. Stavil si je nalogo: Pozidati cerkev na tleh2 kjer je bilo poprej s cipresami poraščeno močvirje. To se je izvršilo leta 1853, torej 15 let poprej, predno je začel zidati Francoz Jožef Monier bazene za vodo in je uporabljal železo-beton. Tega Francoza so slavili doslej kot izumitelja za današnje čase neobhodno potrebnega železobetona. Preiskava temeljev cerkve, katero je pozidal pater Cambiosa, je dokazala, da je duhoviti jezuit uporabil za stavbo beton, ki je bil prepleten z železnimi palicami in kaveljni. — Čast iznajdbe železo-betona gre jczuitu patru Čambiosi in ne zgoraj omenjenemu Francozu. Eoliko se izda za znamenito pekištvo? V Parizu so prodali na javni dražbi zbirko kneza Moskovskega (pravnuka maršala Neya), pri čemer so dosegli neverjetne cene. Tako so prodali spalnico znamenitega igralca Talme za 270 tisoč frankov. Spalnica je izdelana priprosto, a iz plemenitega lesa (citrovina, mahagoni). Še višjo ceno pa je dosegel posamezen kos in sicer okrogla mizica, ki jo je naročil Napoleon leta 1806. Nabavila si jo je država za ceno 400 tisoč frankov in jo bo razstavila v malmaisonskem gradu, kjer je videti mnogo drugih spomenikov na velikega Korzičana. V grbi je nosil denarni prihranek. Na španskem otoku Malorki v Sredozemskem morju je umrl te dni neki grbavec. Ko so ga pokopali, so pogrebci opazili, da je njegova grba nekam čudno mehka. Ko mrliča pregledajo, se prepričajo, da je grba umetno napravljena iz usnja. V njej pa je bilo skritih 10 tisoč dolarjev v bankovcih. Celo premoženje v umetnl nogi. Pred kratkem je umrl na Dunaju Amerikanec, rodom iz Poljske, Noe Goldberg. Našli so pri njem le 1600 dolarjev. Z najdeno svoto so bili komaj poravnani stroški za hotel in pogreb. Sorodniki umrlega žida so pa javili iz Amerike, da je moral posedati Goldberg prav znatno premoženje. Amerikanski konzul na Dunaju je preiskal celo njegovo zapuščino, a ni našel nič. Naenkrat pa je zapazil lepo izdelano umetno nogo, kate,g/e pokojniku niso dali v krsto. Po natančni preiskavi proteze so našli v njej lepo svoto 88.000 dolarjev, v tisoč dolarskih bankovcih. Drznost amerikanskega roparja. Višek drznosti je pokazal neki, do zdaj še neznani moški, ki je popolnoma sam ustrahoval 60 potnikov na takozvanem »1'ortland Limitcd« vlaku v Združcnih državah. V pondeljek zvečor je izdrl žcblje iz tračnic in s tem povziočil, da jo vlak skočil s tira. Stroj in prtljažni voz sta mesto srečno nrevozila, toda dva naslednja voza sta zdrsnila s tira, zadnjih pet vozov vlaka pa se je prevrnilo. Takoj, ko se je izvršila nezgoda, Je skočil v vlak neki moški v »overalls«, s pištolo v roki hitol od enega voza do drugega in tako je dosegel vseh 60 potnikov, ki so se nahajali v vlaku. Koliko plena si je pri tem nabral, še ni bilo mogoče določiti. Proti nekaterim ženskam se je ropar kakor v opravičilo izrazil, da ima doma ženo in dva otroka, katera mora preživljati, a mu železnica ne mara dati dela. Oblasti so bile takoj po dogodku obveščene in pričelo se je dalekosežno raziskovanje, katoro še ni privedlo do uspeha. Vsled povzročene železniške nesreče ni bil nihče izmed potnikov resnejše poškodovan. Pač pa je bil promet na progi dalje časa oviran. 100 letna ženica prejela prvi poljub. V Glasgowu na Angleškem je obhajala pred kratkem gospodična Sylvija Argyl svoj stoti rojstni dan. Pri tej priliki jo je pozdravil mestni župan s poljubom. Starko je ganil poljub in je priznala, da jo je na stoti rojstni dan prvič poljubil moški. Celih 81 let je ni poljubil nikdo več, ker je z 19 letom izgubila svoje starše. Žival z največjimi očmi. Neka vrsta ogromnih polipov, ki jim tipalke zrastejo do dolžine 10 metrov in ki živi ob japonskem in severoameriškem obrežju, ima med vsemi živalmi največje oči, kajti našli so komade, čijih oči so meri/e do 50 cm -v premeru. S svojo zeleno barvo se je oči zelo čudno dojmijo od glave in ostalega trupla, ki je običajno rdečkaste barve. Sicer pa nimajo nikjer celega komada te vrste živali, temveč samo posamezne dele. Doživljaj z morskim psom. Japonski ribič iz Havanne na otoku Kuba se ja vračal necega dne v svojem čolnu proti obali. Naenkrat ga je napadel ogromen morski pes (riba roparica). Ribič je skušal odpoditi napadalca z udarci z veslom po glavi., a morski pes se je vedno vračal in je obstojala resna nevarnost, da bo čoln preobrnil in požrl Japonca. Ribič je sklenil z zverjo boj na življenje in smrt. Z ostrim nožem med zobmi je skočil iz čolna v morje, da bi se lotil napadalca. Pes se je zagrizel v ribičevo roko, vendar mu je ta porinil nož v trebuh. Smrtno ranjena pošast je izpustila roko in junaški Japonec se je zopet zavlekel v čoln. Roko so mu morali pozneje odrezati, a vendar ni romal cel v žrelo nikdar sitega morskega psa. Ptičja hrana. Prirodni zakon tolmači, da stvar tem več hrane potrebuj«, čim manjša je. Ptice pevke celi dan neprestano pobirajo živež. Kos poje hkrati celega polža, če primerjamo to porcijo k človeški hrani, bi značilo, Eakor bi človek pojcdel naenkrat celo goveje stegno. Tudi taščica je zelo požrešna. Dognano je, da njena dnevna hrana dosega količino, ki bi zadostovala v živež deževni glisti pctnajst korakov dolgi. Ako bi človeško telo potrebovalo toliko hrano, bi rabilo na dan v tem primcru 27 korakov dolgo salamo v premeru 20 cm. Bolha potrebuje dnevno več krvi, kakor je sama težka — da je v tem odr>osu jako živa in čila, to je ie od nekdaj znan«. Česanje žensk na oapouskem. Žene in dekleta na Japonskem se češejo povsem drugače kakor pri nas. Mlado dekle ljubi lase spletene v obliki metulja in jih okrasi s srebrom ali barvastim nakitjem. Vdove, katere se mislijo poročiti, si pritrjujejo v lase iglice želvovine na zadku glave, a vdove, katere so se odločile ostati možu zveste do groba, si strižejo lase na kratko ter ne poznajo nobenega nakitja.