F Videni in Radenci novi A TRGOVINA BALAŽIČ Ai, •vv» okrajni sredisci str. 3 VA V Muska Sabata, 9. dičaiBli^ 1993 • Lato XLV • St 49 • Cena M SIT ■V '.r; o I Il>*aga, čutim tvojo sapo, '5! Spomina 'H '>gorki P« Zakaj ne prihaja do najinih konjskih ušes brnenje kolo- h-. zaprli tudi neugnano *’'de svojih Slrank pred nagimi skuprtimi interesi. Da je res tako, potrjuje sre. Zato, draga, (Zljubiš. LUDVIK KOVaC ^#11 nazaj k svojim toplim in AKCIJSKA PRODAJA '^Piim zidovom. RAČUNALNIKOV IN I =i TISKALNIKOV III napredne tehnologije murska sobota d.o.o. ¥ PLAČILO NA OBROKE Vegova 13, M.Sobota, tel./f3x.: (069) 23-895, 31-954 Akcijska prodaja EN DAN NAKUPA V MESECU DECEMBRU VREME v PRODAJAUNAH IZDELKOV MESNE INDUSTRIJE od 12. do 31. dec.’93 . POMURKA I ZASTONJ Harmonija zdrave narave je priložnost za ugoden nakup! I .^se not j vodijo v blagovnici NINI 51 Politika ali gospodarstvo I I . dejstvo, ki mi je mimogrede prišlo na rnisel. Ko so letos poleti poslanci državnega zbora sprejemali enega od temeljnih gospodarskih zakonov - Zakon o gospodarskih družbah je bil sprejet brez posebne razprave, skorajda neopazno In koliko hrupa so povzro-iile razprave o takšnih in drugačnih aferah? Celo posebne parlamentarne komisije se že mesece in mesece ukvarjajo z njimi. Res je, da se tako pridobivajo politične točke, vendar se lahko tudi izgubljajo. Na volitve so šle vir stranke z obljubami, zdaj pa so nanje pozabile. Obljubljale so nam nova delovna mesta, število brezposelnih pa še naprej narašča, obljubljale so razcvet gospodarstva, podjetja pa še naprej propadajo... Do prihodnjih volitev je resda še daleč, čeprav nas volivce včasih prime, da bi svoje izvoljene predstavnike kar takoj zamenjali. Pa to ni v naši moči, poslancem je preveč dobro, da bi sami predlagali svojo zamenjavo. Prej alt slej pa se bodo volitve vendarle približate, tak~at bomo volivci delali inventuro njihovih obljub in se odločali. In kaj, če se ne bomo mogli odločiti, ko pa so vsi požrli svoje obljube? Bo potem spet vse po starem? Morda pa se poslanci lega dobro zavedajo in se zato tako tudi obnašajo?! ČRENŽOVCI, t^l.t 70796 UGODNO: • ženski, moški in otroški čevlji • športna obutev I* tekstil 1 Nekoč so nas v šoti učili o družbeni nadgradnji, ki da je splet družbenih odnosov, ki so odvisni od razvoja produkcijskih sredstev. Gre torej za soodvisnost med bazo tn nadgradnjo, vendar priznam, da se vsega niti več prav ne spomnim. Sicer pa je tako ali tako bolje, če človek kakšno stvar pozabi, saj pri nas ni malo takšnih, ki so na preteklost pozabili in danes kar lepo in dobro Živijo. Tudi če so aktivno sooblikovati to preteklost in v njej lagodno živeli, tega nočejo več priznati, vso krivdo za napake preteklosti pa skušajo zvaliti na nekoga tretjega. Očitno je, da baza nadgradnje ni mogla vzdržati in se je zato sesuta. Zdaj gradimo nova, vendar temelji ostajajo start, tudi zidarji so bolj ali manj isti, in vprašanje je, ali bodo tokrat vzdržali. Če nekoliko poenostavim, pomeni, da bi bilo potrebno začeti pri temeljih, ki so osnova za vse drugo. Ti temelji pa so v gospodarstvu, ki se kar naprej otepa s takšnimi in drugačimi težavami. Kot da se stvari ne morejo premakniti oziroma ni tistih, ki bi jih znati in želeli premakniti ati pa jih morda celo zavestno zavirajo. V Evropi že nekaj časa vejejo novi vetrovi, ki se jim bo moralo prilagoditi tudi slovensko gospodarstvo. Če bi se v gospodarstvu !i I Ob koncu tedna bo suho in razmeroma toplo vreme. ll l HK \ Murska SnhtiUi dji.ti. ■ i •t ,1 l! I Fotografija: N. Juhnov Besedilo: Š. Smej I "jišČ, kako pokajo na njih žarečega r---------------- I tvoje dihanje ovija moj vrat I kakor blag veter, ki hladi po! potnikovo grlo. Postojva še ' nialo pod zidovi človeških bi-tališč. Ali slišiš drobljenje og- ’ lesu? Slišiš morda drsanje k>nčenega dna po kurišču? Vestnikov koledar 9. december, četrtek, Valerija 10. december, petek, Judita 11. december, sobota, Daniel 12. december, nedelja, Ivana 13. december, ponedeljek, Suzana 14. december, torek, Janez 15. december, sreda, Kristina Pregovor Dnevi od Lucije {13. december) do božiča vreme vseh mesecev oznane. I I vsaj za polovico tako obračali po vetru, kot znamo to v politiki, bi bile težave gotovo veliko manjše. Tako pa nam je še vedno pomembnejša politika kot gospodarstvo, ki ga puščamo vnemar. Celo najvišji državni organi se raje ukvarjajo z •'velikimi- političnimi temami, afere postajajo det slovenske folklore, kaj hitro se odzivajo na takšne ali drugačne anonimke, bolj malo pa jih zanimana propadanje slovenskega gospodarstva. Ob razpravah naših poslancev v parlamentu ni potrebna posebna pozornost, da ugotovimo, kako so politični interesi posameznih v ' e ■' ^tov, zakaj se ne sliši plitko tleskanje statev? Ali ni zima, ni doba, ko smo mi, ki siHo jih nosili in jim vlekli tovore, dremali skupaj z njimi, nas pojili, krmili in kro-»jli? Ob istih zvokih in v istem btmu. - Skupaj z nami so za ?S*^je in v gluho pretakanje ^vSALONU MODE murska SOBOTA Ij i r I p r 3 se’ Kaj pa je tale ograja/ ■^i ni v naših žilah več moči, kot je potrebno, da se pretrga Ograja! Steciva tja ven, da '‘ova spel enkrat sama in ^”10 sama. Ujeli naju bodo, (•»aviš? Saj ne moreva več ' Preživeti brez njih, ker za |L J^ju ni več prostih pašnikov. I *bda tam zunaj, ko do dna I pretečeva belo plan, me I (‘"ljubiš. »Kako poljub je I če snežni metež hroje! I l^ako dekle gori, če mrzel ’‘*K prši?« Puškin, da ljuba U Midva pa bova svoje D (‘"sini pisala z begom. Večne ' '^bii, ki sc bodo brisale, ko Nil bodo premrla in srečna ■s™ stran 2 vestnik, 9. decembra 1993 aktualno okoli nas j Musolinijeva ' Po tem porazu spreminjamo ime: nič več neofašisti, ampak kar FAŠISTI!!! Karikatura: S. Stračkovski PO SLOVEHUl ■ LJUBLJANA - Na redni seji se je sestala slovenska vlada, ki je odločala o letošnji drugi renominaetjt proračuna. Sprejeli so sklep o dodatni obdavčitvi alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov. Po napovedih naj bi to v državno blagajno prineslo dodatnih 8 milijard tolarjev. ■ LJUBLJANA - Češki premier Vaclav Klaus je s slovenskim premierom Janezom Drnovškom podpisal sporazum o prosti trgovini med državama. Na gradu Strmol gaje sprejel predsednik Milan Kučan. ■ LJUBLJANA - Poslanci državnega zbora so opravili 15. sejo. Posebno pozornost so namenili spremembi ustavnega zakona za izvedbo slovenske ustave. Veliko govora pa je bilo o novi lokalni samoupravi in z njo povezanimi zakoni. ■ LJUBLJANA - Tu je potekala 4. letna konferenca regionalnega centra za privatizacijo v srednji in vzhodni Evropi. Udeležence iz,20 držav je pozdravil premier dr. Janez Drnovšek, častni gost letošnje konference pa je bil češki premier Vaclav Klaus. ■ LJUBLJANA - Republiški parlament je podprl zahteve invalidskih organizacij po takojšnji ustanovitvi samostojnega vladnega urada za invalide. ■ LJUBLJANA - Zunanji minister Lojze Peterle je sprejel veleposlanika Evropske unije v Sloveniji Marka Janssensa. Pogovarjala sta se o pripravah na pripravljalne pogovore predstavnikov naše države in komisije Evropske unije za sklenitev sporazumu o pridruženem članstvu Slovenije k Evropski uniji, ■ LJUBLJANA - Iz poslanske skupine Demokratske stranke sta izstopila dr, France Bučar in Andrej Lenarčič, Za tak korak sta se odločila zaradi nestrinjanja s stališči Demokratske stranke v zvezi z zakonom o lokalni samoupravi. ■ LJUBLJANA - Ministra za promet Slovenije in Avstrije, Igor Umek in Viktor Klima, sta podpisala sporazum o mednarodnem prevozu blaga. Dogovorili so se tudi za politiko v prihodnjem letu. I i_____________________ PO SVETU ■ HONGKONG - Kljub odločnemu kitajskemu nasprotovanju je hongkongSki guverner objavil načrt političnih reform v tej britanski koloniji. Britanska in kitajska delegacija se že dalj Časa skušata sporazumeti o tem vprašanju, nedavno pa sta neuspešno končali 17. krog pogajanj. ■ PARIZ - Tu je bil drugi del zasedanja skupščine Zahodnoevropske unije. Na njem je kot opazovalka prvič sodelovala tudi Slovenija, Vodja stalne delegacije v parlamentarni skupščini Sveta Evrope Borut Pahor je udeležence seznanil s slovenskimi varnostnimi in obrambnimi interesi. ■ BUDIMPEŠTA - Konec tedna je potekala tridnevna konferenca o narodnostnih manjšinah v srednji in vzhodni Evropi. Pripravila jo je OZN za izobraževanje, znanost in kulturo. Poglavitna tema konference, ki je potekala pod pokroviteljstvom predsednika Evropske komisije Delorsa, je bila vzpostavitev dialoga med državami srednje in vzhodne Evrope ob medsebojnem priznanju kulturnih pravic, predvsem glede jezika in religije. ■ ŽENEVA - Srbska in muslimanska delegacija pod vodstvom Radovana Karadžiča in Alije Detbegoviča sta se v navzočnosti mednarodnih posrednikov Owna in Stoltenberga pogajali o delitvi Sarajeva in BiH. Dogovorili so se, da bodo pripravili okvirni načrt, ki naj bi bil podlaga za nadaljevanje pogajanj. ■ LUSAKA - Predstavniki angolske vlade in uporniškega gibanja Unita so dosegli sporazum o ustavitvi ognja. Ta vsebuje tudi določilo o razorožitvi upornikov. ■ DUNAJ - Minuli konec tedna je bilo v Avstriji več napadov s t. i. pisemskimi bombami. Odkrili so Šest primerov, n a j novejša žrtev pa je bil dunajski župan Helmut Zilk. ■ RIM - V drugem krogu lokalnih volitev v Italiji so predstavniki združene levice v vseh večjih mestih premagali svoje , nasprotnike. S tem so se še povečala nasprotja s sestavo zdajšnjega parlamenta, saj v njem Se vedno prevladuje stara koalicija. VESTNIK Izdaja Podjetje za Informiranje Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Bedernjak, Stefan Cigut, Zlatko Eriih, mag, Dalkjor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar Uredništvo; Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika). Bernarda Balažič-Peček, Jani Dominko, Jožo Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Stefan Smej, Stefan Sobočan (novinarji), Ksenija Somen (tehnična urednica), NaiaSa Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica). Naslov uredništva In uprave: Murska Sobota, Slovenska 41. Telefoni: novinarji in odgovorni urednik 21-3B3, 21-064 in 33-019, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21 -383 in 21-064, GPS (trženje) 22-403, telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in tolografij ne vračamo. Naročnina za IV. trimesečje 1993 je 1.100,00 SIT, celoletna naročnina 3.800 SIT. za naročnike v tujini 100 OEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Abanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 1646 z dne 30. 1.1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Jubilejno plenarno zasedanje Alpe-Jadran ob Blatnem jezeru Mit o skupni preteklosti Blatno jezero in AJpe-Jadran Sedež in predsedovanje delovni skupnosti se menjavata vsaki dve leti. Najprej je predsednikovala Štajerska, nato Venelo, Furlanija-Julijska krajina. Hrvaška. Koroška, Lombardija in Gornja Avstrija. V letih 1^3/94 je prešlo vodstvo prvič na Madžarsko, ko bosta Delovno skupnost Alpe-Jadran vodila Somogyska županija in njen predsednik dr. Istvšn Gyenesei. Gostitelji so se izkazali. Tridnevno druženje je potekalo v vladnem letovišču ob Blatnem jezeru v kraju Balatonbszbd. Madžarskim krajem z dolgoletno tradicijo se vrača blišč, ljudem pa samozavest in prefinjen okus. Na nekdanje sive Čase socializma so v. turistični pokrajini ob Blatnem jezeru spominjali le enolični hoteli in hiše, ki pa so v teh mrzlih zimskih mesecih zaprti. Kot gobe po dežju rastejo novi družinski hoteli z bazeni, savnami in terapevtsko ponudbo, zgrajeni in opremljeni po okusu petičnih gostov iz Avstrije, Nemčije in Italije. Za udeležence pomembnega zasedanja so začasno odprli tudi tiste objekte, ki so sicer pozimi ruvanje etnične, kulhime, jezikovne in verske identitete, pa tudi pravic nacionalnih manjšin.« Precej globokih in pogumnih misli in zahtev je zapisanih v Resoluciji v zvezi s položajem na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini; poudarjajo nujnost spoštovanja suverenosti, ozemeljske celostnosti in politične neodvisnosti teh republik in opozarjajo, da je potrebno upoštevati, da je položaj na Hrvaškem ter Bosni in Hercegovini velika nevarnost za mir v Evropi in svetu. V resoluciji tudi izjavljajo, da je vsako prisvajanje ozemlja s silo ali s prakso »etničnega čiščenja« protipravno in zato nesprejemljivo ter vztrajajo, da je potrebno vsem pregnancem omogočiti, da se v miru vrnejo na svoje domove, podpirajo ustanovljeno Sodišče za vojne zločine, prav tako pa zahtevajo, da se raziščejo vse kršitve Ženevske konccncije glede posiljevanja in prisilnega oplojevanja. Čeprav sta Slovenija in Hrvaška samostojni državi, sta se vseeno odločili, da Še naprej sodelujeta v skupnosti Alpe-Jadran, ki je povezava regij iz sedmih držav v tri- kotniku od Alp do Jadrana in naprej do Panonske nižine. V okviru sedmih komisij (za urejanje prostora in varstvo okolja; promet; kulturo, mladino, šport in znanost; gospodarstvo in turizem; kmetijstvo; zdravstvo; socialna vprašanja) je sodelovanje zelo konkretno. Republika Slovenija je z letošnjim letom sklenita predsedovanje delovni skupini za manjšine in prevzeta predsedovanje delovni skupini za znanstveno in tehnološko sodelovanje, Med najbolj odmevnimi je vsekakor sodelovanje dežel Alpe-Jadran v sejemski dejavnosti in turizmu. V prihodnje bodo morali to sodelovanje Se okrepiti, kajti ni dovolj le sanjati o vključenosti v Evropsko unijo. Ta srednjeevropski prostor je bil že od nekdaj l I gospodarsko, tranzitno. kultuhV in turistično povezan, je v svoK® predavanju poudaril tudi predsee nik Madžarske akademije znanos® Demokos Kosiry, Te dežele dm® več kot 8(J0-ietna tradicija, ž*® skupnost Alpe-Jadran ni noben’ umetna ali nenaravna tvorba; dežele od Alp do Panonske nižine sn enostavno sodelovale, kakršni IK* sta že bili uradna oblast in idenb gija. Prav tako ne smejo pMabu na druge Južnejše in vzhodnejšedf' žele, ki prav tako spadaj^ v Evropo. prav tako spao^r Ce so bile te povezane v skupnosti Alpe-Jadi^”' nekoč most med Vzhodom in hodom, bodo lahko v prihoW prevzele vlogo mostu med Juge'* in Severom. Uradno so to v izja" takole zapisali: Eden od ustanovnih članov Delovne skupnosti Ali Jadran je bil tudi Ljubomir Majerič iz Hrvaške: »Ko je bila Alpe-Jadran ustanovljena, sem bil zunanji minister v repu* bilki Hrvaški. Pot ni bila lahka, kajti vlada je bila v Beogradu. Pcffirečilo se nam je v okviru ustave dobiti dovoljen^;' da se vključita obe, Slovenija in Hrvaška.,. Vloga OZN pd preprečevanju vojne je premajhna. Prosim navzoče, da si pi‘ svojih vladah prizadevajo za večjo aktivnost.« Deraokos Kosdrv. predsednik Madžarske ševno stanje.« - ' " ■' ‘ ‘ ’ ■ I Za dogajanje na jugovzhodu Evrope je Ko- akademije zBaRosU, je v svojem predavanju na slavnostnem plenamern zasedanju pove- dejal, da bodo razvite države morale dal, da se mu ne zdi prav, da nekateri obrav- sprejeti vzhodne države s številnimi problemi, navajo sodelovanje regij v Alpe-Jadranu kot Velika napaka bi bila, če jih ne bi sprejeli. To ogrožanje nacionalne identitete; ; v zad- območje je namreč materialBi in duhovni vir, n^ letih so razpadle take dižave, ki so prišle rezerva moči m hkrati odprta rana Evrope, V skopq po J, svetovni vojni kot umetne nad- Napaka Evrope bi bila, če bi hotela sedaj na ooahae tvorb«. Veliko avstro-ogrsko monar- Vzhodu narediti neko enotnoregijo, To nikoli hjjo kot tvorbo več držav so po 1. vojni razdrli oi bila in ne bo. Regija je šii^: Poljska, in astanovili več Dodortalnih držav. Katera od CeSka, Slovanka. Madžarska, Avstrija, Slove-tdb držav je zares enonncionalnn? Zahteve po ntja, Italija. Druga regija bi Bila sestavljena iz novih državttii moramo pozdraviti, vendar po jugovzhodnih držav, kamor bi spadale države nobena tkžava, čeprav Je Se tako majhna, ne Balkana in Rusije. Če bodo pridružene ene, nore itiveti kot otok. Ce si hočemo inavihio bodo videle možnost tudi druge države. zapeti plašč, moramo najprej odpeti vse Kakšna so merila za vstop v Evropsko skup-gumbe! Problem niso nove države, temveč da nosi in kdo jih postavlja? Kakšne so bile raz- ne prenesemo drugačnosti, to pa je posledica mere na Portagalškem, ko je bila vključena? zgodovinskega5«du. Po osn^b^tvi izpod 50- Precej slabSe, kot so danes na Češkem. daBstične oblasti, ki je uničevala kulturno in Evropa mnogih narodov bo lahko živela le etnodonalno, so narodi dOŠSveli tefko du- v harmoniji in sodelovanju. harmoniji in ^delovanju tist*- Tik pred koncem drugega letja je Evropa zopet na kajti izbirati mora med novim’ ■ (vami in nasprotji ali pa med j luVanjem in enotnostjo, Ižv^jiJ skupnost Alpe-Jadran se . s svojim dosedanjim uhstojv*' . delovanjem opredelila za *k*IJ Evropo ter se bo za to zavicui tudi v prihodnje. .-/■Ff BERNARDA B. PRISPEVAJTE ZA MATERINSKI DOM! Prispevke lahko nakažete na žiro račun Materinski dom. Karunova 16 A. Ljubljana, Štev. 50101-603-43533 HVALAI k- zaprti. V Kukoric Cs4rdi, ki je dovolj prostorna, da je sprejela vse goste, so predstavili pestrost in bogastvo folklore in kulinarike, pred tem pa so turistični delavci županije izkoristili priložnost in odpeljali novinarje na ogled družinskega hotela Familia, katerega lastnik je grof Zamardi, prijatelj Otta von Habsburga. V tem hotelu Je hkrati tudi elitna višja Sola; učenci iz Avstrije in Madžarske se lahko po končani srednji Šoli od 18. do 22. leta vpišejo na Solo, kjer poteka pouk v nernSkem Jeziku, po diplomi (ki Je priznana na Madžarskem in hkrati v Avstriji) pa dobijo naziv strokovnjaka za turizem in trženje. Himna, L^ava in resolucija 26. novembra ob 9.30 so prvič zaigrali himno Delovne skupnosti Alpe- Jadran, izbrali so jo izmed 15 predlogov iz vseh dežel in Je pravzaprav 1. stavek Mendelsohn-Bart-ho1dyjeve IV, simfonije. V skupni izjavi so med drugim zapisali, da »v Evropi potekajo različni kompleksni procesi, ki Jih je mogoče pravilno usmeriti tudi s pomočjo raztiččnih oblik regionalnega sodelovanja. Prepričani smo, da Je mogoče demokracijo in blagostanje kot tudi Evropo regij udejaniti samo z ustrezno politično odločnostjo in usklajenim delovanjem. Po padcu »železne zavese« bo potrebno nadaljnje zavzemanje, da bi v prostoru AJpe-Jadrana ustvarili razmere, ki bodo na vseh področjih človeške dejavnosti prispevale k evropski integraciji in stabilnosti ter razvoju območja Alpe Jadran. V tem smislu poudarjajo: da predstavljata demokracija, ki temelji na človekovih pravicah in na temeljnih svoboščinah, kot tudi strpnost za vse nas pomembne vrednote; da e gospodarsko sodelovanje, ki temelji na tržnem gospodarstvu, pomembna prvina našega sodelovanja, pa bi bilo zalo potrebno napraviti odločne korake v interesu boljšega koriščenja možnosti in nadaljnjega razvoja gospodarskih odnosov; da je naša skupna naloga varstvo raznovrstne kulturne dediščine in evropskih duhovnih vrednot kot tudi okolja; da stabilnost v Evropi zahteva spoštovanje in va- —Iz Zagreba piše I Zakaj nas je strah Hrvatov? ijej re/f moralnih^ kriterijev prenesel tudi v Ko so zvedeli za rezultate zadnje raziskave o slo- '----------—......—......;.....—1-------------—......... venskem javnem mnenju, posebej o strahu več kol družine. Pooseblja ga znano uslaško reklo. G. polovice Slovencev pred ogrožanjem naše varnosti kočo rano - pekoča trava. Navzlic temu je bil Fa-s hrvaške strani, so se hadezejevci in tudi opozicijski tlev režim NDH-ja do Muslimanov zares človeški, politiki dobesedno zgrozili. ^Tudi to /e oprijemljivi primerjamo z aktualno hrvaško oblastjo, ;e ’ _ zagrebilcem Globusu pouiluril nemiKf rezultat katastrofe v hrvaški zunanji politiki,r je terv/u/u v zagrebškem Globusu poudaril nemsKi presodil vodja najmočnejše opozicijske vinar Hans Peter Rullman, hi ga je pred J ------------- - “ “ - - Beogradu aretirala jugoslovanska udba, Der Spieglu zapisal, da bo JLA s silo z»k^ trezno stranke HSLS Dražen Budiia. Čeprav Budiia ni edini, ki tako razmrSija, /ih veiina meni prav dru- v v Der Spieglu zapisal, da bo JLA s silo gače, pri tem pa obu/ajo tudi stare prežvečene tedan/o hrvaiko pomlad, kaKre nositea sta Zgodbe o slovenskem uzavezniStvu s Srbi", s katerimi Savka Dabčevič-Kučar in Miko Tripato. RuUtn^ H t iy r'« ,> Ut" J rvulcr trrtt r / J takih razlagah naši predniki v politiki - tako tako postal edini akreditirani tuji dopisnik, kt 1.^, J_ .... ....j: J. . ..Ji- Ir _J.' J._iJ. _ _..L_r.-■ mjir^d^du rmjr/ if rt/J ' so po I-.....------------........... ,—.................. . ... - ,ittv rekoč do Titove smrti - izkoriščali hrvaško-srbski mereče v trpet v Titovih zaporih, danes pa spor za odpustke in drobtine, ki da so nam padale cono ugotavlja, da za nobeno ceno noče ■ ■ države, ki se »čedalje bolj bizantinsko ponaša v liki in domala v vrem oponaša MiloŠevičevo 5ri'!r n naravnost v naročje s skromno zatožene jugoslovan- ske mize. Ob tem pa poglavar hrvaške države dr. I I tCirt pkrgi^VUf rte rUjFkC Uv^UlrC; Ur, » » v f.* jllH" Franjo Tudman pravi, da Slovencem ne zameri, it ker V ozadju Bullmanove sodbe in konec ^trnce vsako politiko vodijo nacionalni in drugi interesi, ki odgovorov, ki jih je v razmerju do Hrvatov m - J tako ali drugače prinašajo določene koristG. Ker je čke zajela raziskava Slovensko javno mnen/e potemtakem vsak svoje sreče kovač, smo se tokrat tako imenovani hercegovski lobi v hrvaški pt>‘ P nrisilieni ozreti v reodovino. Gre usoden vpliv na ravnanje Zagreba, H prisiljeni ozreti v zgodovino. Gre za usoden vpliv na ravnanje Zagreba, Na začetku devetdesetih let je Jonathan Steinberg itna/o takšni novoveški politiki, o njih pa objavil fascinantno zgodbo o fašističnem kljubova- Steinberg in Dinko Marušič govorila kol o diVč nju »dokončni rešitvi židovskega vprašanja^, ki da barbarih iz Dalmatinske Zagore. se je začela prav na Hrvaškem. Na tistem območju tudi ne preseneča, da smo se rta ,4 hrvaškega ozemlja, ki ga je v drugi svetovni vojni zasedanju hrvaškega parlamenta naslišah -5^ zasedla italijanska vojska - gre domala za vso obalo " Hrvatih kot najstarejšem narodu Evrope, z otoki - so začeli Mussolinijevi oficirji, zgroženi nad od Francozov do Italijanov pa naj bi v ravnanjem ustašev, spontano ščititi Žide in Srbe, nosili nečisto kri, pravzaprav hudo omemCŽ Židovski raziskovalec Steinberg domneva, da je pri nacionalno preteklo^, kakršna je za časa Pav lem šlo za kombinacijo različnih motivov, med njimi NDH veljala le za Žide ~ naj bi pomembno vlogo igrali tudi vojaški razlogi, odprto vprašanje, kaj in kako bo s UvviKko, ’ •■ ■ ■ ....... - . . roma kaj bo v resnici ostalo od države, ki /O ' tudi Hans Peter Rullman vidi tako, kol jo Italijanske enote so bile Šibke, za vojskovanje ne prav vnete, zato so iskale zavezništvo s četniki in ga kmalu tudi vzpostavile, kar je na drugi strani izzvalo ogorčenje poglavništva N D H-ja, ki je Hitlerju nenehno ovajalo upremehker fašiste. Jona>>^, uifak- Zato tudi ne preseneča, da smo se na in Srbe. Zato je še pv' vojno napovedat Četniški vojvoda dr. Fo/Jjfdv torej »z Zagorjem in okolico zagrebške Vendar to ni naS problem, so pa slabi I Hrvaške, ki tudi vlečejo na Slovenskem z V Steinbergovi raziskavi bi aktualna hrvaška s , . oblast lahko našla ničkoliko pomanjkljivosti, da ne nostjo do tujcev, pravzaprav do vsega, karm t" m “ ■ ■■ .............. pri čemer je skorajda nemogoče foč/d zrnje od jugoslovanskih (in drugihj plev m l!\ j,r rede/no naglavnih grehov iz zakladnic^ sovražne propagande, četudi gre v resnici nemara samo za eno, za pomanjkanje analize porekla »divjaških do- vsega spoštovanja vredna evropska država- _ mačinovr, kot ustaše opisuje avtor. bro premislimo, so hrvaške izkušnje lahko n^r Tako analizo je takoj po drugi svetovni vojni nas Slovence dragoceno spoznanje, v ZDA opravil hrvaški sociolog (antropolog) Dinko obramba pred pogubo, ki režim v Zagrebu { Marušič, govori pa o tem, zakaj so prebivalci Dal- ž razočaranim in obubožanim ljudstvom tišči s matinske Zagore in današnje Herceg-Bosne po svoji čares ni videli niti najmanjših naravi tako divjaški. Čeprav vidi raziskovalec glavni kakšno rešitev. Sovraštva se ni mogoče Jnjv jti z vladnimi ne s predsedniškimi dekreti, ______________, ____ ______ ustavo, ampak, kot pravi zagrebški kardina> mala vse, kar je i* nasprotju z desetimi božjimi tič, le z zmago nad zlotrt v slehernem človeku.^ razlog v vzgoji otrok v pravoslavnih družinah, kjer so prebrisanost, nasilje, kraja, kljubovanje in do- zapovedmi, po teh merilih pravzaprav odlika odraŠ- Ič Že predolgo trajajoča epidemija. In to jt . . , ... , v- c,. „1.,..-,. --.Čl.,,-, cr,...<.fir„ r...... Pneit , čajočega človeka, je boj za golo preživetje dobršen trenutku glavni problem Hrvaške. Peter PtJP-' i I J I i I i 1 l 'J g 9. decembra 1993 stran 3 93 aktualno doma Okraji se kotijo nerediti!« Na prejSnjih zasedanjih so se , ‘ poslanci ukvarjali il I iT/rt7f»7j' .'w II ' fer J svojimi plačami in se izločili iz kategorije navadnih državnih tim eo ed-osti uti eni (k- 'Jer se prepirata Ljutomer in Radgona, Radenci ali 1’^ioeni točke žanjeta! j^kuloatski govorici se temu reče »zajebancija«, v logiki pa *^-**"^ Poslanec Feri Horvat mi je na stopnicah l** nadstropjem slovenske parlamentarne rekel, da je to, kar sta naredila s poslanskim kolegom ^vanom, »zajebancija«. Kuloarska terminologija na kuloar-® terenu. Bilo je prvi dan decembrskega zasedanja 15. seje, ko Bratko Kreft, pesnik Edvard Kocbek, politik dr, Anton Korošec, jezikoslovec in narodni buditelj dr. Fran Ilešič itd.» bi h* v piTi ua« ueveriiutsAc^u fu^euaiija IJ* »eje^ ko ^Čej državni zbor z zakoni vzpostavljati novo lokalno sok *^dpravo^ Hh poslanca Jožefa Ko- če r J Idi [ *inq Vjln. Tlks Sen pozneje našel novinarje v pre-katerega državnoz-s sluj^ja za informiranje Za v pisno gradivo za Vest'' ''fhnjem nadstropju “ Kocuvan je 27, r amandma o upravnih a« h vložil r* Tako piše v dopolnilu, ■ b naoisano n« nanirin I -J® napisano na papirju .^0 Kfranlrf Clčn- njegove stranke SKD: -er. (■ □'‘Potrebno jim je poka- A ' I - Po zakonu o lakalni samoupravi bo Slovenija še naprej DRŽAVA, ali pa se bo preoblikovala v OBČINO?!! nega sprejemanja lokalne zakonodaje. Nadaljevanje 15. seje je pokazalo, da sta poslanca Kocu- se že f van in Horvat s svojim predlogom novih okrajev naredila gaz 'za nadaljnje potovanje slovenskega parlamenta. Čedalje več poslancev daje absurdne predloge in do torka, ko ta prispevek končujemo, so pričli že tako daleč v pokrajinio nemogočih možnosti, da se je govorilo o dveh možnostih vzpostvljanje nove lokalne za sa- rezerve . , ,, . -- r*—SO se vin v prodaji na drobno« Po izračunih nai bi nih "5 O .. v ... ■* dodatnih 3,9 milijarde tolarjev proračunskih podražile za 30 tolarjev ne glede kakovost protzvodfi. Gre 2a r*’*'”'"■’ ' ■ sred- * 1 J o-*--- vrsto ^ili zavojček dvajsetih cigaret, davek pa se “ .d , '•‘'-■'-'“V jiiij JV pursa- je takšno povečevanje [ nesmiselno. Po ' bi bilo najbolje, če bi Ljutomerčani pa pravijo, da je ^^najsi okrajev.« /e menil ' ............. "'i manj cigaret Tako^b"^ za »cigaroše« ca strelk za polovico ali več nižii Dtrava nai k- ». zaiogarjem ostaja le kratek čas za j^isel.' W znouprave. Po eni naj bi imeli »do aprila skladno z zakonom izvedle re-Karikatura: S. Stračkovski f^rertdum o oblikovanju novih ' ' občin«, komunalne volitve naj- kasneje do konca prihodnjega leta, po drugi pa naj bi volili spomladi, referndum pa naj bi izvedli do konca marca 1996. z novim letom, tako prekupčevalcem in Pripravljen je tudi zakon o varstvu potrošnikov, ki je že bil Lr”d-X“h“: morX d^^^elab in uradi štev iiih OTinomb ■ . ''"P"'niit . _ _ . . A?ot kaie, reč okrog tega proce- bil v njihovem kraju že nekoč duralnega zapleta ni bila no- sedež okraja in jim po tej lo- ' «sedež okraja in jim i obeh poslancev je giki pripada sedež«. parlamentarnih ajeju za Videm dalje Na- bili obe sprti mesti ti Aeno presenečenje. Poslanski J ' da je neka '1^ ' sodba nesmiselna, )e znan pod nazivom «re-^:i ‘‘bsurdum». Okoliš-''1’hove posledice je po-^hii, daleč, da ,? v svoji skrajnosti, ' 'n Kocuvan hočeta po- 1», _ . . -V pledo- zbor se - najbrž sploh ne po ajeju za Videm dalje pravi, da dogovoru, marveč čisto po bili obe sprti mesti tako enako spontanih načelih politične igre oddaljeni od sedeža okraja. Od - ne da preutruditi. Torte Part- Radgone je do Vidma 20 km, iz vihrave skupine poslan o okrajih pa če ni sledi, ker se - a*c«tj A.cf Jtr J nekaj časa ukvarjajo z upravo pripomb Zveze potrošnikov in parlamentmeca So.spodarstvo. Zakon naj bi vzpostavil razmerje mfd i-onh c,..!-;., . A'ot_".ajDl«tn oziroma prodajalcem. V okvir javne storitve. Pomembna vsebinska novost poLmAnilom iit pj osebe. Tehničn.:, hli za* za- bredita So a* -----za uporabo, zagotovljen iAe«u'. |ieno preskrbo z rezerv- za vzdrževanje in poravilo in servis , , . . ,______ od spodaj navzgor, potem pa cev, ki je šla na popoldansko zazdi, da bi bilo dobro so- ' ' - - ■■ čizruo gradit) tiidi držovtlii \n- iz Ljutomera pa 19 km. «Vi- < , ..... ............ dem ob Ščavnici je lokalno, zasednje, zaklical Leu SeSerku, kulturno in kmetijsko središče ki se je pogovarjal s piscem teh v Prlekiji. V njem so se rodili vrstic.- «Pridi Leo. za tako do- mnogi pomembni Slovenci, kot bro poslansko plačo, kot jo so akademik in dramatik imaš, je potrebno danes še kaj S€ upravo in začenjajo razmišljati od zgoraj navz.dol. Predvsem pa ves Čas mislijo nase. ŠTEFAN SMEJ nimi '7= , * . preSKIDO Z/trzerv- ■ f? zakona m uresničevanje v praksi bo vlada In "Sipinih MARJAN HORVAT ovprecno jamranje m znosna ljubezen C^'karii rri -Jr je tukiy zapisano, vas bo v celoti verjelo 1,7 odstotka, l?.3 odstotka, mo/o 59,3 odstotka, n/r ■ 'tCf! J "O verjelo 17,3 odstotka, malo 53,0 odstotka, me vas N odstotka in tistih, ki ne veste, verjamete ali ne, odstotka. Tako pravdo zadnji rezultati raziskav, ki v dkll vlnuu dmrAHA'le.xv ■A'emu sebi«, pa se je pod stolpcem »v celoti« znašlo Ijih v celoti verjame 12,3 odstotka, niČ pa L^i, jin v ceioil vegame o ur o O z 4000 m O Z a Z) k: cn i lil »čeprav smo dokaj dobro zasedeni, pa vseeno nismo toliko, da bi lahko pokrivali vse obveznosti,« jc povedal direktor Terme Lendava Aleksander Varga. Revizijski postopki 7000-fr 6000- 5000- 30004--- O t- 2000 jj 1000-' 10 11 MESECI m 1992 IB 1993 Zasedenost lendavskega zdravilišča je iz leta v leto boljša. tudi primanjkljaj' zaradi ne dovolj izplačanih osebnih dohodkov, ki so določeni po kolektivni pogodbi. Strateškega partneija ne iščejo sami, je poudaril direktor Term Lendava Aleksander Varga, ampak skupaj z največjimi upniki (Po- njim družbenikom.« imajo Terme Lendava vedno 3 milijone mark obveznosti, 200 v murska SlvenijaJ: banka. Republika »Organ skupščine družbe je 6. septembra sklenil, da se v prvi vrsti poišče partner doma v Sloveniji, da pa sc najprej ponudi možnost doseda- uiarK oDveznosri, zuo ‘- v nov tolarjev obveznosti na Pomursko banko, imela banka tudi ptMiiE>r besedo pri odločitvi o zdravilišča. Še ta teden s® odpravili v Ljubljano, svoje povedalo tudi nu'*” na P D b b 4 P la b, S, h til Ci 6 v «b Itl; bil nji "ji ih (61 le. (JI Sit-(jf Ih v Ljubljano, v vei stvo. dei BERNARDA B. Prilagajanje podjetij novim zakonskim zahtevam Poleg globalne spremembe v gospodarstvu, do katere naj bi prišlo z lastninjenjem podjetij, se nam obeta vrsta pomembnih sprememb, kijih prinaša zakon o gospodarskih družbah. Podjetja z družbenim kapitalom se bodo temu zakonu marala prilagoditi hkrati s potekom lastninjenja. Ob tem seveda ne kaže prezreti tudi drugih gospodarskih subjektov, ki sc bodo morali prilagoditi temu zakonu. Ena od pomembnih novosti jc prilagajanje zasebnih podjetij ali družb z omejeno odgovornostjo novim zahtevam zakona. Vsega tega pa podjetja ne bodo mogla početi po domače, ampak bodo za vse to potrebovala »verificirane« papiije za to pooblaščenih inštitucij oziroma posameznikov. Pomembnejši del tovrstnega posla so revizijski pregledi poslovanja, ki jih lahko opravi le pooblaščeni revizor. Edina pooblaščena revizorka v Po-mulju s pridobljenim certifikatom ministrstva za Finance je Danica Kos iz neodvisnega podjetja Odit. Dokapitalizacija d.o.o. »Družbe z omejeno odgovornostjo so bile ustanovljene z različnimi ustanovnimi vložki - 2, 8. 100 tisoč tolarjev. Po zakonu o gospodarskih družbah se morajo ta podjetja dokapitalizirati na enotno vrednost ustanovnega kapitala 1,5 milijona tolarjev do konca aprila naslednjega leta. Če se sama ne bodo dokapitalizirala, potem bo prišlo do izpisa iz registra z likvidacijo, stečajem ali prodajo družbe. Ob tem moram poudariti, da sodišče ne bo na lastno pest ali ob predaji zaključnega računa povečalo ustanovnega kapitala podjetja. Hkrati je tudi res, da zaključni račun ni zadosten kazalec vrednosti podjetja. Če upoštevamo samo pasivo, je kapitalska moč teh podjetij bistveno višja, saj ima podjetje, ki normalno posluje, po nekaj milijonov kapitala v pasivi^v virih. To premoženje je potrebno revidirati in to je eden od načinov, da se ustanovni vložek poveča na zakonsko zahtevano višino. Skratka, dokapitalizacije ni mogoče izvesti brez revizorskega mnenja.« Zakon o gospodarskih družbah pri tem ne izključuje tudi »Po opravljenih postopkih lastninjenja in pridobljenem sogla.sju agencije bo vse to potrebno verificirati na sodišču. K vsem dokumentom in soglasjem za lastniško preoblikovanje bo za verificiranje programov na sodišču potrebno priložiti tudi revizijsko poročilo. V tem primeru ne gre za ponovno vrednotenje kapitala, ampak za revizijo poslovanja, ki jo opravi pooblaščeni revizor. Skratka, gre za revidiranje rednih letnih računovodskih izkazov, ki vsebujejo bilanco stanja, bilanco uspeha in izkaz finančnih tokov. Izkaz finančnih tokov se bo sedaj delal prvič po novem zakonu o računovodskih standardih. V tem primeru ne gre za enkratni posel, saj so te revizije poslovanja potrebne vsako leto za srednja (več kot 50 zaposlenih oziroma določena višina bilančne vsote) in velika podjetja. Prav tako morajo imeti podjetja opravljeno revizijo ob vseh statusnih spremembah. Podobno je tudi s podjetji, ki poslujejo z vrednostnimi papirji (je registrirana kot delniška družbe) ne glede na število zaposlenih in se pojavlja na trgu vrednostnih pa- »Pogoj za kata je zaposlitev pravne smeri ali za določen čas pogodbeno podjetij, ki sc bodo lastninila, toda ob vpisu v sodni register zaposliti potrebne strokovnjake, primerne za to delo. MILAN JERŠE tudi la potrebujejo revizorsko mnenje tekočega poslovanja. pirjev.« Vi Ste pooblaščena revi- Zorka, ki se s lemi posli lahko ukvatja, kakšne pogoje ste morali izpolnili, da ste prišli do ccrtiFikata? Id, Ust »la h(j tl; lite »te Pa laib kap i fisa pridobitev ilitev v 'i ___j:,-.:,. ČvT liul neodvisnem podjetju kat je imenski in Torej jc neodvisno samo eden od etju. <5 nepr^-iS > (no pogojev.^ pa ga ni pridobilo P‘’Tf’ V tem trenutku Še 1)), V IClll HCilUlMJ :>Q hlP hu podelitev licence, ki p’ Tv deljena takoj, ko bo J trdila statut inštituta Tiin Sir.<=‘r nii naitSe zijo. Sicer pa naše po^l^ dela revizije. Pogoji za oicci pa nase revizije. Pogoji za certifikata niso p 1.^ tev certifikata saj poleg izobrazbe tudi ustrezne delovne i’ in sicer v ^zne aeiovne h? ■ ■ računovodstvu, »vn zah, službi družbenega vodstva, in končan stični študij. V sklopu naše smo v etapi sl I naše L. '• |P sdnotenje cence za vrednotenje Sedaj že opravljamo ocucij xc upri avjjrau*'-' nje pn otvoritveni P Tako se bomo ukvarjal' , notenjem podjetij pp i?’* dinamični metodi- sklopu bomo izdajali tetna poročila za lU^^S aSU T f' podjetja. V tem dasu^.T ; pUUJCLJ«. V ICIII h pravljamo na zaokro" . rlU'' n nudbe, in sicer za P' p.. licence za davčno s' Pri davčnem svctovaiiJ'^|^| pravilno naravnavanj® ji, ________—alelP ! .* 1^ tov poslovanja podjeJK^jbl^ ugotovi finančni ugotovi finančni djetja in se naravnaj® ' iz dobička, da podjeli® manj dobička in davka,« Omenili ste p«< I s Ik neodvisno, v kated opravljale to dejavn«’ ‘ 4 » 'Poudarila sem kap'‘j( jik’ .IKTu-’-' ncodvisU,.!? upravijalsko ncodvisi'pj, j djetja. V ta namen j®, S novljeno podjetje (Jtu ajj novijcuo poujeijc ga ustanovile tri č ' od teh ima licenco za' nje podjetij, sama p® dobila certifikat Skratka, v tem zaokrožili celotno svetovalno dejavno^^ djetja.« t"‘ 99! vestnik, 9. decembra 1993 stran 5 .-i: ,1. 6 n'-' ■ r-. gospodarstvo Nesoglasja med nekaterimi manjšinskimi in večinskim delničarjem Rešitev poiskati v pametnem dogovoru Creditanstalt Nova banka je ena od tistih bank v Sloveniji, ' kateri se prepletata domači in tuji kapital. Po reformah in .- Pteoblikovanju gospodarskega sistema v zadnjih letih je namreč ludi slovenski finančni prostor postal zanimiv za tuje bankiije in ni naključje, da je dunajska banka Creditanstalt pred tremi 'I' postala partner Novi banki, ki je veijetno uvidela, da sama ne mogla uspešno konkurirati množici bank, ki so takrat že •l^lovale v slovenskem prostoru. Po uspešnih dogovorih je tako tremi leti nastala Creditanstalt Nova banka, katere večinski ra!* i o H št* llii*' jetnik je postala dunajska banka Creditan.stalt, ki ima 55 odstot-delnic. Ob ustanovitvi banke je ustanovitveni kapital znašal milijona ecujev, žal pa je banka zašla v težave in v teh je '^•jetno tudi razlog - . -. j i.. nekaterimi manjšinskimi deinicaiji ^fflitanstalt Nova banka je namreč _ _ milijonov mark izgube, vzroke zanjo pa je potrebno '^slabih plasmajih banke in v valutni neusklajenosti med viri in !j”'cznostmi, ' ^^sogiasja med nekaterimi ^^njšinskinii delničarji in ve-^.^skim delničarjem so sodu iz-dno na izrednem zaseda- W zbora banke, ki je bilo zad-dan v novembru. Ker vod-hi hotelo ugoditi zahtevam .^•naujšinskih delničarjev, so . ihor zapustili, v sporočilu ^hnsci pa zapisali, da s svojim ^■■ihjciii predvsem želijo zaš-svoje interese oh spre-i7**hbi poslovne politike vod-7 banke, zlasti ob predvi-dokapitalizaciji, Ze 19. ; za nesoglasja, ki so se v zadnjem času pojavila injšinskimi delničaiji in večinskim delničaijem. ■ J v lanskem letu ustvarila dopustil vstop novega velikega delničarja, ki bo banko dokapitaliziral v skladu z zakonskim minimumom. Kot smo že zapisali, je do nesoglasij med nekaterimi manjšinskimi delničarji in večinskim delničarjem prišlo za- med radi slabih poslovnih rezultatov, imamo pa občutek, da je vzrok za to tudi v zamenjavi vodstva banke. Nesporno je, da je od ustanovitve banke do zdaj vrednost delnic močno padla, večinski delničar pa manjšinskim Še do zdaj ni povedal, po kakšni ceni je pripravljen odkupiti njihove delnice, Osnovni kapital 5,5 milijona ecujev je bil pred tremi leti razdeljen na 27.500 navadnih delnic po niminalni vrednosti 200 ecujev za eno delnico, kar je takrat znašalo 2,841,00 dinarjev. Zaradi vseh težav, ki so se pojavile po tem, je prvotna protivrednost osnovnega kapitala, izražena v tolarjih, ostala do danes nespremenjena in tako zdaj znaša 2,841,00 tolarjev, saj so tečajne spremembe oziroma revalorizacija izražene v rezervah bankah. bodo zadostili, saj je od 5,5 milijona ecujev, kolikor so jih vplačali leta 1990, zaradi izgub ostalo le okoli milijon mark, zato je vodstvo banke predlagalo Se sprejem sklepa o odobrenem dodatnem osnovnem kapitalu z izdajo novih navadnih delnic v tolarski protivrednosti 5 milijonov mark. Vse to skupaj naj bi zneslo okoli 20 milijonov mark, potrebno pa bo najti Še skupni jezik za nadaljnjo dokapitalizacijo do 30 milijonov mark do konca leta. Kaže pa, da se je zataknilo prav pri teh dokapitalizacijah, ki so pripeljale do nesoglasij med nekaterimi manjšinskimi delničarji in večinskim delničarjem, predvsem pa se postavlja v ospredje realna vrednost delnic. Nekateri manjšinski delničarji so namreč mnenja, da vodstvo banke zavestno od- I Solidarnost v dvanajstih letih dela Solidarnost pri zaposlovanju invalidov Podjetje za rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov Solidarnost v Murski Soboti je preživelo dvanajst let dela in razvoja. »V Solidarnosti pa imamo interes in voljo, da bomo nadaljevali z delom in se razvijali,« je direktor podjetja Aleksander Krpic zatrdil na tiskovni konferenci, ki jo je namenil predstavitvi podjetja in ukrepu, ki je prizadel invalidska podjetja, da morajo od novembra plačevati 20-odstotni prometni davek. Zaradi ukinitve ekonomske olajšave in počasnosti reševanja problemov zaposlovanja invalidov je namreč postavljeno na kocko vse, kar so ustvarili v dosedanjih letih dela in razvoja. Prelomno leto v razvoju invalidskega podjetja je bilo leto ’88, ko so s pomočjo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter Zavoda za zaposlovanje kupili prostore starega kirurškega oddelka. Preuredili so si jih za svoje del, in potem ko so izgubili 30 odstotkov trga, se preusmerili v izdelovanje^ drobne embalaže ter začeli šivati za tuje naročnike iz Švice, Nemčije, Italije, S prizidkom so pridobili 200 kvadratnih metrov prostorov ter kupili nove stroje, spet z denarno pomočjo pokojninskega zavoda. Letošnje naložbe znašajo 23 milijonov tolarjev ali 312 tisoč mark, cilj pa je, da bi dosegli 180 milijonov tolarjev bruto realizacije, vendar, kot je dejal direktor Solidarnosti, s tem Se vedno niso niso zadovoljni. Želijo več, »Iz tega nezadovoljstva bi o osebnih dohodkih rekel: po petnajstem v mesecu jih nismo izplačevali, povprečje od januarja do oktobra pa je bilo neto 37 tisoč ali v oktobru 42 tisoč tolarjev. ?’obra letos so manjšinski '^''ličarji .^^^jSinskih organizirali zbor 1 delničarjev (ti "*jo v lasti več kot 24 odsiot- L "J (hTh bi J^apitala banke) in na njem " zaščito odbor za ^»^nskih delničarjev J. .,___________ ter ga /''''jžili, da skupaj z večinskim 'iničar;..-----------;u,. ustrezno re- [jf''•Carjem najde glede nastalega ekonom- položaja banke, njene . -... - dejavnosti, predvsem Mrežno razmerje v kapi-j,'.Pri potrebni zakonski do-£^4alizyQjjj banke. Kot so za- .Hijli . .... .ki'- I pa na formalnih in ne-^^Iriih srečanjih s predstav-ijJ. 'večinskega delničarja za- tsH; 11 Odklonilnega stališča le- )tf^ prišlo do pogajanj, zato V hiogli uskladiti tudi pred- pni 0 katerih naj bi odločal banVp c: krt rtta rtdhnr banke. Si bo pa odbor ........... ' :v Še na- delničarje' rT iJ Pi^izadeval, da bo ] Generalni direktor dr. Gnido Schmidt-Chiari Nova tržišča v Evropi - izziv za avstrijske banke mešani družbi v Sloveniji CA Nova banka lahko v teh časih največ izvemo. Je na dunajskem predavanju spregovoril tudi o njihovih konkretnih izkušnjah V okviru kolokvija na ekonomski univerzi na Dunaju je generalni direktor avstrij.ske banke CREDITANSTALT predstavil globalno strategijo ene . , _ , od treh naivečiih avstrijskih bank, njen dosedanji z investiranjem v posameznih državah vzhodne razvoj (predvsem na novih trgih srednje in vzhodne Evrope,- Potem ko je globalna strategija banke do-Fvrope) ter načrte za prihodnost. Avstrijski hanč- bila Jasno usmeritev predvsem v dežele srednje niki sc v prihodnje naj ne bi več toliko izpostavljali Evrope, še Je vodstvo banke odločilo za večinsko investiranj na dokaj vročih tleh svetovnih financ- prevzemanje v glavnem ^ obstoječih bank v neka-nih centrov, saj so izkušnje pokazale, da so avstrij- terih pomembnejših središčih Poljske, Madžarske, ske banke kapitalsko preslabotne ter za odločnejše Češke republike. Slovaške m Še kje. Pri tem so DOsece na recimo ncivvorškem Wall Streetu, Ion- posvečali pozornost predvsem krajem m državam, donskem Citriu ali azijskem Hong Kongu tudi pre- s katerimi imajo avstrijska podjetja kot potencialne več neizkušene Posle mednarodnih razsežnosti stranke, največ poslovnih stikov. Medtem ko je pri bodo zalo raje prepuščale za to posebej specializira- večini funkcioniral tako transfer kapitala, kakor nim bankam, kot sta recimo Chase Manhattan in tudi know-howa. pa se je CA v primeru Slovenije niin bankam, kot sta recimo Chase Manhattan in . . - C‘t Bank (izjemoma) odločila za drugačno strategijo in usta- Poslovanje »na veliko« Avstrijcem očitno ne leži novila mešano družbo, J n J-------Chiari je na zastavljeno vprašanje v zvezi s pote- Osemdeset zaposlenih pa je prizadel zadnji ukrep, to je ukinitev ekonomske olajšave, ki je začel veljati z novembrom, sklep o tem pa je ustavno sodišče prejelo že na začetku leta, »Če bo to veljalo Se naprej, bomo prišli v velike težave, zato vas želimo o tem obvestiti,« je zbranim na tiskovni povedal Aleksander Krpič. Invalidska podjetja so opozarjala vlado, ki je podeljevala status invalidskega podjetja, da je pri tem preveč širokogrudna in da bodo status invalidskega podjetja tudi izrabljali. Če je bilo pred leti 13 invalidskih podjetjih, jih je letos že 80. Posledica tega je bil sklep ustavnega sodišča o ukinitvi ekonomske olajšave.* V Ljubljani pripravljajo, kot zaščitni ukrep pravilnik o zaposlovanju invalidov, po katerem bi naj podjetjem za zaposlenega invalida s strani države vračali 50 odstotkov minimalnega osebnega dohodka, kar je 12,5 tisoč tolarjev. Na ministrstvu za finance so izračunali, da bi s prometnim davkom od invalidskih podjetij dobili 600 milijonov tolarjev, toliko pa za poplačilo osebnih dohodkov invalidov ne bi bilo jKitrebno. Za Solidarnost to pomeni, da če bodo ustvarili in plačali poldrugi milijon prometnega davka, dobijo povrnjenih le 500 tisočakov. «Tisti, ki so delali take izračune, niso računali na posledice, torej na zmanjšanje naročil, dela pa tudi prihodkov invalidskih podjetji. Javnost hočemo opozoriti, da je zaposlovanje invalidov zelo pomembno. Mislimo, da bi bilo prav, da zakonodaja te stvari uredi.» Zakon o zaposlovanju in usposabljanju invalidov je namreč Se iz leta 74. Direktorju Solidarnosti, da je v kratkem potrebno sistemsko rešiti vprašanje zaposlovanja invalidov, so pritegnili tudi gostje - Dušan Rebolj predsednik Pergama in Boris Gačnik z Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter z domačih inštitucij, zadolženih za varstvo in zaposlovanje invalidov. Ugotovili so, da to ni le problem soboškega invalidskega podjetja ne občine, ampak je to vprašanje, ki ga morajo rešiti v republiki. Sindikati bi se pri tem morali poenotiti ter zastopati stališče, da invalidska podjetja ne morejo bizi v celoti podvržena ekonomskim zakonitostim trga, prilagajanje trgu do določene mere pa I najbolj in po zgrešenih naložbah tako Bank Austrie , . , ■ . - in v določeni meri tudi Creditanstalta v New Vorku kom dogodkov v slovenski podružnici CA odgovo-n I ondonu nred leti, je avstrijski bančni pritlikavec r,1, da Je Slovenija na večini področij tehnično pred nremenil svojo poslovno strategijo in začel na ve- ostalimi vzhodnimi deželam-. da so na samem za-I kn razširili v dežele reformirajoče se srednje m četku sodelovanja s slovenskimi partnerji naleteli na vzhodne Evrope. Z«! razliko od mednorodmh ri- *. , « „ nančnih voda kjer pravila igre pri ponujanju banč- pa se je potem zalomilo pri razumevanju postavlja-n^ s?oritev postavlja nekaj gospodov s stalnim .nz .™"'' V ' 7'-'T*' slovom na Wan Streetu in mogoče še nekaj v Citvju, pri poslovanju zahtevala ^ntraia v Avstnji. To pa J; ic no oadcu železne zavese na Vzhodu odprl je bil potem tudi eden od glavnih razlogov za za-P kjer je bilo - in Še zmerom Je - mogoče marši- časno pr^ki^ev^so^elovanja oziroma posmvitev^na kaj kar v »normalnih pogojih« sicer ni bilo, avstrijske banke pa so iahko ob razprodaji (pre)poceni .,, , ... iri.rhPiip lastnine v teh državah končno nastopale kar jo je privedlo v situacijo, da je bila prisiljena s samozavestjo kapitalno močnega kapitalističnega podati bančnega strokovnjaka z dolgoletni mi -s samoza e j i crjalmh prednosti, kot kušnjami pri poslovanju na Zahodu. Tako naj bi vzhodnimi gospodarstvi bila celotna zadeva sedaj v varnih rokah nadzora Sl na- ostalimi vzhodnimi deželami, da so na samem za- »skupino podjetnih in inieligentnik iodelavcev-^, da nja kreditnih pogojev v Sloveniji s tistimi, ki Jih je druge temelje. Po mnenju Chiarija je vodstvo CA .. ..--------------prišlo do na katerih naj bi obe I? H^'‘^tcsiiaiii strani našli spo- i''5btv:> TTCi, in obojestransko rešitev. Odbor ■4š, da bo večinski delni- ,r|'^ JH. Li n UŠJ v CVI • uwii poslovno a. 9 Za rtHLribrs i-ljilrtiii’' ni ši Tl El 1*1-■ ža odkup delnic manjšin-ii]j . delničarjev oziroma bo Vi delničarjem po- . ' '' odkup svoje delnice ali )0 investitorja. In . so izkušnje v poslovanju ter neposredna bližina t , ■■ Avstrijci tudt izkoristili m - i' ?■ 'F. preveč verjelo v samozavest slovenskih sodelavcev, 1Z“ J z \ lUUiU “f« »--- - . J- . . , 1 , . , J . teh kapitala lačnih »novih centrale na Dunaju, kar bi naj hkrata, vsaj do dolO’ ..............' na čene mere, zagotavljalo tudi pozitivne izglede za kapitalistov«*, _ veliko veselje vseh - še naprej koristijo. Generalni direktor CA, avstrijske banke, o kateri hodnosti. SO poslovanje slovenske podružnice CA banke v pri- ANDREJ HORVAT vendar mora veljati tudi zanje. MH i^*^tanstal( Nova banka v Murski nO novembrskem r’ ”* ' k?^ v I-iuhJijnL num V V(XiStVU zboru Creditanstalt Nove v I.jubljjit]! nam v vodstvu soboške enote te A ta'' 'istHziave. kar je glede na pozicijo po svoje p. povedali,’ dJ po enem letu r poslovne rezultate m tudi vsa ta dogajanja^ e m J delu. Creditanstalt Nova odražati pri njihovem delu. Lreattaitstan ™ Je začela s poslovanjem v Murski Soboti Lji ___________________ Vključitvi nekdanje I..:. I. nLrt_.^., Pomurke v to ^tli Intenie banke oziroma finančnega _ _ banko, danes pa je svoj kapital ri's Itilinrpfcd letom povečala za .... - ' ■ "i na drobno bančništvo m na Seveda pa ostaja vprašanje, koliko je šc teh rezerv, saj so revizorji ob zadnjem pregledu ugotovili, da izguba v lanskem letu ne znaša le 6 milijonov mark, kot je prikazano v zaključnem računu, pač pa veliko več, S sklicem izrednega zbora je vodstvo banke delničarjem pisuje nekatere terjatve in manjša kapital banke, da bi tako podražilo dokapitalizacijo in onemogočilo manjšinske delničarje pri dokapitalizaciji. Ob tem se nam zastavlja vprašanje, ali takšne trditve res- nično vzdržijo. Dunajska VKtJ K J^^t-tjavi s lisi II II |JICU ll-.«r... r-razširili obseg poslovanja vj^^sposlili tri delavce. IZ. okviru Creditanstalt Nove I £1 potrjujejo nekateri podatki. rvi ^ficiJlanslaK JNovi oajiKi banke zavzemajo pomembno ■ j. 10odstokovvseh zaposle- a LalJoLUfib iivu ---- ? N^^vriiiik, pa imajo tu 6 odstotkov nridu'riiiL , ..J. I ■ -------------- , • 6 odstotkov vseh depozitov so na področju menjal-odstotkov vseh deviznih sr^- in 5,6 Xhd3h depozitov in eerbfika- ' odstotkovvreanosH na ucvii.i... - ,, ^mitentov se je med občaiii povečalo j^ . je kios Uo i ii*4i oj, tem Aanj’ razvoja demografcko ogrožemh obrno ib razvoja demografsko ^^.^ vapkaia le, da 32 odstotkov S lanenega sredstva občanov. oSrt" in pa nudijo tudt gotovinska posoj ,,a U nakup avtomobilov, z vsern svojtrn po P Soboti dosegajo 13,2 odstotka vseh P V^^^^^reditanstait Nove banke, ----------. predlagalo povišanje osnov- nega kapitala z nominalne vrednosti 78.124,750.00 tolarjev na 82.500,000.00 tolarjev (razliko naj bi pokrili iz rezerv banke) in nato Sc povišanje z 82,3 milijona tolarjev na 907,5 milijona tolarjev. Slednje naj bi realizirali z izdajo 825.000 novih navadnih delnic z nominalno vrednostjo po 1.00(1,00 tol.irjev po emisijskem tečaju 132,7 odstotka. Vsem sedanjim delničarjem (ti imajo 82.500 delnic) so ponudili možnost nakupa novih delnic v razmerju L10, na ta način pa bi se banka dokapitalizirala za nekaj več kot 14 in pol milijona mark. Če namreč želi banka še naprej ohraniti neomejeno pooblastilo za poslovanje, mora do konca leta svoj jamstveni kapital povečati na 30 milijonov mark, do konca leta 1994 pa še za nadaljnjih 30 milijonov mark. Z izdajo novih delnic temu kriteriju Se ne banka Creditanstalt je namreč že zdaj večinski lastnik in zato nima posebnega interesa, da bi Se povečala svoj delež, saj večji delež pomeni tudi večje tveganje, To Še toliko bolj, saj predstavniki dunajske banke zagotavljajo, da bodo storili vse, da bo Creditanstalt Nova banka ohranila neomejena pooblastila za poslovanje. In če bo Creditanstalt v pretežni meri sama dokapitalizirala banko, bo s tem prevzela tudi pretežni del bremen, ki bi se morebiti pojavljala v banki. Da bi se položaj Se bolj poslabšal, pa skorajda ni moč pričakovati, saj je že zdaj dosegel stopnjo, pod katero tako rekoč ne more. Po zatrdilih vodstva pa Creditanstalt Nova banka letos posluje brez izgube in to je Se dodatni razlog za to, da se manjšinski delničarji ne bi smeli umikali s svojimi deleži. Le tako bodo namreč lahko spet dobili nazaj tisto (ali Se več), kar so doslej izgubili. LUDVIK KOVAČ Seja območnega odbora gradbeništva Pomurja Zoper nelojalno konkurenco v podjetju Porn-Grad Nizke gradnje v Murski Soboti je bila seja območnega odbora sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Pomurja, ki se je je udeležil tudi sekretar republiškega odbora Jernej Jeršan. Govor je bil o aktualnih problemih v posameznih podjetjih, uresničevanju zakona o soupravljanju in dejavnosti gradbenega sindikata v sedanjih razmerah. Precej pozornosti pa so namenili tudi vrednotenju dela zaposlenih v tej dejavnosti, ki izhaja iz določil splošne in panožne kolektivne pogodbe, pomanjkanju dela in pojavom nelojalne konkurence. »Ločujemo dve obliki nelojalne konkurence, in sicer eno pri licitacijskih nastopih naših gradbenih podjetij, kjer si nelojalno konkurirajo firme, to je v škodo zaposlenih delavcev, kajti rezerve vidijo v nizki ceni delovne sile, drugo pa je opazno pri zasebnikih. Slednji nelojalno konkurirajo zato, ker državi ne dajo tistega, kar bi morali odvajati, oziroma delavce plačujejo po nižji ceni. Opažamo, da se formalni postopki ne uveljavljajo, pri čemer bi svojo vlogo morale odigrati inšpekcijske službe,« poudarja Jernej Jeršan. Sicer pa bo lastninjenje gradbenih podjetij izredno zahtevna naloga Hkrati z iskanjem novih lastnikov, uveljavljanjem zakonodaje in soupravljanja bo namreč treba v prvi vrsti poskrbeti za t i. zdrava Jedra v tej dejavnosti, ki ne bi smela propasti. Pri tem se opirajo tudi na vlado in gospodarsko zbornico, ki naj bi pomagala pri zajezitvi nelojalne konkurence in dopolnitvi predpisov s tega področja, ki zadevajo oddajanje del in licitacije. »V posameznih podjetjih so težave, saj ponekod dosegajo stoodstotno uresničevanje panožne kolektivne pogodbe, kot sta lendavski Variš in Križevske opekarne, medtem ko v Po m-Gradu in še ponekod drugje dobivajo nižja izplačila osebnih dohodkov, ki znašajo 80 odstotkov predvidenega s kolektivno pogodbo. V zadnjem času, predvsem od lanskega leta, ko je začel veljati zakon o zaposlovanju tujcev, smo se srečevali s težavami in revolti delavcev iz sosednje Hrvaške. 14. oktobra letos naj bi največ teh delavcev izgubilo delovna dovoljenja, danes pa ugotavljamo, da je od približno tisoč dnevnih migrantov v Pomurju okrog tretjina dobila delovno dovoljenje. Največji del teh delovnih dovoljenj je za gradbene delavce iz Hrvaške, saj pri nas primanjkuje delavcev z ustrezno kvalifika-- cijo. Moram pa pripomniti, da veljajo ta dovoljenja eno leto. Šest ali tri mesece, zato si prek Zavoda za zaposlovanje prizadevamo čimveč naših delavcev dodatno izobraževati, saj bi lahko v prihodnje prav oni zasedb ta delovna mesta,« je med drugim povedala sekretarka območnega odbora sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Pomurja Zdenka B ibovec. Ml .AN JERSe stran 6 vestnik, 9. decembra 199j 5 "■<'40 sociala, šolstvo, zdravsUo Matura ali zaključni izpit MATURA. Kako spoštljiva iu tudi strab zbujajoča beseda? In to bo tudi veliko dejanje za okrog 800 dijakov iz pomurskih občin, ki v tem šolskem letu obiskujejo 4-letne srednje šole. Pravzaprav bodo imeli dve možnosti: ali matura ali (samo) zaključni izpit. Četrti razpis za direktoija lendavskega zdravstvenega doma čeprav so lendavski poslanci po poldrugi uri razpravljanja le ' izglasovali, da naj bo dnevni red skupščinskega zasedanja 29. I I Osnovna razlika je v tem, da bo matura zahtevnjši preskus znanja po enotnih republiških kriterijih in da obsega 3 obvezne predmete (slovenski jezik s književnostjo oziroma madžarščina ali italijanščina za pripadnike narodnosti, matematika in tuji jezik) ter 2 izbirna predmeta; pri zaključnem izpitu pa je za vse dijake obvezna le slovenščina, medtem ko bodo med matematiko in tujim jezikom I lahko izbirali ter se odločili še za 2 izbirna predmeta. Z opravljeno maturo se bo možno vpisati (praviloma) na vse višje in visoke šole brez sprejemnega izpita, z zaključnim izpitom pa bo možen .direkten’ vpis samo na višje Sole. Čeprav so morali dijaki že oddati predprijave za maturo ali zaključni izpit, to še ne pomeni dokončne odločitve, saj je v pravilniku o maturi določeno, da se lahko kandidat prijavi k maturi najkasneje 45 dni pred začetkom spomladanskega ali 30 dni pred začetkom jesenskega roka na šoli, kjer je vpisan. Medtem ko se je večina gimnazijcev v Murski Soboti, Ljutomeru in Lendavi ( učencev tretjih letnikov skupaj okrog 260) zaenkrat odločila za maturo, pa je v drugih 4-letnih srednješolskih programih v Pomurju (tekstilni, strojni, ekonomski, kmetijski, zdravstveni in upravni tehnik) ponekod tudi do 50 odstotkov predprijav za zaključni izpit, To pomeni, da računajo na zaposlitev po končani Soli ali pa se imajo namen vpisati na eno od maloštevilnih višjih Sol v Sloveniji, Priprave na maturo so se Že začele in potekajo tako, kot je določeno z maturitetnim izpitnim katalogom in s predmetnimi izpitnimi katalogi. Dijaki naj bi se na ta način kar najbolje pripravili na zrelostni izpit ob koncu srednje šole. J, G. novembra daljši za točko o imenovanju direktorja zdravstvenega doma, je bila vsa razprava le izguba časa. Potem ko je omenjena točka prišla na vrsto za obravnavo, to pa je bilo okrog petnajste ure, se niso ničesar zmenili, pa tudi sklepali niso o ničemer, saj so potem, ko so se prešteli, ugotovili, da so nesklepčni. Četudi poslanci ne bi odhajali iz skupščinske dvorane, je bilo, sodeč po razpravi, jasno, da zaradi mnenjske različnosti rešitve, kako iz vedno bolj zavozlanega klobčiča, ne bi našli. Njihovo sklepanje pa bi lahko bilo tudi brez veljave, saj je svet zdravstvenega zavoda v petek, tri dni pred skupščinskim zasedanjem, razveljavil tretji razpis za direktoija, s tem pa tudi na svetu zavoda že izvoljeno dr. Katarino Kbveš-Novak. Hkrati predlog za soglaqe in novi razpis Kaj se Je torej dogajalo v zvezi z imenovanjem direktorja zdravstvenega doma pred zasedanjem skupščine, torej zunaj skupščinske dvorane? Kronološki pregled dogajanja je lahko zanimiv za tiste, ki spremljajo problem, kot opora pri lastnem presojanju primera ter potreben, saj je sestavljen iz (manj) znanih, pa tudi zamolčanih dejstev. V petek so dobili poslanci k skupščinskemu gradivu dodatni sveženj gradiva. Šlo je za predlog širitve dnevnega reda skupščinskega zasedanja. hkrati pa so odborniki lahko prebrali predlog komisije za volitve, imenovanja ter kadrovske zadeve o soglasju k imenovanju direktorja jav- Miklavž iz Nemčije na Dvojezični OŠ II Lendava - Darila poslal tudi na OŠ Cvetka Golarja v Ljutomeru Sonce prijateljstva Poslanec hessenškega parlamenta in predsednik Hessensko-slovenskega društva Wiesbaden v Zvezni republiki Nemčiji KARL SCHNABEL zelo rad igra Miklavža, da bi na ta način osrečeval otroke in tudi odrasle, ki z njimi delajo. Letos se je odločil, da bo obdaril tudi tri osnovne šole s prilagojenim programom (,posebne') v Sloveniji, in sicer v Črnomlju, Lendavi in Ljutomeru. Še posebno radodaren je bil v Lendavi, kamor je prejšnjo sredo tudi osebno prišel s kolegom, prav tako prijateljem Slovenije, novinaijem HEINZOM KRUGERJEM. priložnosti med drugim povedal, da so ga zelo ganili in vznemirili, čeprav se mu kot Darila v vrednosti čez 24.000 tnairk so bila že na šoli, ko sta gosta iz Nemčije prišla med učence in učiteljski kolektiv. Pričakali so ju na lepo okrašenem hodniku, kjer so pripravili tudi priložnostni kulturni program in se jima zahvalili za številna lepa in praktična darila. Zahvalo sta jima izrekla tudi podpredsednik občinske sku^Čine Lendava GUSTI HORVAT in tajnik Rdečega križa Lendava ŠTEFAN Lendava ŠINKO, prav tako pa ravnateljica Sole ANGELA ŠČAP, ki jima je v znak hvaležnosti izročila nekaj skromnih praktičnih daril; še prej pa je med drugim dejala, da so vse to doživeli, kot da je skozi luknje tudi k njim posijalo sonce sreče in prijateljstva, KARL SCNABEL je ob tej Miklavž iz Nemčije, brez pravega oblačila, a z bogatimi darili, KARL SCHNABEL (prvi z leve) med učenci in učitelji Dvojezične OŠ D Lendava, ki so mu pripravili prisrčen sprejem. Še prej pa jim je poslal naslednja darila: ve^i sintetizator, videorekorder, videokamero, računalnik, matrični tiskalnik, šivalne stroje, sesalno napravo za lesene opilke, trampolin, mizo za namizni tenis, opremo za razvijanje gibal- za nlh sposobnosti, telefaks, statve za tkanje, stružnico za les, televizor in vedeorekorder ter različne manjše stroje in opremo. Na OŠ Cvetka Golarja v Ljutomeru pa je poslal darila v vrednosti okrog 8.500 DiJik. (Fot pafrja: J. G.) Dvoje pravnih mnenj Na podlagi česa so člani sveta preklicali veljavnost tretjega razpisa, s tem pa tudi razveljavili izvolitev dr. Katarine Kdved-Novak na enajsti oziroma nadaljevani deseti seji seji sveta zavoda za direktorico zdravstvenega doma? Še isti dan, torej v petek, 26. novembra, se je pred sejo sveta zavoda sestala parlamentarna statutamo-pravna komisija in na seji sveta zavoda so tako zavoda Bela Laci in v.d.dir^l' tor dr. Franjo Kolarič. Seja’’’ vrSnega sveta pa je bila p’ skupščinskem zasedanju oktobra, na katerem so rai’f' Sili dolžnosti člana sveta voda Ignaca Žalika in Dafli^i^ Kolenka, ki sta sama napis^J’ odstopni izjavi. Vendar je dan pred skupščinskim zaseda njem seja sveta zavoda v s*’ sestavi, kjer so med kandida ■ prijavljenimi na tretji razpis, volili dr. Katarino KdveSA’' — I 1 1 1 I 'V pravnHT tunenju ^užbe Posmiask^a zdKEii^sfeti^ zavoda je je bil desete ^je, skltcsne v IX oktobra, g straiii članov sveta vendar je , 'W DiEt g. Gjerkeša apiemettjest ta hae- umaknjemo se- ' so iSani sveta vetidif ter je g. Gjertei vrtmjal ssapisano v pravnem mnenju. Po Zakonu o vedi h pa imajo pravico prožiti postope** g)td£ zakonitosti ^stopka le kandidati, ki sc prijavili na razpis. Za to ni pristojna tioben* komisija ali organ ustanovitelja oziroma 2»" l I 1 t z c f t t voda. 1 Statutamo-pravna komisija je ugotovite. je bil osemdnevni rok/tio katerega; st mejo prijave kandidatov, določeu tudi v rasi' pteu za direktoija Zdravstvenega doma, t^ s Emu ni bil kršen 35, člen zakona o zavoette' VEtidif ker jc g, Gjerkeš vztmjal pn avMiu z wmelptvija, da bd nasiečta|l L4. okiobra, seja predsedstva SO iu !S, bodo z vlogami kaiufidatič, je ptred' zaitona *? sednik sveto sejo prekinil. Enajsta seja je bfla' Medtem ko je rok, v katerem naj bibih 26. oktobra, vendar Čtetot srota tjer ttfejj ^oejeJt riclcp, da gre za nada^anje de^te sqe z enakim dnevaini mdetm. Po mnet^u ^vne riužbe s tem niso kriSli Foslov-t^;aodelu sveta zavoda, Ker je bilo laieatm-oje difElftoija na nadaljevanju de^e laje opiavljetio, to pa je en^t dni po puteku razpis, niso bita kršena določite pmviMSca, j« dati c^jveSčeni o i^iri, po mnenju komisir v nasprolju z določili 3S,člena zakona.^ Rb*^‘ v katerem se kandidati obvestijo o izbiri, i** sme biti daljši kot 30 dni od dneva obj^-' V tretjem razpisu pa je bilo zapisano, da bo^ kandidati o izbiri obveStfem v tridesetih #0 ustanove iz Wiesbadna in Mastarrgsa, hessen* sko-dtiirit^a državna Imnka, nekaj ministmv ia poslancev ter pridruženih Članic, kot so gasilska is pevdta ^u^va. Vsako leto si zasmvimo določen projekt, kot nam to dovoljujejo gnrmčna sredstva. Tako smo lema že opremili tesno r^vsteo invalidskega društva v Mariboru in jim dos^vih tudi varilo za prevoz otrok. Sedaj poteka projekt Pomoč retar^ranim otrokom in odraslim,'to je opremljanje Sol v čStnondj«, Ijutomcru in Lendavi. tedno pa smo v Martoor prip^aM bkrt^ 6 trm otrobe hrane za begunce. To deluje tudi zato, ker nas poe^i^ram hesseinka ' vlada h( rananje mimstrstvo v Bemou. Seveda pa so prrfeg frnlt zasebm pokrovitelji. Pripravljamo tudi veliko razstavo ^venskih umetmkov skupaj z grafičnim oentrom iz Ljub-Ijmie ter maribor^o in ljubljansko umetnostno galerijo,* i letet,"*'-, < občinski I' zunanjih novih članov sveta in po dogovoru z začasnim direktorjem zdravstvenega doma dr. Franjem Kolaričem. Dnevni red seje sveta je vseboval le eno vsebinsko točko, in sicer seznanitev članov sveta s pravnim mnenjem pravne službe Pomurskega zdravstvenega zavoda o izpeljanih postopkih pri izbiri direktorja. Na seji sveta, na kateri so bili v večini zunanji Člani sveta javnega zavoda, so potem izglasovali z razmerjem glasov štiri proti ena preklic tretjega razpisa in sklep o ponovnem razpisu za direktorja zdravstvenega doma. Še isti dan, torej v petek pred petnajsto uro, so dobila sredstva ja-nega obveščanja v objavo že četrti razpis za direktorsko mesto. Na seji sveta zavoda, ki je trajala nekaj ur, je bilo izrečenih tudi precej žaljivih besed, a so nekateri navzoči s polno odgovornostjo izjavili, da predsednik sveta nobenega člana seji skupščine so bili seznanjeni z mnenjem statutarno-prav ne komisije, vendar v pisni obliki slednjega niso dobili v roke. O tem da je pripravljeno tudi (drugo) pravno mnenje pravne službe Pomurskega zdravstvenega zavoda, ki so ga pripravili po sklepu izvršnega sveta, poslanci niso bili uradno obveščeni. Torej tudi tega mnenja niso dobili v pisni obliki. Pre-sliSana pa tudi ni bila izjava poslanca med skupščinskim odmorom, češ da naj bi glasovali o tem, ali bo ponovni razpis za direktorja ali ne. Seveda odločanje o tem ni v pristojnosti skupščine, izjava pa pomeni. da poslanci na začetku seje, ko so razpravljali o širitvi dnevnega reda zasedanja, niso bili seznajneni, daje nov razpis že bi) odposlan sredstvom javnega obveščanja. Izvršni svet je namreč na svoji seji 9. novembra razpravljal tudi o problemu imenovanja direktorja zdravstvenega zavoda ter sprejel sklep, da mora pravna služba Pomurskega zdravstvenega zavoda pripraviti mnenje, ali so bili vsi ugotavljajo to tudi t slanci, nekateri prepričat”’ u zapleta sploh nc bi bilo.J*p dr, Evgen Šimonka takrat’ ■ je bil drugič izvoljen na * zavoda, prišel v skupŠ^i^^.^r predstavil vizijo razvoja stva. Zagotovo, da bi biI ijen, so izjavljali iz vrst nikov. Neuradna je formacija, da je bil tudi j S H' 5 lUllUaVlJO, ua JI, tv., v delu parlamenta P^P. ,( drugačen scenarij. Žakaj dr, Simonka ni Sel v pada ker da bi s tem »reSil* blem, oziroma ga poteif n 14 ne bi bilo? bil ne bi bilo? , til Dr, Evgen Šimonka J .j, izvoljen na svetu zavoda IhLtvijoo iiu urttfto *.« ■ — , vem razpisu, objavljene T maja, vendar soglaja '' ’ čini ni dobil. Uradne ohG ,.0 . r tve in utemeljitve, niso izrekli soglasja, t” Pred drugim razpisoif ■ vabljen na pogovor k pt 'e K. k pt«® (e- postopki sveta zavoda res sveta s seje. »besedno« ni metal pravno nesporni oziroma zakoniti. Na takratni seji sta bila navzoča tudi predsednik sveta Zoper zasvojenost Pri Zavodu za zdravstveno varstvo v Murski Soboti so se v pomursko koordinacijsko skupino za preventivno delo zoper zasvojenost in droge združili ljudje in humanitarne organizacije, ki se srečujejo z zasvojenci in so poklicani, da nekaj ukrenejo. Prišli so zdravniki šolske medicine, kriminalisti, predstavniki Cerkve, Karitas in Rdečega križa, vabili so tudi s Centra za socialno delo, lekarn in pedagoške svetovalce. Na prvem pogovoru so si imeli marsikaj povedati o lastnih izkušnjah, predvsem pa so ugotavljali, da Pomurje glede zasvojenosti in drog ni več bela lisa in da se j je dogovorno in enotno potrebno lotiti preventivnega in vzgojnega dela. Vsak seveda na svojem podrogu, pa vendar usklajeno. Na prvem srečanju, kjer so načeli številne probleme, so se dogovorili, da morajo najprej ugotoviti, koliko je za.svojenosti med mladimi. Z raziskovalno nalogo bo k temu pripomogel dr. Petrovič. niku izvršnega svet rebicu, kjer je na vpraS^to^piS' se bo spet prijavil 0^ [>’ !Kwfri, Kt LE OBLJUBLJAJO- tEDEtC MRAZ je K-iL VČASIH Boto PAbObAP£/J. T kofuzna Sil. seno pesni tez. sol ebolii s Ljudje napak razumejo, vorijo, da je občinska upra''® draga, da je preveč zaposehj' Stroškov ne povzročajo toliko tisti kurirji in tajnice, ti si sto) denar zaslužijo, marveč onarji in vodilni delavci. pa bo manj. sti, ampak predstavljajo prvo stopnjo državne uprave. Poleg tega pa moramo iti nazaj in uvideti politični razlog. Zveza komunistov je imela svoje transmisije oblasti in občine, ki jih imamo, so nastale zaradi te transmisije. Je torej to tudi politična reorganizacija lokalne oblasti? Politični sistem je propadel, organizacija pa je ostala. Organizacijo je potrebno spremeniti oziroma Jo prilagoditi sedanjemu političnemu sistemu. Ko so sedanje občine nastajale na Zaposleni na SO bota: IzvrKoi svet bi pt*®" sodstvo: 10; strokn^ sbžbo: 6; sekrebdiit okolje: 20; sekretariat « gospodarstvo: 6; sekfetatW| za držbene dejavnorii^ sekretariiat za kmedjstrot ^1 sekretariat i» notranj« 10; tteve: 25; sekretao’* a obramba/ 13; geodf^J i vpMva; 16; sekretbtiat b občo upravo: uradi: 21. Skupit Nekatere skomina p I t, ’ pač želela izvedeti kaj bSI It* "•Vitanjem stanju cerkva, jjl so zaslišali tri priče augbur- s 'veroizpovedi iz Hodoša, ven- I 'VJ VJipU V &GII It z— •< J’*' kakih bistvenih podatkov SI" '^rkvi sv, Andreja niso dobili. .^^žpadajoča cerkev sv. Andreja protestantom .^žrta in vrnjena peščici katoliča-Cerkev so prenovili in tedaj je tudi sprememba v svetni-Zaščitniku cerkve - posveti® je bila v čast sv. Elizabeti. r»!-jj)' ob-):£f i«’ tsf itf 1826 je pogorela in bila opuS-Še leta 1900 so bili vidni ttekdanje hcxlo5ke cerkve. **! ^''es na ip na oekdanii lokaciji ^’nes pa je na nekdanji lokaciji ŠP’ njiva in sadovnjak. Le kupi Za zeleni jezik (51) že nekajkrat se je zgodilo, da smo nameravali v zaporednih zapisih pojasniti kakšno obsežnejšo jezikovno temo, pa je nenade- J jani konkretni jezikovni pojav ali dogodek v našem neposrednem ' okolju zahteval _takojšnji odziv in smo »nadaljevanko« za kak ' rjfcj.,"" III sauvviijHR. »-k-.!,-. Ji?« ob robu njive, ki so jih lost-1,2' ''cč let odvažali z njive zaradi ^ obdelave zemlje, so nemi pri- je lukaj nekoč nekaj Izkopan apsidalni del starejše cerkve v Hodošu. grobišče, ki je bilo verjetno okrog nekdanje cerkve. Po pregledu raznih geografskih, topografskih in katasterskih kart in opravljeni anketi med domačini smo izvedeli marsikaj zanimivega in dobili nove podatke o morebitnih arheoloških najdiščih v okolici vasi Hodoš. Na novo smo odkrili * 11-------- slovenski Prvič smo lopato na najdišču zasadili 1. 1991 in odkrili zid cerkve širok Im. Tik od zidu so ležali trije otroški skeleti v iztegnjeni legi in orientirani v smeri Z - V. žal so bili vsi brez pridatkov. Zanimivo je. da smo v vzhodnem vogalu sonde odkrili večjo prazgodovinsko posodo. Odkrit zid je bil del severnega zidu cerkve, ki je bila ležal v smeri vzh od-za h od- ; filmski maraton ..-» • _ _»-< Leta 1992 smo se odločili za večje izkopavanje in odkrili smo temelje dveh cerkva. Mlajša, katere zid smo odkrili v I. 1990, je imela polkrožno apsido in je dosti večja od starejše, ki seje pokazala v njeni notranjosti. po polkrožni apsidi in pravokotni ladji. Preseki temeljev zidu cerkve so dali dragocene podatke o takratnem načinu zidave. Dno temelja je bilo najprej zapolnjeno z gramozom. nato je sledila plast nepravilno oblikovanih večjih kamnov pomešanih z gramozom Na to plast je bila položena opeka, iz nje pa je bila zgrajena cerkev, .Datacija' cerkve je sporna. Zgodovinar Zelko poroča, da je prafara na Hodošu obstajala že v H. stol. Arheološke raziskave do sedaj niso potrdile te domneve. Z raziskovalnim delom bo na omenjeni lokaciji potrebno Še nadaljevati, predvsem na zahodnem predelu, kjer domnevamo, da je stala ladja cerkve, pa tudi okrog cerkve, kjer je bilo nekoč grobišče. Odkriti grobovi in pridatki v njih bi pripomogli k natančnejši časovni opredelitvi nastanka cerkve in tudi grobišča. Kakorkoli, cerkev na Hodošu sodi med prve izkopane cerkve v Prekmurju. Zgodovinski viri in ustno izročilo sicer govorijo o več cerkvah v Prekmurju, zdaj že prekritih z zemljo, pepelom in pozabo časa. Naposled bi se na tem mestu rad zahvalil za finančno pomoč Zvezi organizacij za tehnično kulturo v Murski Soboti, IS - Sekretariatu za družbene dejavnosti občine Murska Sobota, Gostišču Pri Rudiju iz Salovec (za tople malice), lastnici parcele, kjer potekajo arheološka dela, Elizabeti Kerčmar (Hodoš 27) in vsem, ki so nam kakorkoli pomagali. BRANKO KERMAN tečen prekinili. Tudi tokrat se nam dogaja podobno. Nameravali smo povzeti nekaj najaktualnejših stališč o slovenščini danes doma in v mednarodnih razmerah, ki so bila predstavljena na okrogli mizi v okviru letošnjega slavističnega zborovanja v Celju. S sivo barvno ploskvijo podkrepljeni in zaradi tega še bolj opazen članek pod naslovom Jezična kaša, ki je bil objavljen ob našem 50. zapisu, pa je vprašanje domačega in tujega v jeziku osvetlil s teoretično zanimivega psihološkega pogleda na ubeseditveno dejanje. O tem se v praktično naravnanih jezikovnih premišljevanjih manj govori in veseli smo omenjenega članka, ki nas v rubriki vzpodbuja k dodatnemu premišljevanju, Zato bomo bralce poprosili za potr- . pežljivost, saj bomo v naslednjih zapisih skušali »voziti po dveh tirih«: nadaljevali bomo s predstavljanjem stališč o slovenščini danes in jih - kolikor bo mogoče - povezovali s komentiranjem stališč v omenjenem članku. Svoj članek je avtor »Ssm« začel z mislijo o dvo- ali večjezičnosti, ki daje za del jezikovnih uporabnikov nujna, ker da se ne morejo »v celoti prečistiti z izražanjem v slovenskem jeziku, zato se skušajo izgovoriti in izpisati še v tujih jezikih«. Tudi Dimitrij Rupel je v omenjeni okrogli mizi govoril o prihodnji dvojezičnosti, ki da bo za naše politične, gospodarske, znanstvene in druge predstavnike v mednarodni izmenjavi duhovnih in materialnih dobrin (žal tudi slabosti) nujna. RuplovaJo argumentacij a/u temelj e vanje je bilafo - v nasprotju s šsm-jevo/im psihološko/ im - povsem pragmatična/o (=upoTabna/o, opravilna/o). Zato je tudi lahko pozval, naj se v razpravah o jeziku otresemo tako nacionalizma kot internacionalizma. Bivši zunanji minister je nam-■reč svoj pogled na današnji (in prihodnji) položaj slovenščine gradil na svojih mednarodnih diplomatskih Izkušnjah. Le-te so ga pripeljale do ugotovitve, da v Evropi, za kakršno se Republika Slovenija danes najbolj zanima, oz. v občevanju med njenimi članicami obstajajo jeziki prve, druge in tretje kategorije. Kljub priznanosti in formalni enakopravnosti nacionalnih držav in njihovih jezikov se menda njihova mednarodna uporabnost zmanjSuje. Prevladujoča diplomatska jezika v tem trenutku sta angleščina in francoščina, ob njiju morda še kateri od jezikov velikih držav (jeziki prve kategorije). Jeziki druge kategorije so po Ruplovem mnenju tisti, ki jih obstoječi sistem poslovanja v Evropski skupnosti upošteva, obenem pa že tudi zapostavlja. Takšni so npr. grščina, portugalščina, danščina, holandščina idr., menda včasih celo že španščina in italijanščina, Z osamosvojitvijo smo se po Ruplovem mnenju izognili nevarnosti, da bi slovenščina v mednarodnem poslovanju postala jezik tretje kategorije (regionalni jezik). Če osamosvojitve ne bi bilo, bi v novih mednarodnih razmerah jezik druge kategorije namreč postala srbohrvaščina. 8 Današnji položaj slovenščine kot jezika druge kategorije, ki da t ga čaka podobna pol skozi mednarodno občevanje kot npr, češčino ali madžarščino, je Rupel označil kot pomemben napredek, hkrati pa dodal, da zahteva spremembo mišljenja, kulture in Šolske politike »v smeri dvojezičnosti, seveda v kombinaciji z jezikom prve kategorije«. Citirana misel, ki jo je Rupel bil objavil tudi v medijih, je zaradi ohlapnosti vzbudila številne, tudi polemične odzive. Če se dvojezičnost, o kateri govori, nanaša na tisti sloj, ki bo v prihodnje predstavljal Slovenijo v mednarodnem življenju, potem ji je mogoče pritrditi, vendar ne brez zadržkov: prav ^s pomembnih mednarodnih sprememb je priložnost in nudi možnosti, da tudi za slovenščino v mednarodnih razmerah dosežemo Čim več. V prid tej pripombi govori primer naših južnih sosedov Italijanov, ki so zaznali slabšajoči se mednarodni položaj iiatijanš- (Ji g Nekoč je bilo Celje in nekoč je bil Teden slovenskega filma. b_ * r*a ____i.ž ctMoLi mopatnn. Ll W rCSIlICItD jc'Portorož in ''taton. Slovenski filmski maraton, ki je resničen čine in ga njihovi javni in kulturni delavci v številnih ostrih zapisih sedaj premišljujejo zlasti skozi zorni kot razmerja do angleščine. Drug primer so naši psihologi, ki npr. v Luganu predavajo v slo- Drup pr venščini in so njihova predavanja simultano prevajana, študentske diplomske naloge pa imajo obsežne reziraeje/povzetke v slovenščini Takšni m podobni primeri nam krepijo prepričanje, da je treba in je mogoče potrebni meri pragmatičnusti ter upoštevanja stvarnih okoliščin pridružiti tudi nujno potrebno voljo do soobliko* vanja in spreminjanja jezikovnih razmer sebi v prid Splošno znano je, da se pri pomembnih rečeh, ki zadevajo narod, pomembne stvari dogajajo tudi z njegovim jezikom. Ob spremenjenih mednarodnih političnih razmerah se odločilno spreminjajo tudi mednarodne jezikovne razmere. Tudi za Slovence in za slovenščino bodo odločitve, ki jih sprejemamo zdaj, daljnosežne. Je neke vrste dvojezičnost za nas neobhodna? Bo nemščino dolgih stoletij in srbohrvaščino sedmih desetletij zamenjala sodobna angleščina? Družbeno-pragmatične razloge smo povzeli iz razmišljanja Dimitrija Rupla. Avtor članka Jezična kaša je zanjo navajal tudi individualno-psihološke razloge, ki seveda odpirajo vprašanje, ali in koliko je naša materinščina še prostor našega osebnega m bivanjskega izraza. O tem pa v naslednjem zapisu. FRANCI JUST i wn(žrWZ IH >7iuvc:ii:7pkj _ ___ ^^®Jon, saj obiskovalci komaj dohajajo spremljati filmske projek-'W prvega do tretjega dne v lem mesecu, ko seje maraton kostno končal, seje odvrielo natančno devetindvajset filmskih **in**'*" tsetn tem je prva dva dneva potekal še naslovom Skupna izhodišča neodvisnih producentov <-‘vropske filmske industrije, ki so ga vodili ugledni gos^e Sl^ Portorožu smo videli skoraj vse, kar so to leto posneli na Tako smo si lahko ponovno ogledali Slakov film Ko J Pttrii oči i.n Natašo Ralijan. ki je za vlogo v tem filmu prejela prav tako je za igranje v istem filmu prejel dot P®''!® Ravnohrib. Ob ie videnih filmih so to še fgp^^ttentorec o Francetu Balantiču, film Oči Bosne..., za kate-prejel nagrado režiser ku=,.,i rdeči dvorani Avditorija posvečena kratkemu in tiia “''’®'"®rnemu filmu, saj lanska in letošnja slovenska produfc-V|(j.Ef®™r>re Je štiri celovečerce. Ob že omenjenem Slakovem smo ](, Morano v režiji Aleša Verbiča, Nasmeh pod pajčolanom, '^ifcii TV-film, Anžloverjev koprodukcijski izdelek Gypsy |. 'h tilm Jureta Pervanje Zrakoplov. babici je to drugi Anžiovarjev film, ki ga je delal skupaj 'O film je zares dober akcijski romantičen mix, ki pa se lia v kinematografih, ampak ga bodo prodali izključno ka,:crah. Mogoče se mu zaradi lega godi krivica, saj bi II^^ film znal napolniti kinodvorane, kar se pri domačem že- doleo ni zeodilo. Sicer pa se v filmu govori angleSkU, Portorožu ?Pterii {)^i in istem filmu prejel ., za kate- Miran Zupanič. Nasploh je bilo- r JT.i’ i J i A film, ki ga je delal skupaj '■iisti le^dolgo_ri zgodilo. Sicer,pa p.jeev-in tudi V v' JČ J i Kaj nas briga za zmernost r izražanju, za skromilost, za značilno »prekmursko« zadr-zanosi. Ne bojimo se niti tega, da bi guvuije- l nje o triumfu Beltinske bande izzvalo hudo-ntušnos' nenaklonjenih bogov in bi.. .Kaj bi? Saj se Banda ne vsiljuje. Iz velike dvo-rane Cankaijevega doma naredi ognjišče, ob katerem si premrle duše pogrejejo vsi, ki so imeli srečo in so dobili vstopnice. Vstopnice B so bile razprodane brez reklame že dva jB tedna pred koncertom. Če je reklama neke K^^BB vrste vsiljevanje, potem ngj bogovi pomi-slijo, kdo je hlepel po triumfu. Banda ne. Banda ima toplino. Njena najlepša leta so tudi še pred njo, čeprav je bil naslov koncerta Najlepša leta našega življenja. Banda je kakor lok iz preteklosti v prihodnost, je glasbeni niz od starih do mlajših, je zvočni veter, v katerega igranje $e je ujelo najsrčnejše s prekmurske ravnine tn koder veje Banda, tam je VZDUŠJE. V prvem delu koncerta je Vlado Kreslin pel svoje nove in nekoliko starejše pesmi. Nekaj dni pred 2, decembrom, 29. novembra, je bil star štirideset let. V svoji najnovejši pesmi prosi Muro, naj ne odnaša prehitro njegovih dni. Obrne naj še kamen al’ tri. Vsaj dve vrsti časa sla. Ekstatični in navaden. Kreslin v svojih pesmih spodbuja k ekstatičnemu doživljanju časa, navaden mu pa pač teče. Eh, morda je se tretje vrsta Časa! Tista, po kateri sc moraš ravnali, da veš, kako se kdaj zapoje kaka pesem. Nekoč je Kreslin pesem o malih bogovih prepeval drugače kot danes. Takrat je šlo za kritiko enoboškega političnega sistema, danes gre za kritiko mnogoboštva. Mali bogovi so še vedno tukaj, še vedno imajo polžje in tope oči, toda zdaj se pesem o njih sliši drugače, brez patosa, bolj zabavno. Kreslin pušča svoje pesmi leči s Časom, zato jih ne interpretira vedno enako. Mura teče in nikoli ne moremo stopiti v isto Muro, tudi naši dnevi so odšli z njenimi starimi vodami, - Miško Baranja je odšel z delom najlepŠih let njihovega skupnega življenja. Koncert je bil posvečen tudi njemu. Na njem .so nastopali: Jožek Kociper, Janči Kociper, Jože Karduš (cimbale in violina), Viktor Marič (harmonika), Katica Kreslin, Milan Pubi Kreslin, Marica Maučec, Vlado Kre.sltn - to je Banda; Miro Tomassini, Jure Hiibscher, Žiga Golob, Urban Golob, Dekliški pevski zbor z Razkrila in kulturni koledar Cigani, kup umorov, spektaKUJarnm .............................. (sA® ne manjka. '‘*0'' so so P* tej 15 cm, BO pa lekar pozabili napijsati či se predpisali rialetcjni snejg. aJ I P« f kQp verjetno na neslednjoj skupščini stisnjeni, v Lubleni dnevni red * Dosta smo pa preminouči keden napravili v konci države v borbi prouti aidsi. Za Tou dali eton IM vd zaorali Merkurijovoga Fredija pesem, popevko tudi za ten nevolnin betegon mrou. Skoda ga Je mej r I I do iteri ni na4on kedna bilou * Ne^ternoga od nas bi pa tUdi &koda bilou, ka bi zavolo 4urvarije mogo biti tertik* Zatpu se pazte. Džouž i * L zvezde vam kažejo Prismuknjeni geniji Ekscentričnost, neuravnove-Senost ali prismuknjenost vet' jetno ni prava bolezen, ainp3^ predvsem izraz drugačnega ob' naSanja v okolju. O vzrokih ekscentričnosti strokovnjaki* vedno razpravljajo predvseni kot o neobičajnih navadah. nimivo je, da je bilo v pretekli*' sti mnogo znanih ekscentiiko’’ za katere sicer ne bi mogli reCT da so bili neuravnovešeni. kakor pa so s svojo prisniok-njenostjo vzbujali pozornost. Med njimi je bi! slavni ii^<’J' Ski fizik Albert Einstein, ki> popolnoma zanemarjal svop zunanjost. Vedno je bil Štran, nikoli ni nosil nog^'’*" namesto hlačnega pasa je up*’^ rablja! kravato in do de^d^^ imel pravega odnosa. Cek 1500 dolarjev je uporabljal . označevanje prebranih V knjigi. Henry Ford je zaslovel r svojih izumih v avtomohil** industriji in novostih v žični proizvodnji, vendar bil znan tudi po svoji prismui njenosti. Nikoli ni jedel hrane, ker po njegovem nju ni mogla biti neko jesen je naročil vse ptičje hišice na svojem r sestvu, ker je verjel, da ptice ne bodo odletele na Veliko se je govorilo ' o pravi neuravnovešen ameriškega bogataša Ho*^ Hughesa. Leta 1958 seje v Vegasu popolnoma *’"' j v najviSje nadstropje hotela in ostal tam iJ® Vegasu popolnoma in t*? smrti. Bal seje virusov in lov in imel stike z malo 0 Ko so ga v zadnjem odpeljali v bolnišnico, morali najprej porezati nohte in ostriči lase, Ko so ga P'" I I 1 1 I I I I r i c J r ž c d i s it ll p h It tt jil “I 6: *t m Pc s «1 It pr Hi je tjJf U v dvajset letih. Med znanimi ljudmi je Se veliko ekscentrikov i** smuknjencev. Zmagovale^ Waterlooju Arthur je nosil s seboj Sest ur, ski pisec Disraeli je piša! v fraku, italijanski slikar di Cosimo je jedel nam® kuhana jajca, francoski P jj sednik Georges Cleme^i^^ hodil spat vedno oblečen in takšnih posebn J iv r i ) je bilo še veliko. 1 ■ OVEN Ona: Vač kol očitno ja. da ti ne bo prav nič dolgčas, saj sa tl obeta prava -razprodaja« svr^a prostega časa. Seveda pa ima lahko to tudi določene posledice tako v ljubezni kot tudi v povsem vsakdanjih stvareh. On: Ko boš blizu zmagi, se ja boš skoraj ustrašil. Nikar ne omahuj - vse to si sl zaslužil, in to več kot pošteno. Tako boš imet sedaj več časa zase in za svoje načrte, ki so vse prej kot skromni,., LEV Ona: Skrajni čas je že, da si temeljito izpračaž vesi in dokončno razčistiš, kaj v resnici pričakuješ. S partnerjem se boš zapletla v precej neprijeten prepir, ki se bo končal veliko bolje, kot boš pričekovaia. On: Nekdo si zelo trtxli, da bi ti olajšal neprijeten položaj, vendar ostajaš š« naprej sl^ in zaverovan v nekaj, kar sploh ne obstaja. Poslovni načrti se S lahko kaj hitro prevesijo v pravo pravcato polomijo. STRELEC lepšega. On; Ce boš neko preizkušnjo dobro prestal, se tl boflo Ona: Ker si Si premalo prizadevala, si Izgubila nekaj kar li je veliko pomenilo. Toda nikar se ne delaj temveč se raje posveti prihodnosti, ki ti lahko prinese s* BIK Ona: S smelostjo se boš pognala v drzno dejanje, ki bo prav gotovo korak naprej v tvojih ambicijah. Vseeno pa se nikar ne uspavaj z doseženimi rezultati, saj je željeni cilj še zelo oddaljen. On: Prijetna neznanka ti bo pokvarila sicer mimo življenje, v prihodnosti pa še marsikaj več. Zavedaj se, da se nekdo s tem ne bo hotel strinjali, pa najsi bodo tvoji argumenti še tako prepričtjivi. DEVICA Ona: Našla boš toliko časa, da boš priskočila na pomoč nekomu, ki te bo najbolj potreboval. Toda poskusi reševati tudi svoje probleme, saj se ti na obzorju bližajo karseda črni oblaki. Toda nikar se no ustraši! On: Poskusi se vsaj malo umiriti, saj boš v nasprotnem pnmenj kaj kmalu občutil vso težo tvoji nekdanjih neodgovornih dejanj. Pa tudi tvoja trenutna romanca ni ostala tako skrita, kot si si prizadeval... Vestnik 9 tudi ko R pada sneg marsikatera vrata, ki so ti bila do sedaj zaprta, in to poslovnem področju kol tudi v fiovsem področju kot tU"' sem zasebnih' zadevah. Torej se ti res splača potrudit'! Ona; Obeta sa ti pnjeten konec tedna, ki tl bo v še veliko piomenil Tudi na pjcslovnem fiodročju J* precejšen vzpx3n, ki ti bo piošteno pjovečal ugled med sod** predvsem pja premagal tvoje (inančne težave. igolj« On: Sicer se boš pjoskusil umiriti, a to ti ne bo ravno n^j*, uspelo. Novo prijateljstvo ti bo prineslo prijetno vezano na poslovno življenje. Presenečen pa ne boš KOZOROG atipaK ludi ona... 5 6 1' P l 2 a 11 l ? 1, J a I i J. i fl fi h ii tl Sl 1 J 3 l ! f ) I i dvojCka Ona: Pometi najprej pred svojim pragom, šele nato začni kritizirati svoja pnjatelje. če boš nadaljevala s takšnim načinom življenja, se ti lahko kaj hitro zgodi, da boš nenadoma ostala sama. In nikomur ne bo mar.., Oh; Po .težkem' koncu tedna, sa boš zbudil s še .težjo' glavo, zato se ti lahko kaj hitro zgodi, da ti bo šlo vse kar najbolj narobe. Raje se malo potuhni in počakaj na ugodnejši trenutek, predvsem pa na treznejšega. Ona: Kaj hdro se boš prenaglila v svojih besedah, kasneje pia ti bo žal. Prijatelj te bo vsekakor držal za besedo in ne bi bilo dobro, da bi ga proskušala preslepiti. Posle pia raje pusti pri miru in pjočakaj ugodnejši trenutek. On: Poslovni uspehi so ti odprli mnoga vrata, o kaletih si nekoč mislil, da bodo ostala za vedno zaprta. Potrudi se obdržati trenutni živijenjski ritem, saj se ti obeta kopica prav tehtnica zanimivih doživetij. Darilo! VODNAR , 'M'*’’ Ona: Ko sa ti 1» pionudila priložnost, jo raje zgraO' ‘ rokama, kot pa da ti uide Prijateljice ti pripravljajo nje, ki pa ti mogoče niti ne bo preveč ugajalo, zato se v na rahel prepir, udfhj On; Sa je čas, vendar ti ne bo škodilo, če boš mak:« V nasprotnem sa ti bo zgodilo, da bo vlak odpeljal, ostal sam. Prijeten pogovor se zna razviti v trajnejše P stvo... S 1 i 3, S k RAK Ona: Tvoje ljubosumje bo sicer povsem neosnovano, vendar st lahko zaskrbljena zaradi nečesa povsem drugega. Le vprašanfe časa je, kako dolgo se boš uspela upirati osvajanju lisiega, ki ti je nekoč ze veliko pomenil. On: Dogodek, ki bo ime! v tvojem življenju pmseben pomen, te ne sme ptreveč razburiti, saj bi lako kaj hitro pokazal svoje ranljive ločke. Počakaj na ugodno priloznosl in stvari se bodo uredile kar same od sebe Ona: Zaradi samoljublja In zagledanosti vase sl osebi, ki ji je veliko do tebe, povzročila obilo skrbi in težav, zato se ji še dolgo časa ne boš uspela ponovno približati in si pridobiti njenega zaupanja. On: Proti koricu tedna se ti obeta vesela zabava, iz kalere boš odnesel težko glavo in zaljubljeno srce. Maček bc naslad- ŠKORPIJON nji dan sicer minil, spomin nanjo pa to ostal. Za kaj več jia se boš moral precej potruditi .. RIBI Ona; Izogibaj se prepirom, saj lahko v jezi izgovori^ katero besedo in ti bo kasneje še presneto žal. priložnost, da začneš popolnoma na novo, a te bo pf® preveč privlačila. oriši®. On: Previdneje izbiraj družbo, da ne bodo nenadorn®^ ^i na dan govorice, ki bi li lahko škodile. Predvsem P® zapletaj v avanturo, za katero že vnaprej vaš. da ti n® prav nič dobrega. b I * I vestnik, 9. decembra 1993 stran 11 za vsakogar nekaj Ohranimo zdrave zobe 'E-list *• liti se IID > D-rt', ti, it' Jt- BT F j’ iC' tr (ti ja & .n' Pred tednom sem v uvodnem prispevku poskušal nanizati, po lastni presoji, nekaj najpomembnejših osnov o ustni votlini. Spomnil bi vas mogoče le Se enkrat na rrtlečnezobe oporne cone, po trije W v vsaki plovici obeh čeljusti, in na stalne Sestice. Tem zobem je Mrebno posvetiti vso skrb približno v času od tretjega, četrtega pa tja do sedmega, osmega leta. Tu ^obozd ravniki pričakujemo ak- kvtio sodelovanje staršev. Korist tega, ko boste tudi vi sami ve-«K, kaj se dogaja v otrokovih "stih, bo neprecenljiva. K temu pa ^koj Se ena pripomba. Preden vem zafcl govoriti o današnji osnovni temi - mehanizmu nastanka m poteka kariesa oziroma zobne DC I' 0-j« k ut c in i iti t ^di sti 3S ■jl S’ j' ^ilobe in parodontopatiji ali bo-’'tni majavosti zob - bi rad opozo-“^1 na najosnovnejši ustnohigienski ki ga tolikokrat pogrešam Pn pogovoru s pacienti. Prav ne-''^Tjetno je, kako malo nas žene t^dovednost, da bi si tudi sami kdaj Pogledali v usta. Pa za to potrebu-samo skrbno očiščeno ogle-in primemo osvetlitev. Ne rastnem, zakaj nas dogajanje v ustih ^Isgne Sele takrat, ko izgubimo ^kak sprednji zob. Takrat si pač Tf ^tlujemo polje, ki ga je toča že “^^bra oklestila. 'Snovni obolenji, ki vam in nam ^tnatologom povzročata največ vSvobola, sta že omenjeni karies i '^Grodon topa lije. Najprej nekaj ^^Ijnih dejstev o zobni gnilobi, gotovo drži trditev, da je to ^isnje davek človeštva na spre-J^njen način prehrane. Zobje so J^talj v evoluciji živega sveta iz ■’tch po drugačnih nalogah, kot današnjih kuhi-opravimo vsaj devet desetin kar pn Živalih v naravi Se počnejo zobje. Na eni strani jih oropali osnovne funkcije, ( “lugi >a jih pridno oblagamo Ptekuhanimi. Dre pasi ra ni mi in trku in ob kavici so ponudili ob belih vrečkah s prečiščenim sladkorjem še rjave vrečke z neprečiščenim rjavim sladkorjem. Majhna simbolična gesta, ki pa pove mnogo več. kot je lahko njen konkreten učinek v tem primeru. Ne bi rad zamudil priložnosti, ko to osebno izkušnjo lahko povem javno v premislek izdelovalcem sladkorja, ki so tu blizu, trgovcem in gostincem. Ne pustimo se prehitevati! Tu smo pa že pri enem temeljnih pojmov sodobne stomatologije, pri plaku {plaque) na zobeh. Ste že kdaj kupili zobno pasto s pripisom an tip la k? Tu je seveda povezava. Izdelovalec te zobne paste bi rad povedal, da ta pasta pomaga učinkoviteje odstranjevati zobni plak kot druge. Ko vam bom prihodnjič pripovedoval o sodobnem načinu čiščenja zob, se bo, upam, izkazalo, da je v tem samo delček resnice. Meni gre sedaj le za to, da kar se da čim bolj pritegnem vašo po- zornost k pojmu plaka. Plak je kot film tanka opna, prilepljena na zobeh. Zgrajena je iz organskih snovi, ki omogočajo nadvse ki udobno življenje neštetim mikroorganizmom, med temi so za naše razmišljanje najpomembnejši tisti, ki jim pripisujemo vzročno povezavo s kariesom in parodontopati-jami. V plaku sta se torej za mnoge precej nepričakovano srečali obe najpogostejSi obolenji v ustih. Danes zatrdno vemo, da sta obe in- fekcijske narave in daje njun izvor v plaku. Plak v vdolbinicah zob in ......... skoraj nedostopnih tisti, ki je V prostorih med posameznimi zobmi, sta kriva za nastanek zob- med —'ugi pa jin pjiuijLt j. Pf6kuhanimi, pre pas Iran! mi bolj zmehčanimi ostanki so- (V 1» l'u I kuhinjskih dobrot. Za na-/P zobne gnilobe je med temi ii\ Pljonimi ostanki na vrhu škod- prečiščeni sladkor. To je ti-j Jl^dkrjr, ki ga tako pridno kot J. ^na poljih nosimo domov, da ■ nekaj v zalogi pred novo t Letos sem v tujini do- <■ ^^Oniptnrb . Pri zai- if prijetno presenečenje. Pri za j- nega kariesa. Plak ]pod zobnimi vratovi in tik ob dlesni pa tudi pod zobnimi kontakti povzroča začetno vnetje dlesni in druge oblike bolezni parodoncija. Obe obolenji sta se ob pojmu plaka sklenili, v krogu poteka obeh poznamo najpomembnejši trenutek, vzrok, začetek. Vemo torej, da lahko obe obolenji obvladujemo z obvladovanjem plaka, Vesel bom, če boste začutili, daje bistvo vsega, kar vam hočem povedati, strnjeno v tem zadnjem stavku. Ni mi žal te majhne stranpoti, če sem pri tem uspel. Preden se vrnem k zgodbi o kariesu, bi Se rad povedal, da i n-tJ ic 10 ir fl( i)' Glasbene lestvice bom temu, kako obvladovati plak, namenil celoten zadnji prispevek. Vrnimo se torej h kariesu. Mikroorganizmi v plaku izločajo dovolj škodljivih snovi, predvsem kislin. ki raztapljajo hidroksiapatitne kristale skleni ne. Utrujal bi vas z opisom posameznih stopenj razgrajevanja skl eni n e in pozneje den-tlna, ki je nekoliko kthkejše jedro zoba. Te podrobnosti ne sodijo v okvir takega sestavka. Brez strokovnega posega gnilobni proces napreduje proti zobni pulpi, ki je edino mehko tkivo v sredici zoba in korenine. O tern nas opozorijo prve bolečine, ki vsaj večino pripeljejo v zobne ordinacije. Pri vsem tem velja osnovno pravilo - kolikor prej k zobozdravniku, toliko bolje! Skleni no torej napade množica prokariontov, mikroskopsko majhnih enoceličarjev, ki so na zemlji že nekaj milijard let. So poslanci in pričevalci živega sveta iz globoke pradavnine, ko se je življenje na zemlji Sele porajalo. Morda od tod njihova kljubovalna trdoživost. '' Pred časom sem v izjemno prepričljivi dokumentarni oddaji videl, kako je tudi bazalt po vulkanskem izbruhu kljub izjemni trdnosti in trdoti krušljiv in drobljiv, ko ga postopoma začneta osvajati rastlinski in živalski svet. Postopoma ga spremenita v zemljo in humus in si na njem ustvarjata življenjski prostor. Pri tem dogajanju so predvsem v začetni stopnji najbolj dejavni mikroorganizmi, sorodniki naših znancev iz plaka. Je bolezensko dogajanje na zobeh prispodoba procesov, ki jih zemlja pozna že nekaj milijard let? Osebno verjamem, da je dovolj razumnih razlogov za tak sklep. Sedaj pa še nekaj besed o pato-dontopatijah oziroma majavosti zob. Med ljudmi je bolezen mogoče bolj znana pod imenom para-dentoza. Danes je ta izraz zastarel in ga raje opuščamo. Pri tej bolezni je bolan paradont, kije skupno ime za obzobna tkiva - zato je ustreznejše skupno ime paradontopatije, Obzobna tkiva so najpreprosteje povedano tista, ki zobem dajejo oporo, jih varujejo in prehranjujejo. Bolezen poirnenujemo tudi z izrazom majavost zob. ker se zobje zaradi izgube kostne opore razmajejo in prično postopoma izpadati. Ni Se tako dolgo, ko smo bili stomatologi v hudi zadregi, ko so prihajali k nam bolniki s tem obolenjem. Takrat smo imeli za parodo n (Opatije toliko vzročni kov, kolikor smo jih le uspeli izbrskati na širokem področju človeške obolevnosti. Zato so bili naši ukrepi in Švedski znanstvenik stomatolog Harold Lee je s preprostim in zaradi tega nič manj genialnim poskusom dokazal, da je bolezen infekcijske narave in da je njen vzrok v zobnem plaku, ki je prilepljen pod zobnim vratom tik ob dlesni. Dlesen je tesno pripeta ob skleni no zobnega vratu, vendar je tu mesto izrazite manjše odpornosti, dovolj za bolezenske mikrobe, ki so v obdlesninem plaku, da začno bolezenski proces. Bolezen se vedno in riajprej začne z vnetjem dlesni. Taka dlesen je bolj ali manj vnetno otečena, temno rdeča, že ob rahlem dotiku krvavi. Ob dlesni je skoraj vedno zobni kamen, ki je najobičajnejši spremljevalec te bolezni. Tega je več in več, ko se bolezen spreminja v kronično i^BOUSlH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU ^STSNMV ; '’Ci Do ANVTHINO FOK LOVE - Meai IJJaf ' JLL aBOUTSOUL-Bil1y Joel . Bo Ys wi LL BE BO YS - The Hooters i Cindy Lauper i - Aerosmith 5 7ILD WOK!.D-Mr. Big 7 LRef;p - Radiohead "Ere WE go - Stakka Ho 3. 4. 1' - thris Hca ■ jHEGItT-lnks *ŠINSHINE - Cul’n^movc J. Pv SLOVENSKE ZABAVNE GLASITE i^LIC^iSTNlH i ySE, Kar ŽELIM- Alenka Godec J -Pupdesign l METULJA -Meiulj s' .’^LE rože iz ATEN - Nace Junkar S Č^ILIUDJE HITIJO- Neca Falk I ffCHNO BUM PLANET-Čudežna polja ^‘t-A JE NOČ ZA NAJU - Aleksander Jež ^kPUH^- Damjan« Golavšek In Jazz sekellun Iz Liubljane IbMI KRADE SANJE - Miha Balnžic ^'kTAKO PRIKUPNO ZMEDEN - Projekt I nglav S^^yCA NARODNOZABAVNE GLASBE ^CaKON, CEKRON HA Z MARELOF 3 yETeR JE napisal pravljico - Ans. Tonija Verderberja ' DEKLE-štirje kovači k če MOJ - Ans. Franca Miheliča S. Bližnjega rad imaš - Ans. Avsenik s. 5“Bahamka - Ans. Prerod * ’ 'tt',7-'’bENCEK-Ans. Rudija Bardorferja ^B>N( kraj-Vokalni kvintet Ajda !. SEM SI KUPIL - Ans. kumpupum 1. ."VKavica - Ans. Simona lAftnaija ■‘*E Marijo zvoni - Alpski kvimei Itupone do četrtka, 16. de^mbni 1^3. n« 1 ''»Venski 41,69txtw Munka Sobota, la jtlasbcnc lest ■ Murski uspehi temu primemo klavrni. obliko. Brez strokovnega posega lahko tako kronično vnetje spremlja bolnika desetletja. Približno pri vsakem petem bolniku pa bolezen napreduje ob zobni korenini, med korenino in dlesnijo se naredijo žepi, ki so polni razpadle mrtvine in bakterij. Ko se tak bolezenski proces dotakne kostnega grebena, v katerem so zobje, ta začne postopoma izginjati, zobje izgubljajo oporo, se razmajejo, spreminjajo prvotno lego v ustih in končno izpadejo. Nastop bolezni in poznejši potek v samo kronično lažjo obliko ali hujšo z izpadom posameznih ali skupine zob, je odvisen od posameznikove odpornosti proti bolezni. Gre za odnos med povzročiteljem in posamezni kom, podobno kot pri drugih infekcijskih boleznih. Želim si, da bi tudi ta odnos poskušali razumeti. Opazil sem namreč, da tega mnogi ne razumejo. Ko dopovedujem paaentom smotrnost takega in takega načina čiščenja zob, me mnogi zavrnejo, da je to verjetno nesmiselno, ker poznajo koga, ki si zob sploh ne Čisti, pa ima kljub temu zdrave zobe. Točen odgovor takim je prej zapisani stavek. Nismo vsi enaki. Še zdaleč ne zbolevamo vsi za istimi obolenji. Zaradi vsega povedanega je tudi razumljivo, da je potrebno vsakega bolnika s parodontalno boleznijo zdraviti takoj na začetku obolenja, takrat, ko Se ne moremo vedeti, kako bo bolezen potekala. Takrat je zdravljenje naj preprostejše, stomatologov poseg je enostaven in je oh najzgodnejšem začetku lahko samo pouk pacientu, kako naj kontrolira plak, ki je začetni krivec vsega dogajanja. Pa Se nekaj besed o zobnem kamnu. Individualno značilna je za posameznika inteziv-nost tvorbe kamna, nekdo ga Ima dosti, drugi manj. O tem odločata plak na zobeh in kakovost sline; mineralne soli iz sline se izločajo v plak. ki je za zobni kamen organska matrica. RADIO MV- MURSKI VAL-UKV 94,G MHz idopoldne tudi SVG48liHzj Dr. Božidar Radoš Nit. ^upon št. 49 l‘ ■'‘'Jtmza skladbo; ''tja I J '^'^biača (^''^^'^ditoia bav n a ! priimek ter nt l< ... priimek ter naslov J Petek - 5,40 Prebujajte se z nami - 7,00 Druga jutranja kronika - 7,30 Informacije v slovenščini, nemSČint in madžarščini -7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Potočila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Borzni utrip - 9.30 NSTSNMV - 10.00 Poročila - 11.15 Od petka do petka - 12.00 Poročila - BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Prireditve ob koncu ledna - 17.30 Alternativno - 18 00 MV-dur - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Solmi« - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.40 Tržnica - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila -10.40 Potepajte se z nami - 11.00 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z ume most jo - 13 00 Danes do trinajstih - in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17 10 Angleščina - 17.50 Mali oglasi - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Nedelj« - 8.00 Začenjamo nov dan - 8.10 Panonski odmevi - 9.30 Srečanje na Murskem valu - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.15 Nedeljsko premišljevanje - 12.30 Minule za kmetovalce - 13.00 NajlepSe želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Ponedeljek -5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Porabsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Evropa v enem tednu - 10.00 Poročila - 10 30 Spon - 11.15 Zgodilo se je - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Bilo je nekoč - 17.30 Šport - 18.00 S kranščakon, cekron. pa z marelof - lestvica narodnozabavne glasbe - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Torek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini -7.45 Ljubljansko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Kost/gost dneva - 9.15 Glasbene novosti - 10.00 Poročila - 10 30 Kratki stik - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Tema popoldneva - 17.30 Srebrne niri - 18.00 NajlepSe želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Sreda - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Zagrebško zvočno plimo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Iščemo za vas - 10.00 Poročila - 10 15 NSTSNMV - 11.15 Borzni utrip - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do irinajslih - 13.30 Popoldne na M V - I4 00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Poslušamo vas - 17.30 Mali oglasi - 18.00 Na narodi farmi - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija CelMck - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.35 Svetuje kmetijski strokovnjak - 8.00 Poročila -8 10 Dopoldne na MV - 8.30 Kost/gost dneva - 9.15 Sedem veličastnih - 10.00 Poročila - 10.30 Pika na i - 11.15 Mali uglasi - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14 00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 To sem jaz - 18.00 NajlepSe želje s čestitkami in pozdravi Medenina Madeži Okrasni in uporabni predmeti iz medenine so spet zelo modemi. Treba pa jih je redno in skrbno čistiti, da ne potemnijo in postanejo lisasti. Limonin sok medenini lepo osveži barvo, kot zlato pa se bo lesketala, če jo zdrgnemo s potimo pasto iz krede, žveplovega pudra in kisa. Medene predmete lahko tudi premažete s tanko plastjo brezbarvnega ni- ' trolaka Kot dobro čistilno sredstvo se obnese tudi surov krompir, z njim medenino, pazljivo zdrgnite, nato jo Se zloščite z mehko krpo. Medenino rad napade zeleni volk, madeže odstranite s petrolejem. Stare madeže od kave 'odstranite 2 mešanico dveh delov benzena ali, kot smo mu prej rekli, bencola, enega dela Čistega vinskega cveta in enega dela satmijaka. Pred tem operite tkanino v Čisti vodi. Sveže madeže zdrgnite s slano vodo ali pa jih navlažite 2 mlekom in operite v milnici. Madeži s pisanih prtov bodo izginili, če jih namilite in za nekaj trenutkov potopite v vrelo vodo. Pri svetlih tkaninah uporabite mešaaioo glicerina in rumenjaka, ki jo nato izpe-rete najprej z mrzlo, potem pa z mlačno vodo. Rastline v mrzlih dneh Sneg, ki nas je letos presenetil, pazljivo stresemo s sadnega drevesa in grmov. Rastline dobro pregledamo, če se niso domile; letos je marsikje zaradi listja, ki je ostalo na drevju, sneg pritisnil rastline čisto k tlom. Zlomljene veje in vejice takoj odrežemo, odrezano mesto pa namažemo s smolo. Sneg odstranimo s steklenjaka, da ne bt zatemojeval notranjosti. KaliSče in steklenjake, ki jih uporabljamo kot prezimovalijičji za rastline v koritih, dokler traja mraz, dodatno zaščitimo s folijo. Sobne in mlade rastline, ki zahtevajo svetlobo, postavimo k oknu. Škodljivce, ki se zdaj širijo po rastlinah v koritih, lahko preženemo tako, da te rastline poškropimo z vodo. Zemljišča, prekritega s snegom, ne smemo prekopavati, ker bi se sneg p(x) zemljo zbil v plošče in tako obdržal vse do pomladi. Kuhajte z nami Kuhajte z nami Polnjeni puranji zrezki (za 6 oseb) s prsnega dela odrežemo 6 bolj tankih dvojnih zrezkov tako, da prvega zrezka na spodnjem delu ne odrežemo od kosa. Tako dobimo večje zrezke. Potrebujemo še 6 tankih rezin perutninskih jeter in 6 rezin vratovine . Puranje zrezke rahlo potolčemo in solimo. Na polovico puranjega zrezka pcriohnio rezino vratovine, nanjo pa rezino plosko prerezanih perutninskih jeter. Nadev pokrijemo z drugo polovico zrezka in ga z zobotrebci spnemo. Tako pripravljeo zrezek od zunaj zelo tanko premažemo z gorčico in na dveh žlicah vročega olja hitro opečemo (5 minut). Opečene zrezke odstranimo, na preostali maščobi pa rahlo popražimo grobo narezano debelejšo čebulo, korenino korenčka in korenino peteršilja. Prilijemo skode-, lico vode ali kostne juhe, dodamo zrezke in z aiu folijo dobro pokrijemo. V pečid dušimo pol ure. Nato folijo odstranimo, pomokamo s pičlo žlico ^adke moke, jo malo popražimo in zalijemo z juho ali vodo. Počasi naj vre pol ure. Ko omaka prevre, jo pretlačimo in dodamo nekaj žlic lemno rdečega vina. Zraven ponudimo kruhove cmoke ali druge testenine. SESTtn. MUKO NAPAST SREZ-BOŠTVD. ZAMKAHJE BOGA SPEIUElt HAPOUUE-NA ODEJA MAKEDONSKI iPflAZMK OtHEV AVTOHO-BLSKA OZNAKA SPLITA ČRNO mo BLUKIA KMHOVCA MOtISU tAHOKSM VELE-MOJSTE« KiUSm. KSTO MUKA VWAL£SU AVtOMD-BESKA OZNAKA SPAMJE 'DROBEC NBIUGE StAADMA PflOUEINA ŽlA(Wt APPlAj , leso MADEGA GOVEIA HOŠKO RSAHA TMOL-SKENH iliŠVia SLOVBtSKI PtSATHJ (PAVIE) .NEKEIAKII I LUKA NA TURSKI IBAHRAM-PREUER jSKIH (BOELEIfT) jlOTOKB T GDNAm LIMLIAM mamst- KMAUtA GAMMgl KOCKAM tgiBgii Uta« MMIEZU-30 OTOK ICIAČN. NOŽMAL TANTAL spoeu- VALEC USTV VELKOSn POLDNKMB POLE LUKO-VALNOHD. 9(0 ME (AtPBEDl LfSKOV« OeCHETSt STABO-CR9U ZGODOmO PtSEC UHEVKiST (LAJMSKO) la KBtl9Q mzAvne (DAn. AHAP) RESITEV prejšnje križanke — VodoravBo: Emtcuz, KvatMa^ opaBkar, RS, Gala, J, JA, as, aaapest, aisaa, Lacries, Ig, bani, parasol, uretika, šap, sik. stran 12 vestnik, 9. decembra 1993 podlistki Spomini na Vladimir Škerlak v organizacijsko delo v Prekmurju Oglejmo si nekaj podrobnosti iz te polemike. Novine so pisale 6. oktobra 19351 »Klub prekmurskih akademikov sestoji. Če se ne motimo, iz Štirih ali petih sobočkih akademikov. Te klub je niti nej kakše reprezentančno društvo prekmurske akademske mladine, niti so v tom klubi zbrani mogoče zastopniki raznih naših akademskih društev. Tudi te klub je z velikanskim bob-niom bobnjaro za našo gimnazijo. Ciravno smo se bojah, da bo delo toga kluba mogoče našoj gimnaziji več škodilo, kak hasnilo, zato, ka smo dvomili, če je delo toga kluba za našo gimnazijo v istini nesebično i idealno i če se ne skrivajo za vsem tem že preveč kričavim, preveč reklamnim i naravnost teaterskim nastopanjom mogoče kakši drugi [»stranski nameni, smo vseeno tak dugo tihi bili, dokeC je povprečna Na to je klub odgovoril v Murski krajini med drugim: »Najvažnejšega klubovega apela na slovensko javnost, prvega, s katerim se je akcija pričela in ki so ga natisnili »Murska krajina«, »Slovenec« 1(1 »Jutro« - Novine niso priobčile. Da bi klub zvedel, zakaj, je poslal dva delegata b g. Kleklu. (To sva bila miriva s Tivadarjem.) G. urednik je začel svoj odgovor s 'prav malo prikrito željo, naj bi se klub pridružil pokretu »Borcev« (to je bila manjša desničarska opozicijska organizacija),« To sva, se- remo vpisati... Vzemimo eden primer. Katoličan i brezverec se borita za to, da kakše mesto dobi popolno gimnazijo. Katoličan de veda, odklonila, ker bi se s tem gledao na to, da bo tildi gimnazija javnost vidla V deli toga kluba re- san samo prizadevanje, da se o tvorijo višiši razredi naše gimnazije. Niti smo nej bili samo tiho, nego klub strankarsko opredelil. 10. novembra 1935 so Novine pisale: »Da bode naša javnost znala, ka je to za kluba, ki bi pomali rad nas Prekmurce vodo v vsem javnom življenji, naj "Vam ga predstavimo... KPA pravi, da se v njem lejko spišejo vsi akademiki, kak-Sega mišlenja je Šteri. Torej so njemi člani lejko krščanskega, ali proti ve rskoga, ali brezverskega ali komunističnega, bolševiškoga i vse katoliška, da bo imela katoliške profesore, da se bodo dijaki vzgajali v prave katoliške može. Bezve-rec se bo pa trud o, da gimnazija dobi profesore brez vere, ki bodo tildi dijake vzgajali v brezverskem diihi... Ker hoče iiadalc KPA... javnosti vsiliti mnenje, da je reprezentančna organizacija prekmurskih akademikov, izjavlja Zavednost že ponovno, da to ni in ne more biti, dokler ima Zavednost organizira- smo delo toga kluba, kak vsakšo drugo akcijo za razširitev naše gim- SlOVOllija ZahtOVS PODOIHO CirŽ. nazije, samo podpirali. Nadvse > • — — . čiidno farbo i? pa pokazao te klub ^081« fllllllla V N* SODOtl* zdaj, gda so prišli glasi daje dovo- Humetno delo Kluba prahm. a kad OKI 11(0«. Spomenice m Ijen peti razred naše gimnazije. Cii- jemo najmre, da te klub, ki ne presiavla na sveti nikoga, kak tiste štiri ali pet akademikov. Sten sami od sebe ne vejo kakSe farbe so ahclla za priborita« popolna na'il’ posebno me n Si posestniki ginol®*’ uničijo.« Na seji odbora 10. aprila ugotavljali, da je stanje matični^ zelo slabo. In to zaradi neugodna« vremena v letu 1910. Močno sta * razvila peronospora in oidij. Od parie portlais so dobili 20 ti^ »ključic«. Sklep: matičnjak sc drži še eno leto. Tako so na oW(i^ zbotu 4, maja 1912 ob ugotovit'^ da »so si vinogradniki uredili s^^ij trsnice,« sprejeli sklep, da se štvena trsnica opusti. Gorica — mati sladkosočnega grozdja Doslej že velikokrat omcui^ Ivan Kryl si je kot soustatio**^, prvega »vinorejskega« društva), in kot aktiven član na novo nega društva leta 1890 že leta I'*.'. omislil vinograd. Pravzaprav je leta 1874 v zakon žena Hermina, roj. Herzog, F tomera. Kot se spominjajo rejSi Ljutomerčani, so imeli govi nekje tani, kjer je manjšo trgovino. imeli sedaj Nadaljevani« Olimpijski krogi se kotalijo na Norveško ! Po 42 letih bodo zimske olimpijske igre zopet na Norveškem. Cez dobra dva meseca, natančneje 12. februarja 1994 hb 16. uri in 17 mi, nut, bo norveški kralj odprl 17. oihnpiado, na kateri se bo pomerilo 2 tisoč športnic in športnikov. In kakšen je Lil-lehammer pred največjo zimsko športno prireditvijo na svetu? Expo biro. 15 delavcev tega podjetja namreč postavlja premične objekte - Šotore, kr so last nemške firme Roder, na vseh osmih prizoriščih, na katerih se bodo športniki kosali v 10 panogah s skupno 61 disciplinami . Mesto z 23 tisoč prebivalci leži najseverneje ob največjem norveškem jezeru Mjosa Kristin in Hakon že čakata Maskoti 17, zimskih olimpijskih iger, ki ju bodo prihodnje leto prvič v zgodovini predstavljali »živi ljudje« (10-in 11-letni otroci), sta v Lille-hammerju pričakah tudi peščico slovenskih novinarjev, ki smo se tudi skozi sneg i>o skoraj 2400 km dolgi poti prebili do olimpijskega mesta na povabilo mariborskega podjetja (dolgo je 100 kilometrov) in je od norveške prestolnice Osla, ki je bila prizorišče olimpijskih iger leta 1952, oddaljeno 170 kilometrov. Mesto, še zlasti pa glavna ulica Storgata je praznično, božično, predno- voletno in predolimpijsko odeto, na vsakem koraku srečaš Kristin in Hakona in seveda trole in trolčke, pa parkiran spark (posebne sanke) ali takega v »pogonu«. Ljudje, oblečeni v volnene puloverje in jopiče z norveškimi vzorci, zaviti v šale in obuti v Čim BS I SS H .ts< Glavna utica v Lillehammerju Storgata je tako kot vse druge vtem in drugili norveških mestih »pozidana« z lesenimi in tudi starimi hišami, med katerimi se mnogi vozijo z znamenitimi sankami — sparki. 'i r Trol (iroll) in severni jelen - simbola in zanimivosti. Večja na ulici in manjša v izložbi. Namen - namen pa enak. manj premočljive čevlje hodijo po mestu mirno, saj vedo, da so pešci »kralji« na cesti, tudi tisti, ki se vozijo s sparki ali avtomobili, pa so na zasneženih cestah in potkah zelo spretni. Teh namreč ne posipavajo s soljo, temveč samo s peskom. Z nenehnim čiščenjem pa skrbijo, da na njih ni preveč snega. Disciplina na cesti je čisto samoumevna in v treh, štirih dneh nismo videli niti ene nesreče. Tudi na avtocesti se vozijo s predpisano hitrostjo 9{}km/h. Nihče se ne jezi ah razburja, ne nerga in sploh so Norvežani mirni m prijazni ljudje, ki zelo cenijo in spoštujejo najprej sebe in se podobno vedejo tudi do drugih. O skandinavski »hladnosti« ljudi se pač nismo uspeli prepričati, ker to očitno ni res. Gotovo bodo to potrdili tudi tisoči, deset- in stoiisoči, ki bodo v dveh februarskih tednih prihodnje leto prihajali na olimpijske tekme in tekmovanja od blizu in daleč. Ne bodo se mogli pripeljati z osebnimi avtomobili, saj so prireditelji poskrbeli za prevoz z avtobusi in vlaki iz drugih mest za vozovnico pa bo kar olimpijska vstopnica. Kjer troli pridejo na piano Poleg največjega in najzanimivejšega muzeja na prostem, v katerem je okoli 150 zgradb, ki predstavljajo kmečke hiše in podeželska dvorišča iz Gud- brandsdalenske doline. sla zelo privlačni tudi stara delavnica in razstava o norveški zgodovini od ledene dobe do jutri. V muzeju umetnosti hranijo umetnine od leta 1820 do danes, zgradba kulturnega doma pa je tudi stara že skoraj I I i ’ l" ' 11 4 “ t! * I > 1 I -3 I ■ ■ < .G Kristina in Hakon sta resnični osebi iz 13. stoletja norvcSj^ zgodovine in sta »zaslužna« za nadaljevanje Birkebeine/*?* kraljevine in za spravo z Baglerji. Prvič v zgodovini ollmpij^lj-iger bo maskoto predstavljalo 8 parov otrok, ki so jih Izbt med 10 tisoč deset- in enajstletnikov iz vse države. 100 let. Med lesenimi starimi hišami in hiškami, ki pod snežno odejo dajejo pravljični vtis, se potikajo troli. Dobri, čeprav ne tudi »lepi« Škrati, ki so pobegnili iz okoliških gozdov, Prinašajo srečo in dobrotljivo stojijo ob strani ljudem, ki se ubadajo z vsakdanjostjo. 'Del kulture, ki je več kot bogata, to pa bo prišlo do izraza tudi pred olimpijskimi igrami in med njimi. Po novem letu bo na 350 prireditvah v okviru mednarodnega art festivala sodelovalo nekaj manj kot 9 tisoč udeležencev. Čeprav se je Norveška miroljubno ločila od Švedske Sele leta 1905, ima staro ljudsko književnost, ki se je razvija šele v 19. stoletju in na »svojega« Ibsna so vežani zelo ponosni. junak Peer Gynt je bil __i;i_ ___ velik lažnivec, vendar v Gyntovem kraljestvu nc bo počutil opeharjene^ pravijo gostitelji 17. 'S ■ »Tako je,« bi prikimali turisti, ki prihajajo predvse iz Nemčije k jezerom in eem, k Ijordom, v lesene hiške, da bi si . . : . 'J in sc naužili čiste nat-avCi katero Norvežani pazijo h kot si mi lahko predstavlja*^ Seveda bodo tudi zato 17-ske olimpijske igre v zn/** nju usnnerjenosti k naravi- (Se Lidija I li 0 P P ip Pl lil '! Pi Pi 1 'i 1 1« la 1 1^ l'* 'f, h, 'ip hi 11 l 3i J,' vestnik, 9. decembra 1993 stran 13 93 I kronika 19. jii 31i» mr-eti-Ipr J st ei* a* jiii je iik> 1» a* A 0« iki, u« so sli Ki’ soi Jr 0 UŠ nf <* idj Ul lir f I«* i*- ir i To bo pokalo Bončni in novoletni se naglo blUajo. Mnogi $i v tem času ne ondo dali dtddia le z an-ktip** ptjnčv in Jedačo, ^pak (udi s strelhutiem. ®otj kol in rakete St> »nedtdžneit petarde, Te imo ribofaplli aii pa «0 carini spragledab' tftko blago, že ga bito ^0 to je bilo potemra-kem sbititi, da ga ne nva-'»“»»o 1» preprodajo, am-pnk »za domače potrebe«. J-efos pa. kot kaže, posameznikom petard ne bo b:eba uvažati, saj je to namesto njih storila Kemtj- industrija iz Kamnika, kt je uvozija 4 vagone pi-^ehničnth sredstev, To w pokalo! Zato je slovensko ministrstvo za aotra-hje zadeve te dni poslalo 1' javnost apel, v katerem opozarja kupce pred oa-kupom »siunljivih« pe-^rd. Pri tem pa mso miljene tiste, fcj jih bomo kiipovali v domačih trgo-yhiah, ampak one, ki bi M morda individualno Še »aprej uvažali. Kljub P® kupce opozar-1*^1 naj bodo previdni in ^birčni tudi pri nakupih * domačih trgovinah, vsekakor pa naj upc^tevajo Savodila za uporabo, da oe bi bilo nesreč. V mini-tudi opozarjajo na joesta prodaje. S prome-‘Otti s pirotehničnimi sred-se smejo ukvarjati le Podjetja, ki so za to regi-kltirana in imajo za to de-dovoljenja mini-^tva za notranje zadeve, d bomo dali duika ^boiičnetn to nuvoletntnn bodimo sHa pregibi, 9^ so bile v lan- to iMte^Jto letih po-[ nesreč, iM primer petarde v roki, ie mormun vreči pe-jo vrzimo nekam ne pa med jjadi »a ali pa med "J*oaco, ki bo prihajala ^polnočnice aii s sBve-^vskega slavja. Bo to r kaj poma- ” Š. S. Pred bližnjo 190-letnico smrti Mikloša Kiivnica Po delih jih boste spoznali 11. aprila 1994. leta bo poteklo 190 let od smrti prvega prekmurskega katoliškega pisatelja Mikloša Kuzmiča. Rodil seje 15. septembra 1737. v Dolnjih Slavečih, umrl pa 11. aprila 1804. v Ivanovcih oziroma »pri Bedeniki«, kjer je 41 let poučeval in župnikoval, stanoval pa je v starem lesenem, $ slamo kritem župnišču. Poslednje počivališče je našel v tamkajšnji (sedaj kan-čevski) cerkvi. Na njenem pročelju so 1937. leta (ob 200-letnki rojstva) odkrili spominsko ploščo. MikloS Kiizmič je bil po končanem bogoslovju v Gydru kaplan pri Gradu, 17. oktobra 1673 pa je postal župnik v Kan-čevcih, po ustanovitvi nove škofije pa Se dekan »Slovenske okrogline.« Opravi! je veliko delo kot cerkveni voditelj prekmurskih župnij in kot šolski nadzornik svoje dekanije. . ■?^v J."!* delih jih boste spoznali.. Ime Mikloša Kuzmiča, četudi je poteklo od njegove smrti veliko let, živi med ljudstvom še naprej- Pred kratkim pa so na pobudo sebeščanskega (peča-rovskegaj župnika Friderika Gumilarja uredili v Slavečih ■------------------- 1 Ji I Med drugim je pošiljal fante v Koseg, kjer je sirotišnica omogočala šolanje bodočih učiteljev in duhovnikov. Ravno zavoljo slabo razvitih šol se v njih ni mogla širiti in utrjevati madžarščina, kar je bilo dobro, saj se je zato lažje uveljavlja! slovenski jezik. Sreča pa je bila tudi, ker je bil dobri sombotelski škof Janoš in ud I. i Szily, ki je naročil Ktizmtču, naj posloveni nedeljske in praznične evangelije; pozneje so Se nastala lastna dela. Nekaj naslovov; Sveti evangyeliomi. Kratka Suma velikoga katekizmu ša, Slovenski si la bi kar (abecednik), ABC knižica, Staroga i nouvoga testamentoma svete hištorie kratka šumma. Pomoč betežnim i mirajoučim... »Mikloš Kuzmič je za katoliške prekmurske Slovence bit enakega pomena kot Stevan Kuzmič za evangeličanske. Njegov pomen pa ni le v tem, da je v kratkem času priredil kar sedem najpotrebnejših knjig za tiste razmere in da so te knjige v mnogih ponatisih dolga desetletja uporabljali, kar ni bito koristno le v verskem, temveč tudi v splošno kulturnem; pomemben je močno tudi zato, ker so njegovemu zgledu sledili kam tu tudi drugi na.ši pisatelji: Jožef Kosič, Jožef Borovnjak... Bit jim je vzgled in vzor ne le vneme za ljudsko izobrazbo, ampak tudi vzornik v tem, da je bilo treba za najsevernejši del slovenstva pisati v njegovem jeziku in verovati v obstanek slovenstva med Muro in Rabo,« Je Zgodilo se je Shajal je plin l,^^trtek, 2. decembra, je iz vrti' ^.''^'heralne vode v Radencih, .1' “Oračevski cesti, začel uhajati ni razširil m sta delno pogoreli le lesena garaža in drvarnica. Med- tem so tudi Že ugotovili, zakaj jc so imeli koline in yiii ' CO2. Naj večja koncentracija je bila v prostoru okrog 19 Pjod vrtine, zato so ljudem li^''očili, naj ne hodijo mimo vr-'tia’ tJe prihajajo tja ijil ^•''badovednosti, saj bi se uteg-ijij.'uo zadušiti K sreči se ni zgo-Nč hudega, ker so delavci Ra-'lii d'* i” lendavske Nafte nasled-phn začepili. Pii«; '»t, tl ^tomjak na (irih lokalni cesti Uratonci-Dokle-bv;? v četrtek ob 19.3(1 uri peljal gii je vozil češki dr--l*®- Zaradi poledenele ceste Id *iHila ni uspelo zapeljali čez ' progo, ampak je obtičal I la pi II"'?«,':™. v tistem hipu pa je ljutomerske smeri »zeleni 1 S 1 ■ (t/ H 10:14 7'16 0:19 7:20 J 1 2 2 d tl 7 7 o 21: 1, 7 6 1 19-; Ifl • - - 'f 9 ’ 7 4 3 1^' ' ( 12:1^ 4 7 5 2 7 3 4 7 2 5 7 1 6 7 0 7 7:1^ 2:21 ŠPORTNA NAPOVED Več kot 80 polnil« pogojnih sistein^ dobite v priročnil^ ki ga lahko naroči’ na naslov: Alenk* Bikar, Poitna ul. 3 Vrhnika. . Tel.: 061 756-03*' VEČER S ŠPORTNIKI Hotel Diana, M. Sobota, II. december, ob Zabavno-glasbena prireditev s podelitvijo Vestni ko vib priznanj najboljšim športnikom in športnim klubom iz dežele ob Muri Gostja večera: llrigita Bukovec Nagradne igre, zabava z ans^tniblom Avantura Vabljeni! ( 2 2 N I h. P s s Š t »Jul s.. ’ r "■■c vestnik, 9. decembra 1993 stran 15 3 3 'I li c |4 |0 10 B 8 6 6 2 2 i ! 6 6 ■i (1 B B 6 4 8 ) J Šport a k Namizni tenis Prva državna nogometna Uga Slovenija: Finska v ^denc^ ArcoM iz Gornje Radgone, državni prvak, bo v seJioto, JI. decembra, ob 16. uri v športni dvorani v Radencih organizatm ^^OUfinabie^ srečanja molMcib namhaMneneOrih reptezmitanc Sfove-«4e in Fin^e. Šloventja kot magovatec hamtiia v Gri^f se bo fčala z thugouvrščeno eUpo Finske na turnhju na petan sIovMMke reOTKwnt^ce Bmjtt Veren iz Mtnrskfi Sobote xa srečanje določil igralcev; Stefana Kovača iz Murske >^bo(a, Roberta Simofcaija m Oe^genja Komca te iUd©wje ter JMo lga)4novi& in Gr^caia Skalvja iz LjaUjane, Skmaija je TV 7, .Ut*_f** -."-Jm, X MJ-I -------—t M* —J----p--------- J J |W%rit treč«^. Ljulntelip aamizsejE* »tiMa največ pnvak^^o od t'«e»ftea iz SmreksJjB. Namizni tenis Presenetljiv poraz Arconta 1 Mura na odličnem drugem, Potrošnik na solidnem devetem mestu poškodbe Vlada Miloševiča, ki je prvič zaigral šele v petem kolu, Matjaža Jančiča, ki zaradi prometne nesreče ni treniral do samega začetka prvenstva, izpad Mundjara, ki zaradi poškodbe sploh ni igral, ter odsotnost Črnka na nekaterih tekmah zaradi poškodbe in bolezni, Vseeno bi Potrošnik lahko v jesenskem delu prvenstva pristal za kakšno mesto višje na lestvici, če na zadnjih treh tekmah, ko se je igralo na težkih igriščih, moštvo zopet ne bi izdala premajhna telesna pripravlejnsot. To Se posebej velja za nekatere sredinske igralci, ki so lahko dobro igrali le en polčas, primernih kakovostnih zamenjav pa ni bilo. V moštvu imajo odlična strelca Vlada Miloševiča, ki je dosegel devet, in Štefana Škapeija, ki je zabil osem golov. Po besedah predsednika kluba Viktorja Ketletja za drugi del prvenstva načrtujejo nekatere spremembe. Ocenili so, da bi klub lahko zapustili štirje igralci, namesto njih pa bi pridobili tri nove, Ce se bo to uresničilo, kar pa za zdaj Še ni mogoče konkretno govoriti, potem nameravajo predvsem okrepiti vezno linijo v moštvu. Po jesenskem delu prvenstva so pogodbe potekle trenerju Tl / a« ustvariti cilj, ki so si ga zadali pred začetkom prvenstva, četudi pot do tega uspeha ni bila lahka. Sobočani so namreč nepričakovano izgubili obe točki na gostovanju v Gorici, iz Murske Sobote pa sta jim točki od- Za nami je jesenski del prvenstva v prvi državni nogometni ligi, kije bil zelo razburljiv in privlačen, kar še posebej velja za ljubitelje nogometa v Pom Ulju. Posebne pozornosti sta bila deležna prvoligaša soboška Mura in beltinski Potrošnik, katerih tekme so bile najbolj obiskovane v Sloveniji. Soboška Mura je v prvem delu prvenstva dosegla 10 zmag, trikrat igrala neodločeno in doživela dva poraza ter s 23 točkami pristala na odličnem drugem mestu lestvice, kar je doslej največji uspeh. Za jesenskim prvakom Olimpijo zaostaja le dve točki. S to uvr- Ko nesli moštvi Publikuma in Kopra. Kot strelca sta se v moštvu predvsem uveljavila Gliha z desetimi in Cener s Šestimi goli. V klubu pa dobro strokovno delajo tudi z nižjimi selekcijami. Poleg Številnih gledalcev. ki so jih spremljali tako doma kot na gostovanjih, pa je Mura imela tudi veliko podporo svojo navijaške skupine Black Gringosov. Zanimanje prvi državni namizno ten iSki ^dnje kolo jesenskega dela prvenstva ... 'Š> je prineslo pomorskima ekipama poraza. Med tem ko je bil poraz WroSnilca iz Murske Sobote z Olimpijo v Ljubljani pričakovan, pa l^seneča poraz državnega prvaka Arconta z ljubljansko Ilirijo. Treba pa k .povedati, da v ekipi Arconta ni nastopil najboljši igralec Smrekar. j,'"'®rič pa v letošnji sezoni igra slabo in tako je bilo tudi tokrat, medtem Kuznia brez treninga ... _____— ■"*' v* m..v.*! •jftnagati Ilirije. Potrošnik je v Ljubljani dobro začel in če bi Benko pri j.^fltatu 1:1 uspel v tretjem nizu zmagati, saj je imel prednost 16:14 ’ --------- T Urtap irt rsurmrp^ žfikral Lasam lom. v A' ne more zmagovati, Komac pa žal sam ni mogel Ljubljani dobro začel in £e bi Benko pri v , bi lahko bil dvoboj do konca negotov. Unger jc namreč tokrat ^£ta! najbolje v letošnji sezoni in premagal oba državna reprezentanta Matoviča in Škafarja Kljub porazu je Arcont osvojil prvo mesto, ^boSnik pa bo verjetno četrti, saj tekma z Ilirijo še ni registrirana. . arcont : ILIRIJA 3:4 (Komac ; Rebič 2:0. Kuzma : Ribaljčenko /• Rihtarič : Gostiša 0:2, Komac-Rihtarič : Ribaljčenko-Gostiša 3:0, ^°tnat ; Ribaljčenko 2:0. Kuzma : Gostiša 0:2 in Rihtarič : RebiČ 0:2); ; POTROŠNIK 5:2 (Ignjatovič : Benkovič 3:0, Škafar : Un- Lasan : Benko 2:1, Ignjatovič-Škafar : Benko-Unger2;0, Ignjato-■ Unger L-2, Škafar : Benko 2:0, Lasan ; Benkovič 2:1). I 3 prvem regijskem selekcijskem turnirju pionirjev v Mariboru so .)’°tnurci solidne uvrstitve. V najkakovostnejši skupim' je bil KoS-p1 letji, Bukovec četrti in Gyorekosmi. V drugi skupini je zmagal Zver, je bil peti, Ocepek sedmi in Tridau osmi. M, U. KI ' i ~ / r Žuli državna moška rokometna liga žtnagi Pomurke in Kroga t 'desetem kolu prvenstva v drugi državni moSki rokometni ligi je Krog -l^rtiurskeni derbiju premagal Radgono z 3L21 (17:7). Strelci: Merčnik i^^olii Klun 2, ZaJodec 8. Rauš 2, Husar 1, Strah l, Javernik 2, 2 la Radgono ter D, Kolmanko 2, A. Kolmanko 7, Varga 7, “f, Meolic 4, Babič 3 in Titan 4 za Krog Pomurka iz Bakovec je 5 f^sgala Celje s 26:18 (15:8), Strelci za Pomurko: Skraban 7, Lovenjak ^-•tteSa 4, Bedekovič 3, Ritonja 3. Husar 2, Brizgi 1 in Petek L Radeče , ( ? premagalo Polet iz Murske Sobote z 21:17 (LL lO). Strelci za Polet; ■ ' ' •' r--«.- a ij.ri« 3 Horvat 9 in Fpfpr I 0. ’ « f' t, 5, Murgelj 3, Sečko 3, Merica 3, Horvat 2 in Fefer 1. ^•ate I I Milan Moreč - zadovoljen za uvrstitvijo Mure. to bilo doslej. To priložnost tudi želijo izkoristiti in se zahvaliti skupščini občine Murska Sobota in vsem, ki so Muri pomagali,' da je prišla do tega uspeha, S takim delom želijo nadaljevati. Tudi v drugem delu prvenstva ne predvidevajo sprememb v strokovnem in igralskem kadru. Beltinski Potrošnik je v Pr- ■ t^’3 vem delu tekmovanja dosegel po 6 zmag in porazov, trikrat pa igral neodločeno ter osvojil polovico možnih točk (15). Z osvojenim devetim mestom Nogometaši Mure iz Murske Sobote - drugi v prvi državni lig. Stojijo od leve; GavriloGč (pom. tretteija), Bakula, Belec, Breznik, Černjavič, GaševiČ, Cifer, Boškovič, Granov, Gliha, Soškič (trener) in Litrop (teh. vodja); čepijo: Cener, Gutalj, Kokol, Krančič, Breznik, Baranja, Emeršič in Slavic. /. , _ 1 . i Bf ’■ 1 S' 1? ( .Vi S { 6 6 i C B 8 1 0 C B 8 6 B i . 'jabrova šesta na SP .MičkolCU na Madžarskem je bil drugi svetovni pokal v karateji kadete in kadetinje. Med 1280 tekmovalci in tekmoval-'? 28 držav so sodelovali tudi pomurski tekmovalci in tekmovalke in !lt(L *'^ekaj solidnih uvrstitev. Rezultati - ml. deklice: 16. Reckova; ml. " Škandali, 12. Šticl, 14. Zrim; st. dečki; 12. Štefanec; st. deklice; 13. Gabrova; kadeti; 9, Pivec; kadetinje: 9. lakovljevi-teki.’ ”^1 dečki ekipno 10. mesto. Borbe - ml. dečki; 17. Škandali; st. _ 6. Gabrova, (DS) lu za i 4 J C B B i 8 0 med Muto in Potrušnikom Fotografija: N. Juhnov ■i derbi v malem nogumelu i Subuti. '^'l^enje prvoligašev gostilni Prelog v Beltin-J Prp* gostitelji NK Potroš- gosiilni Prelog v Beltin- bodo soLaii decembra v Ljub- 1 V'tckii teden sestali predsed-S^i^'^’''elttorji slovenskih j^lil,.jPri’oligašev u. An.^eEhl 1 c DB ’ nogo- ter ustanovili PRVOLIGAŠEV. Sj|- l^sianovitve združenja je t,' 'hterese prvoligašev, kar OOUO stat«.. -------- Ijant in pripravili zaključke, s kateri bodo seznanili 17, decembra NZS, Za predsednika združe-j.. izvolili predstavnika Olim-,ije Ivana Zidarja, za podpredsed-1 Viktorja Kellerja (Potroš-Darka Klariča (Publikum). rimi lO nja so pije nika pa nik) tn I dobrem sodelovanju Jifispcvalo h kakovosti slo- opevalo JI K altov OSTI sjo-p’ iL Od Ib prvoli- hit; ______________j prisotni predstavniki manjkala sta le predali n ^''’>mos;> in Mavrice. Po-NZS Ru-pobudnik za L-- Združenja. V dobrih 'p-.,' ' so za zaprtimi iVt vrati problcnia- K' prvoiigaScv do stitvijo so pri Muri po besedah za nogomet je v Murski Soboti predsednika kluba Milana in širše zelo naraslo, zato pred-Mrirca zadovoljni, zlasti Se če sednik kluba Milan Moreč ob-k temu dodamo uvrstitev Mure ijublja pristašem Mure, da v polfinale slovenskega pokala bodo tudi drugem delu prven-med štiri moštva ter osvojitev stva delali kakovostno, v koli-naslova jesenskega prvaka kor pa bo prišlo do kakšnih Mure v slovenski mladinski ligi spodrsljajev na tekmah, jim ter tretjega mesta v slovenski tega ne smejo zameriti, temveč kadetski ligi. S prihodom tre- športno spodbujati, tako kot je nerja Miloša Šoškiča in angažiranjem nekaterih kakovostnih igralcev Glihe, Jermaniša, Ba-kule in dobrimi igrami domačih nogometašev Cifra, Ce-nerja, Slavica, Baranje in drugih, kakor tudi vključitvijo mladih igralcev Krančiča in Breziča, so pri Muri uspeli Mali nogomet Mura druga v Murski Soboti je bil prvi turnir v malem nogometu za državno prvenstvo - vzhodna skupina, kjer sodelujeta pomurska prvoligaša Mura in Potrošnik. Rezultati prvega in drugega kola: Mura : Potrošnik 8:3 (Baranja 4. Krančič, Emeršič, Belec in Kovačec za Muro ter Prekazi. Voroš in Hartman za Potrošnik), Potrošnik : Era Šmartno 7:3 (Hartman 2, Škaper2, Godina, Džafič. Prekazi) in Mura : Maribor Branik 1:1 (Baranja). Drugi turnir bo v Velenju. Pred začetkom turnirja je bila tekma med kadeti Mure in dekleti Pande. Zmagali so kadeti s 14:0, Rudar (V) MURA Maribor Publikum POTROŠNIK Avto bum Mavrica Šmartno 2 2 o o 11 :S 4 2110 9:4 3 2 110 5:3 3 2 10 1 7:5 2 2 10 1 10:11 2 2 10 1 5:8 2 2 0 0 2 6:9 0 2 0 0 2 4:12 0 ti ,1 'i. i Viktor Keller pričakoval višji uvrstitev Potrošnika, I. 5«. JESEN 1 2 J 4 5 OLlftPIsM MLW4 PUaLJKOM M^RieOfl Qfl4WXK Kopeft 6 i 2JVJLA NAKLO 7 i SORICA a IZDL4 L & tl 1« 3 r ' Tu pje neke hudo vtija. Občinski škrici sč ciisrajo, gč naj gre avtocesta, alt jugi, namesto ka hi ogribdvali snčg, pa ga s cčst! Te pa so pje dčvali na kopito gorjeradgunskf -sldnce - Kocuvdnovega Južeka, Horvatovega Hrastčlovega AndrbŠa - ka pre v Ltiblani v tiščijo rep fkiiper med ndge, duma pa si pre zasčbne »grofije«. S tčn pomdgajo k zaostolosii - prltčn pa mojo potek driigčga Se bajnč grofovski v J hehe, pa knbfč na ta bojSih apardtih no na rdi. Ka po y č'i de nčgda endk zgrmito, pa de »grof« skdča, kndf po P' liiv pa de tote povesti kunec? ^4 Za j te fsi včmo, kčko je vura, ka jS šla elektrika y kriih je Sa gor, pa fse driigo se draži, ta kak da sta .se kriih je Sa gor, pa fse drugo se draži, ta kak da sta s Drndfšek pa Pettrlčtof Ltijzek fčil6 našo gospodars penezovo politiko pri AntČji Markoviči! Pri Sveten Jitrji pa ne vejo, kčko je vtira? Pa keko je vura pri jiirjofSkčn župniKi? . So me lidjč pitali, zakdj sen zodniČ totčga iopo‘k'' jj hvala?! H ja, pa sen tČ pogledna na jurjofSki idren točno 15 mindt pred 12. viiroj! Tak je bila Že f vS eaHr/ii!, tr/l ttunmki rddv/rli že . ki Ul ha 51 bi M, tki lil fe, ' I leti. Lidjč se švdrajo, ka so pre župniki zddvali • penezof, pa bi bija že cajt, ka včasik paprdvi viiro / , Bdg naj živi fse naše župnike, ffreečdnikč, pa P^^P (ijl! . nike - pa Sveti Duh naj jin pamet razsvčfi, ddčtk je J I 1 l t f t t l č b <1 t ti J 3 vestnik, 9. decembra 1993 stran 17 1 iz naših krajev Obisk pri vas doma Razigrana 94 -letnica Srečanje Bo kovaško h e f. ti t ri junija letošnjega leta je Alojzija Ratnik iz Sodišinec stopila 94. leto Starosti. Bi se tudi vi radi učakali tako visoke starosti? Alojziji sem postavil klasično vprašanje o leku za dolgo življe-Seveda ga ne pozna, saj če bi tako zdravilo bilo, potem bi si ljudje življenje podaljševali v nedogled. Morda pa je vkorakala '' deseto desetletje, ker v njenem Času v življenju ni bilo takih pritiskov, kot se jim izpostavljamo danes, ko se naprezamo bolj, kt*! je morda potrebno. hrana), ko smo se že preobjedli dice, grem k sosedom, da se kaj pogovorimo. Ko pa sem e h a r > n i a e c e e & i 1! r 1, 0 i J i )• h n o t i Alojzija $e je rodila 20. ju-^ija 1910. leta v Tropovcih in s 15 leti je šla za služkinjo Džubanovim v SodiSince, Mer je sprva pasla kravepoz-^eje pa je delala na polju. Ko ji je bilo 25 let, to pa je bilo 1925. leta, se je poročila z »malim tihtarom« Francem Ratnikom. Mstanila sta se v najemnem ------,j_ . nekdanji šoli. Mož je z bobnanjem premalo stanovanju v ^služil, da bi lahko preživljal ^vojo izvoljenko, zato sta oba hodila delat h kmetom. Razdaja sta se za protiuslugo v pre-''t>rih, oranju, včasih pa sta za dan dela dobivala po 10 di-tarjev, to je bilo ravno dovolj nakup naglavne rute. Šča-®oma sta najela, pozneje - po “Starni reformi - pa dobila ne-»plugov« zemlje, ki sta jo Potem obdelovala z lastno ži-'''ho. To sta vzredila posto-Pdtha; od teleta, ki sta ga dobila od staršev. Nista pa si 'uspela sezidati lastne hiše, am- pak sta bila do 1963. leta najemnika, nato pa sta se preselila na domačijo sina Stefana. Vdova je postala pri 69 letih. Lujziko, kot ji pravijo v vasi, sem našel pri kosilu in na mizi je bila bujta repa. Pobara! sem jo, ali je bila taka mesna jed pogosto na mizi tudi v njeni mladosti in zrelih letih. Odvrnila je, da ne, saj tedaj niso imeli kolin tako pogosto kot zdaj, kvečjemu enkrat do dvakrat letno. Meso je bilo na mizi le za praznike. No, repa, vendar ne »bujta«, pa je bila v skledi pogostokrat; enkrat kisla, drugič mlečna... Sama je velikokrat kuhala zelje z gra-hom pa ajdovo in proseno kašo; mlečen, še pogosteje pa kropov močnik,.. Pa kaj bi našteval: babica oziroma prababica iz Sodišinec je kuhala ti- sodobne (nezdrave) hrane. »Kako pa kaj zdravje?« sem bil radoveden. »Ko ne bi imela izrabljenih kolkov, bi še šlo. Bila sem 14 dni na zdravljenju v Valdoltri, operaciji pa sem se odpovedala, Že nekaj časa uporabljam bergle. Ko ni snega ali pole- k bila mlajša, sem sploh rada Sla z doma. Z ljudmi sem se vselej dobro razumela.« Pošalil sem se: »Cul sem, da vsi, ki se se učakali visoke starosti, radi zjutraj srknete požirek ali celo dva domače .žganice’. Zagotovo pa vem, da je tako delala moja babica, ki je prav tako doživela lepa leta.« »Alkohola že nekaj časa sploh ne pijem. V mladih letih pa smo pili jabolčnik. Rada pa imam turško kavo. Morda sem zato pokonci tja do 21. ure in gledam televizijo. Tudi berem rada. Vidim Še kar dobro; očala uporabljam le za branje,« je odvrnila Ratnikova Lujzika. Domači so jo pohvalili, da je tudi zdaj, ko je stara, rada urejena, kot je bila tudi v mlajših letih, ko ni stopila za štedilnik. kladivo še pelo? Kje so tisti Časi, ko so skoraj po vseh naših vaseh odmevali zvoki kovaških kladiv? Najbrž se ta pesem ne bo nikoli več ponovila, saj je veliko starih kovačev že umrlo, mladi rokodelci - kolikor jih pač je - pa kovaška kladiva vse manj uporabljajo pri delu. Tudi klasičnega kovaškega dela ni več toliko. Za dobrimi starimi Časi se toži tudi Jožetu Matjašecu iZ'Gomilice. Kovaškegapo-khca se je izučil pri znanem mostru Ignacu Hozjanu vye!iki Polani. Kdo ve, koliko lesenih kmečkih voz je olfoval in koliko kovinskih voz z gumijastimi kolesi je naredil! Natančnega števila se ne spominja, Se manj pa količine drugih kovaških del. na primer števila skle-panih lemežev. Pozneje je dve leti delal v Avstriji v gradbenem ko- klasičnega kovaškega ji r> ■ meha, ampak »veter« prihaja do tlečega koksa od ventilatoqa, ki ga poganja električni motor, V delavnici so tudi varilni aparat, kotna brusilka in električni rezalni stroj ter vrtalni stroji. Veliko teh in drugih pripomočkov (na primer rezalni stroj, ventilator...) si je Jože naredil sam. »Kotno brusilko in električni varilni stroj, ki sta danes skorajda že v slehernem gospodinjstvu, zna uporabljati veliko ljudi, zato imajo kovači in drugi poklicni mojstri manj dela. Ljudje prihajajo v delavnice manjkrat tudi zato, ker nimajo denarja,«pravilno ugotavlja Joie Matjaiec, ki pa mu dela (takrSrtega ali drugačnega) ne manjka, kajti v tem zimskem Času, ko je dan tako kratek, popravlja svoje kmetijske stroje in druge de- ne da bi si zavezala čist predpasnik. Čutil sem, da jo imajo vsi domači radi, ona pa tudi nec je stopila v 94. leto. Hvala njih. Dobro se razume torej bogu je zdrava, in ko bi Je ne - - . . . .. boleli kolki, bi, če bi bilo Ratnikora Lujzika iz Sodiši- sto, kar si je njena družina tedaj lahko privoščila, oziroma tisto, kar prihaja na naše mize zdaj (dobra domača nekdanja ojihi treba, zaplesala. Sicer pa so se domači pošalili, da včasih po- tudi z vnuki in morda Se bolj s pravnuki. Lepo je tam, kjer so družin- žabi vzeti bergle in hodi brez posebno njih! - Fotografija: Š. S. jasu. ske vezi tako dobro uigrane, Se V tem adventnem š. SOBOČAN s t f Vinogradniško društvo 1 s i I Trgovina - v letu, ki se izteka, so tudi na Goričkem Pridobili več zasebnih trgovin. V Šulincib sta samopostrežnico in prodajalno plina uredila Danica in Karel Nemec. Vlasti prodaja plina je velika pridobitev za kraj in okolico, so prej morali ponj v Mursko Soboto. - Fotografija: M. I G, L. f! Vodovod Puconci-Sebeborci A *peljai.i vodovoda PucoDci-Sebeborci je del izv^'anja obsež-lagotavljanja zdrave pitne vode v soboški oboni, planskih opredelitev v srednjeročnem in dolgoročnem P® “ študij o preskrbi z vodo. Pokazalo seje, Soboška občina zadostne količine vode za potrebe prebi-vendar so te zaloge neenakomerno razporejene. Tako so 1^ količine vode v ravninskem predelu, medtem ko je na ► pomanjkanje vode. Da ne govorimo posebej o težavah i^^soaženostjo vode na obmogih, kje je sicer veliko podtalne vode v soboški občini, srednjeročnem in dolgoročnem pomanjkanje vode. Da ne iij^sd drugim je predvidena fi^^^jsva vodovoda od Puco-Sebeborec in naprej do bil Fokovec, kjer bi zbiralnik, vodovod pa speljali dalje do Mo-in DomanjŠevec. Dj javno razgrnitvijo ni bilo <^’tvnu(ck lokacijskega na- ga je pripravil Zavod za urbanizem iz Sobote, nobene pri-■ Zato so si že zagotovili ^^ŽNICA - Potem ko so Gornji Radgoni (nasproti na vsa potrebna soglasja, dokončna odločitev pa je prepuščena občinski skupščini .“Predvideno je, da se vodovod Puconci-Sebeborci odcepi od primarnega vodovoda Puconci-Mačkovci v Puconcih, in sicer v odvzemnem jašku ob cesti Puconci-Vaneča, ki vodi mimo separacije. Zaradi premajhnega pritiska v Puconcih pa ho tam potrebno Se črpališče. mr AM TCI MILAN JERŠE El Kaogoni inaspuH* ^®tketa) uredili komunalno ftastruktoro, so ustvarili i za postavitev »uni- ■ hniranih« kioskov. Večina ■ ^ieer dvanajst predvidenih I l^st ju JU oddana in, kot I slika, na tem mestu je ■ 1^511 domačnost. Ko bi le ■ J k* *eč kupcev! Morda pa bo H v^^gače, ko bodo uredili E ,&®ap«sredni bližini parki-p*- - Š. S. - Fotografija: N. * 4) v T -j J tudi y Lendavi Vse kaže, da bo tudi Lendava dobila vinogradniško društvo. Takšni društvi sta ustanovljeni že v Centibi in Kobilju. Za kaj gre? V lendavski občini je kakih 600 hektarov vinogradov, ki so se v zadnjih desetih letih obnovili in požlahtnili. Vinogradniki pridelujejo vedno več kakovostnega vina, ki ga težko prodajo, saj nihče ne skrbi za njihovo predstavitev. Sodobna prodaja vina zahteva usiekleničenje vina, tega pa je zmožen le večji vinogradnik, teh pa nt veliko. Tudi stara lendavska klet ni popolnoma izkoriščena. V Čentibi je bila zgrajftna odkupna postaja za grozdje, s katero pa so problemi, saj se na trgu pojavlja vedno več grozja, odkup pa se zmanjšuje, V lendavsko vinogradniško društvo naj bi se vključilo kakih 300 vinogradnikov, pristopni delež pa naj bi bil 200 nemških mark. Društvo naj bi dobilo tudi podporo občine in države. jani ŠE GARAŽE IN SPOMINSKA SOBA - Gasilsko društvo Moščanci je bilo ustanovljeno leta 1924, to pomeni, da bo prihodnje leto praznovalo 70- letnico. Danes je eno najbolj dejavnih društev v krajevni skupnosti Mačkovci. Zadovoljni so z opremljenostjo, saj premorejo cisterno, kombinirano vozilo in motorno brizgalno. V letošnjem sušnem obdobju so opraviti čez SO prevozov vode do najbolj ogroženih naselij. Kot nam je povedal predsednik GD Moščanci Franc Kuronja (levo), v družbi s šoferjem Jožetom Temlinom, načrtujejo dokončanje garaž in spominske sobe. Besedilo in fotografija: M. JERŠE t ■N 11 Vsak četrtek Vestnik j!** J*-.'' ■" sf /ovne pripomočke, ne .ri Jože Matjašec je poleti polno zaposlen na kmetiji, pozimi, ko delo na polju miruje, pa je rad v svoji kova- ški delavnici. - Fotografija; Š. S. vaStvu, od 1975. do 1983. leta pa je bil zaposlen v Varstroju v Lendavi. O takrat - poteklo je že deset let ~ pa je kovač Jože Matjašec vedno bolj kmet. Ker je tast zgodaj umrl, je kot zet hočeš nočeš mora! poprijeti na kmetiji. Seveda pa zaradi tega ni povsem opustil kovaštva, saj delavnica, ki si jo je uredil v gospodarskem delu kmetije, premore nakovalo, vsemogoča kladiva in drugo orodje ter kovaško peč, ki nima odreče pa pomoči tudi drugim. Ni pa več priloinosti za podkavanje konj, kajti teh zdaj kmetje nimajo več, saj so jih nadomestili jekleni konjčki - traktorji. Kovača Jočeta Kfatjašeca in nekaj drugih (pre)obliko-valcev kovine se spominjam iz obdobja, ko je to rokodelstvo tako rekoč cvetelo. Tedaj so biti polno zaposleni. Tudi zato, ker na kmetijah niso imeti »kovaških« strojev, kvečjemu kak obtič in Žago, s katerima pa so lahko »konkurirali« le mizarjem. Mar ni zanimivo za naše kraje, da se gre rtaenkrat toliko ljudi kovače, ključavničarje, »švacarje«..., ne pa tudi lesarje. No, ja, kako »kupanjo« za svinje če nere-. dimo doma, ne pa kaj zahtevnejšega. Sreča za mizarje. SOBOČAN ■ MURSKA SOBOTA - 37-članski mešani pevski zbor Štefan Kovač iz Murske Sobote je bil na 3-dnevnih vajah v Medijskih Toplicah. Pod vodstvom zborovodkinje Alenke Brulc so imeli pevci okoli 30 ur pevskih vaj. Prav gotovo so se veliko naučili, to pa jim bo koristilo pred bližnjimi koncerti. Sicer pa so začeli vaditi za novo sezono ž* septembra, vadijo pa tudi ob torkih in četrtkih med 19. in 21. uro, in sicer v prostorih v Cvetkovi ulici 10. (G. G.) ■ MAČKOVCI - Na omrežje mačkovske kabelske televizije je priključenih čez 50 gospodinjstev, imajo tudi dosti programov, vendar si želijo še priključitev na katerega od soboških internih kanalov. Sicer pa je to Se najmanjši problem. Aktualnejše je asfaltiranje vaških cest, vendar ni dovolj denarja. Kar 500.000 tolaijev pa bo stalo popravilo oziroma ureditev gasilskega doma, to pa je nujno, saj je stavba v slabem stanju. (J. K.) ■ LENDAVA - S pomočjo delavcev, najetih v okviru tako imenovanih javnih del, so v lendavski občini uredili ali pa celo odstranili divja odlagališča odpadkov, in sicer v okolici Lendavskih^Goric, Dolge vasi, Mostja, Strehovec, Genterovec, Kamovec, Žitkovec, Radmožanec, Čentibe, Senice in Pince-Marofa. Zdaj ko so uredili pročelje lendavskega gradu, bodo očedili še okolico. Tačas pa še m znano, kdaj bodo odstranili navlako z divjih odlagališč na območjih Hotize, Lakoša in vse tja do Lendave. (J. Z.) ■ PUCONCI - V osnovni šoli v Puconcih so zelo zaživele interesne dejavnosti. Kar štiri skupine učenecv z razredne in predmetne stopnje obiskujejo fakultativni pouk angleškega jezika, veliko se jih uči igrati inštrument, učenci nižjih razredov se uče plesati, na Soli je priložnost vadbe v ritmični gimnastiki in Se bi lahko naštevali. Od pred kratkim pa je lepša tudi okolica puconske šole, saj so zasadili 40 okrasnih grmov. (J. K.) POGREŠATE VESTI IZ DOMAČEGA KRAJA? NAŠI NOVINARJI IN DOSEDANJI DOPISNIKI NE MOREJO »POKRITI« DOGODKOV IN ZANIMIVOSTI IZ VSEH KRAJEV PRLEKIJE IN PREKMURJA, ZATO POSTANITE VESTNIKOV DOPISNIK ALI VSAJ »OBVEŠČEVALEC«. ZVEZO LAHKO VZPOSTAVITE PO TELEFONU, ŠTEVILKA JE 33 019. ZAHTEVAJTE SOBOČANA. stran 18 vestnik, 9. decembra 1993 n odsevi mladosti Zima Juhuhu, hu, zima je tu! Vsa zaledenela Je, bliskovito zavrtela se Je. Iz velike vreče mraz Je vzela in vriskati začela. Otroke je na sneg zvabila in počitnice naznanila. SANJA ANTOLIN, 7. c OŠ Tišina Uganke Je zelen, rdeč, rumen ali rjav, na drevesu počiva, ko veter zapiha, on rahlo zaniha in v vrtincu pade na tla. Vsi smo je veseli, saj sadje ona nam deli; pridelke zdaj pospravi si. Siva je kot dim. Ko pride, vse se je boji. Vse pokrije, vse zakrije, ko pa sonce se zbudi, ona hitro se zgubi. V gozdu raste, pa ni drevo, manjši je in kapo ima. Ko pridemo do do njega, ga vzamemo in odnesemo, za večeqo ga pospravimo. Kot sonce žari, na steklu visi, obraz je rjav, z obleko rumeno obdan. Člani literarnega krožka OŠ Grad P. S.: Rešitev niso zapisali, ker vam uganke najbrž ne bodo delale posebnih preglavic. ! 1 J Martinovanje Fčera san bija na do močen martinovanji pri strici. Cejla familija se je vktip zbrala. Jeli smo samo dobro jestvino. Najpred župo, potli pa repo, krumpiš pa Salo to. Kaje nej bila zadosti kisana. sen si kis Še coj vleja. Po vsen ten pa smo jeli Se pogače, vse sorte keksov pa coj pili sok pa malo mošta. Stric je moga naštimati tudik radio, ka smo lahko poslušali muziko, _ Teko smo si gučali vice, ka me je lamp bola od režaja. Že je blo fejst tema, ka smo se odpelali domu. LJUBO ŠTRAKL, 8. a OŠ Križevci Naš dedek Naš dedek je prijazen. Rad ima svojo družino, najraje pa mene in mojo sestro. Včasih se tudi razjezi. Vsak večer bere pravljice. Najraje poslušam zgodbe iz njegovega otroštva. Naš dedek zelo rad dela. Vmes spije tudi kozarček vina. Zelo rad bere tudi časopise. Kolikor pač ve, mi pomaga pri reševanju domačih nalog. Ko gre v trgovino, mi vedno kaj kupi. Vsi ga imajo radi, jaz pa še posebno. DANIJELA HORVAT, 4. b OŠ Velika Polana Tudi po Kennedy)u Keiinedy Nihče ni- raziskoval, kako dolgo po Kenndjjevi smrti so se na stojnicah vaških sejmov v teh naših krajih še pojavljale njegove podobe. Kičasti obeski, medaljoni, v pozlačene plastične okvirje vdete fotografije in slike. Majice z njegovimi podobami z značiln* prečo in nasmehom dolgih ameriških zob so visele razprostrte pod branjevskimi ponjavami. A- ir i. a Dedek in babica Moja babica me ima rada. Večkrat se igra z mano. Zjutraj mi skuha Čaj. Potem mi babica reče »Adijo«, dedek pa me odpelje v šolo. TAMARA TITAN, 1. r. Moji babici je ime Irma. Je srednje postave. Ima bele lase in je vedno na-mejanega obraza. Rada ima živali, zato še molze krave. Poleti dela na vrtu in okrog hiše. Na oknih ima veliko lepih rož. Moja babica je dobra kuharica. Večkrat mi speče tudi pecivo. Ker je starejša, je včasih malo bolna. Želim si, da bi bila še dolgo zdrava med nami. . FRANJO BERTALANIČ, 3. r. Podružnična OŠ Gederovci L J ii <1 dl I Pi M je K Pl o Id Miklavž V šoli Jaz sem Sebastjan. Hodim v prvi razred. Učimo se dosti. Že pišemo. Imeli smo že počitnice. SEBASTJAN ŠKAFAR, 1. r. OŠ Odranci Bilo mi je pet let, a se še vedno dobro spominjam tistega dne... Z babico sem sedela na kavču in gledala televizijo, ko so zacingljale verige. Takoj se mi je posvetilo, da nas je obiskal Miklavž. Odprla so se vrata in v sobo je vsa prestrašena pritekla sestra. Cinglanje verig se je hitro bližalo in kmalu je stopila v sobo mračna postava. V grozi sem opazila, da se mi ,črna oseba’ bliža. Hi- tro sem vstala in se hotela poS' nati s kavča, vendar je že stala pri meni in me držala za rokO; Moledovala sem in jokala, naj me pusti in naj me ne oda*« s sabo. Na moje veliko veselj® je rekel, da me bo pustil, ** zmolim Očenaš. Začela sem moliti in Miklavž meje res stil. Nato se je ,spravil’ še sestro. Ona pa se ni tako hitt^ predala. Skakala je po postelj in hotela pobegniti iz sobCj toda ni ji uspelo. Tudi ona morala zmoliti OčenaŠ. Pote’’' je Miklavž segel v torbo in veke! iz nje prelepi darili, kat*" rih sva bili zelo veseli. A// veste? a viia X.VJV Tvovaa* . Miklavževanje je star obitsi’ ki se je ohranil vse do da'*'*! To je praznik otrok, pridne obdari z darili, poredna (Nagrajuje Knjigarna in papirnica DOBRA KNJIGA M. Sobota) Trije največji otoki so Grenlandija (2.175,600 kvadratnih kilometrov). Nova Gvineja (805.800 kv. km) in Borneo (741.500 kv. km). Podatki se v različnih knjigah za nekaj deset kilometrov razlikujejo, mi pa jih niti nismo zahtevali. Potrebno je bilo napisati le vrstni red. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali t ŽUMER iz Celja (Vodnikova 14) tistega, ki ga je poslal FRANCI ikova 14). Čestitamo! KUPON št. 14 Ali veste, katero mesto na svetu ima največ prebivalcev? Odgovore pošljite najkasneje do 15. decembra na naš naslov in pripišite »ALI VESTE«. B - 5 i . i If i I i t pa s palico. T.» ANDREJA HUBEBi . OŠ P.S.: Prejeli smo Še prispevkov o Miklavžih in pišete, da so to neke črn® P* stave X verigami. To sevedn n more biti res, kajti mora biti odet v bela in on ne stori otrokom dega. Kvečjemu jim {«{''' j darila. ,Črne osebe’ z verigar' pa so vragi, ki ga sprenMl®! Je tako? i? is ■ J L >.J b sp te li Ul ili 10 tte »I h SP’ fi ia tet lik «ie L Ce l>a< 1« POl M He, Za kulturno zgodovino bi podatek pomenil mnogokaj. Kako dolgo traja mit o tujem vladarju? Kako vpliva na nastajanje pravljičnih likov, ki najdejo svoje mesto v ljudskih pripovedkah? Zakaj je Kennedy tukaj bolj ali manj izginil iz zavesti množic? Kakšen mora biti idol, da prevzame vlogo pravljičnega vladarja ali junaka in preide v ljudsko zakladnico arhetipov? Kdo je sproduciral Ken-nedyjev mit, zakaj se je tako razširil? To kulturnozgodovinsko delo ni bilo opravljeno. Še vedno pa obstaja možnost za raziskovanje Titovega mita. Njegove fotografije so še povsod. Ne samo v pisarnah, tudi po domovih. Pred dnevi sem njegovo barvno fotografijo, ki je po celotni ikonografski pojavnosti do potankosti ustrezala kennedyjevski, videl na častnem mestu v neki kuhinji. Kako bo na Titov mit vplivala zdajšnja balkanska vojna? Mnogo Američanov, ki jih Se vedno skeli vietnamska travma, je prepričanih, da se Kennedy ne bi zapletel v Indokini. Ob hipotetičnih scenarijih tipa »kaj bi bilo, če bi^ it Titovo ime pojavlja kot temeljna predpostavka v teorijah o balkanski vojni. Pod Titom tega ne bi bilo, še naprej bi živeli mirno - tako se glasi trditev Postkomuni- stična propaganda, ki jaha na standardnem malodušju, trdi, da je bilo za časa Tita, to je v Jugoslaviji - kajti Tito in Jugoslavija sta eno in isto bolje. Američani v času te in vsake gospodarske recesije sanjajo o Kennedyjevi eri. Menijo, da je bilo v njegovem času bolje. Kennedy je bil tuji vladar. Tuji vladar postaja tudi Tito, saj živimo v drugi državi, ne več v njegovi Jugoslaviji. Iz mešanice Kennedyjevega in Titovega kulta lahko dobimo kak odgovor na vprašanje, kaj vpliva na to, da postane neki državnik nekak Kralj Matjaž, čeprav dejstva iz časa njegovega vladanja govorijo drugače? Kje je »iracionalni« temelj mitologizacije? Je tako zaradi vojne, do katere pride potem, ko preneha vladati, ali pa je to produkt vsako- kratne generacije, ki je v njegovem času živela dobro ali vsaj brezskrbno, zdaj pa se bodisi mora posloviti od brezskrbnosti, bodisi od privilegijev? Privilegijev, ki niso nujno materialni, lahko so tudi zgolj generacijski, V smislu: takrat smo vladali mi, politični prostor so obvladovali ljudje, ki so bili stari toliko kot mi. Nepisana pravila generacijskega spora vzpostavijo med pripadniki iste generacije močno identifikacijsko polje, v katerem izginejo celo socialne razlike. Do česar pa seveda pride šele potem, ko se mora »naša« generacija umakniti. Potem ni več bogatih in revnih, levih in desnih, je samo generacija nas, ki se moramo umakniti, in generacija priha-jočih. Na enak način deluje tudi ideološka identifikacija vsem tistim, ki jim je danes žal za komunizmom in jim v času njegove vladavine ni Slo dobrot pa se kljub temu po neki generacijski in sokrivdni inerciji pridružujejo objokovanju komunističnega raja ali pa nasedajo postkomunistični propagandi, ki pravi, da je bilo takrat bolje. Čeprav jim danes ni nič slabše - če jim ni že bolje. Ali gre za iskanje »zlatega veka«? Tako kot je v človeštvu vsajeno prepričanje ali vsaj slutnja, da so bili nekoč daleč nazaj blaženi časi, tako je tudi v vsakem posameznem človekom enako prepričanje: »Bil je čas moje brezskrbnosti, ko mi ni bilo potrebno skrbeti za nič. Živel sem kot ptiček na veji." Po tem ključu žalujejo za starimi časi tudi tisti mlajši, ki niso ne s standardom in ne po generacijski pripadnosti participirali na oblasti in »blagostanju« njega dni. Po nekakem oniogenet-skem pravilu se vera v srečne minule čase gensko prenaša na mlade. Iz tega je razumljivo, zakaj je danes med mladimi Američani, ki so se rodili po Kennedyjwevi smrti, takšno zanimanje za ubitega predsednika. Enako se dogaja pri nas. Presenetljivo pogosto je mogoče srečati mlade ljudi, ki jim gre gotovo bolje kot njihovim staršem v isti starosti, pa so vseeno prepričani, da je bilo nekoč bolje, čeprav zanje neki realen nekoč niti ne more obstajati. Nekoč jih še ni bilo. Titov mit je tačas Še živ brez medijske pozornosti. Še vedno deluje geslo »tudi po Titu Tito«, Kennedyja so povzdignili v središče medijske pozornosti zaradi tridesete obletnice atentata nanj. Toda tudi njegov kult je živ, ne glede na medijsko pozornost. V Dallasu na Elm Streetu je v stavbi teksaškega skladišča šolskih knjig muzej. V muzejski prostor je spremenjeno tisto nadstropje, iz katerega naj bi domnevni morilec Lee Harwey Oswald streljal na Johna F. Kenne-dyja. Je bil Oswald edini, ki je streljal, je sploh streljal? Leta 1976 je Gallupov institut Ali pa je za vsem v glavnem Kennedyjeva retorika-Ljudje imamo radi velike besede s sentimentalnim opl®* skom? »Ich bin ein Beri in er- 4 ■4- 305 S te>s' »tet •»S ltit( A Z ylLl .5; •ti 1-^' 7 i' J opravil razi s ko vo. koliko Američanov je prepričanih, da je Kennedyjev morilec Os-wald sam na svojo roko. Takega mnenja jih je bilo enajst odstotkov, leta 1983 so raziskavo ponovili in prišli do enakega rezultata. Zakaj tolikšen odstotek dvomljivcev, čeprav uradna verzija, oprta na raziskave Warrenove komisije, trdi, da je bil Oswald sam? Zakaj toliko filmov in knjig opisuje in problematizira okoliščine Kennedyjeve smrti? Ali v 15 sekundah ni mogočer trikrat ustreliti iz re-peiirke in trikrat zadeti? Razdalja med strelcem in žrtvijo je bila prevelika? Ljudje so videli Se enega strelca, skuša prepričati gledalce filma JFK režiser Oliwer Stone. Oswal-dova puška je imela daljnogled. ki je dejansko razdaljo zmanjšal na 20 metrov. Ali niso vsi ti filmi in knjigi samo zato tukaj, da bi se s proble-matizacijo ohranjal Kennedv-jev mit. Ali ta mit vzdržuje Kennedyjev klan? je izjavil ameriški predsednik J.F. Kennedy na obiska v Berlinu. To se pravi seči v srca. Biti najvplivnejši Človek na svetti^in reči sredi m®' sta, ki je razdeljeno ‘f* v strahu pred rusko vojsko-da si eden od njih, da se čuU* kot oni. Na vojaškem pok®' pališču Ariington, kjer J® Kennedy pokopan, je v kamen vklesan citat iz njegbj vega nastopnega govora-»Naj se danes s tega kraja ob tem Časa vzdigne spoioc®® prijateljem in sovražnikohJi da je plamenica izročena i***' generaciji Američanov .■•* Patetično? Morda, toda k?' tera genaracija ne bi bila ra®'| nosilka plamenice upanja? »Ne sprašuj, ** lahko ta država naredi zat®’ Američanov. • •' Ne sprašujf vprašaj se, kaj lahko ti diš zanjo?« Kako dolgo slovenske množice, spočit® iz časov komunističnega laS\ dja. Čakajo, da jih bo predsednik države spof’'”|j na nacionalno dolžnost in^ s krilato besedo rešil vanega malodušja. Kenn® ? inil je to vedel. .. Če bodo kdaj tisto v ljubljanskem BliniČi^ centru, v kateri je umrl spremenili v muzej, tega ni potrebno biti den. To še ne bo vrnitve komunizma. F nilo bo Še eno potrditev, človek bitje, ki sanja o žl® starih časih, zato noče p*^ biti starih bogov in bodrilne retorike. Novi IT govi so nezmožni jasne jasTis-^ J, kulacije, zato samo momtl in jecljajo, se demantira** III jeiijuj«, sc uciiiaii..-^, izvijajo. Je s koncem ...j: ______i*l.:b hiisCO' gij tudi konec velikih bes® ' Stefan C i a a J a 9 "I! ygstnik, 9. decembra 1993 stran 19 nasveti Dogajanja na Ljubljanski borzi NoVf že dmgi predlog zakona o dohodnini •v I I 1 I I Spoštovane bralke in bralci, to-bo poročanje o dogajanjih na TtUjanski borzi oziroma na trgn V™ostnih papitjev zajemalo ob-»obje med fottom 30, 11. 1993 in baedejjkom 6. 12. 1993. .2e dalj časa pada tečaj delnice •'ladinska knjiga Založba, 30. 11. 1* borznem sestanku padel za kot osem odstotkov in tako ^*®6gel 30 odstotni padec, zato je J^^la Mladinska knjiga Založa 'id. I '■ objaviti sporočilo za javnost, bilo objavljeno 2.12.,vna-Wtju s sporočilom d.d. Term Ča-7'n d.d. Lek pa je bilo zelo lahko bi rekli, da je spomi-1*1® na vsa tista sporočila v prete-ko so delniške družbe sp^ javnosti, da ni prišlo v nji-delniški družbi do sprememb Poslovanju ali do poslovnih do- ■ ki bi lahko vplivali na tek se je njen enotni tečaj vrnil na (190 lotov prometa), naslednjega ■ ' ... 104.8 pri 186 lotih prometa, v četrtek pa poskočil na 105,1 in se 98,2 ter na tem nivoju ostal tudi v petek in ponedeljek, skupno pa je bilo za 1739 lotov prometa. Z obveznico RSL 2 z davčno na tem nivoju zadržal Se v petek, ko je bilo skupno za 179 lotov prometa. V ponedeljek so bili prijav- olajšavo je bil 6. 12. prijavljen apli- . , , . kacijski posel z 2 lotoma po tečaju Ijeni aplikacijski posli s 30 loti po 96.0 (-1-1,0 odstotno točko). 1 'j * ''j - " " niče PTT Ljubljana pa je v tem tednu naraščal, 30, 11. je tako porasel iz 105,5 na 105,8 pri 40 lotih V torek je enotni tečaj RSL 8 padel za 1 odstotno točko iz 85,3 na 84,3 pri 90 lotih prometa in se na tem nivoju zadržal tudi v sredo in petek, ko so bili skupno z 20 loti prijavljeni aplikacijski posli. teiaju 105,4. Enotni tečaj obvez- I I I .(tcniembo tečaja njihove delnice. ^®anje tečaja delnice MK Za-56 jg nadaljevalo tudi v tem 'J Ul. I I i I II, je zapadel prvi kupon ^*wice RSL8 (po zapadlosti se "" tečaj ni bistveno spremenil), P® še kupon obveznice RIT enotni tečaj je po zapadel za 7,1 odstotno *®) in obveznice Vulon (poku-tečaj se pri le tej ni obliko-se po zapadlosti ni trgovalo "loj. h t 3 j > j^«iia kotacija y®šveznice It tednu je enotni tečaj ob-j^ice RSL 1 nekoliko nihal, na izhodiščni tečaj pa ven-1,1 ‘ porasel. 30, 11. je tako pora-Ijj / n 9ti J. iu je bilo za lotov prometa, se nasled-,,1, zadržal na istem nivoju t 1^"59 lotih prometa, v Četrtek pa m UHJ (27925 lotov pro-V petek je njen enotni tečaj 1 I padel na 98,7 pri pro-11680 lotov in se na tem ni- •, "vuv ivi-VV Ul [la tviii kis pjk^^^držal tudi v ponedeljek pri btih prometa. J '7"! prom K^obveznico_____ . ‘‘i?, bih 1. 12. prijavljeni i r^CilsVl rtncli fi 'Id Irtti nrt fAt^nill RSL 1 z davčno ' posli s 34 loti po tečaju ' odstotne točke), v Cetr- J* enotni tečaj poskočil ,^li j*) 'n se na tem nivoju zadržal Au Pstek, skupno pa ie bilo za skupno pa je bilo l^li^'’ prometa. V ponedeljek.... 40 loti prijavljeni aplikacijski so 'is ■ tečaj obveznice RSL l| Icin tednu nihal. Tako je 30. iz 98,2 na 98,4, ko je (IH? 455 lotov prometa in se na ki! zadržal tudi naslednjega Ptt 274 lotih prometa. V četr- • O M O ' beec«v II. »Titic« €8250 TitatBkl. OGOe M.GSa "fltOMLiDS uinUAlM U OnUton* CMK» "Srti €2000 Moribor TMM O€S 2»^4€O Izpad zaradi večjih olajšav bodo nadomestili z drugimi viri UvršČena kotacija II - obveznice Enotni tečaj obveznice Mesto Ljubljana je 30. 11. poskočil za 0,7 odstotne točke iz 96,1 na 96,8, ko je bilo za 180 lotov prometa, naslednjega dne neznatno padel tia 96,7 in se na tem nivoju zadržal še naslednja dva dni, skupnega prometa pa je bilo za 451 lotov. V ponedeljek je njen enotni tečaj piadel na 96,0, prometa pa je bilo za kar 72(X) lotov. prometa, se na tem nivoju zadržal tudi naslednjega dne pri 2 lotih aplikacijskih poslov, v četrtek pa porasel na 106,3, ko je bilo za 100 lotov prometa. V petek so bili z 18 loti prijavljeni aplikacijski posli po tečaju 107,3, Enotni tečaj obveznice Rogaška 1 je L 12. porasel iz 84,1 na 84,4, ko je bilo za 40 lotov prometa, naslednjega dne na 85,0 pri 20 lotih prometa, v. ponedelejk pa je bil prijavljen aplikacijski pose! z 2 lotoma po tečaju 84,0. Z obveznico Rogaška 2 so bili 1. 12. sklenjeni aplikacijski posli z 10 loti po nespremenjenem tečaju 30,0. Prosti trg - delnice Prosti trg-obveznice v začetku tega tedan je enotni Neznatno je v tem tednu nihal tečaj delnice Dadas padal, nato pa enotni tečaj obveznice Gorenje. Tako je 30. 11, porasel iz 100,9 na 101,0 pri 4376 lotih prometa, se naslednjega dne vrnil na 100,9, ko je bilo za 1730 lotov prometa, v četrtek pa poskočil na 101,1 (400 lotov prometa). V petek in ponede-Ijek so bili prijavljeni aplikacijski porasel na 163513 (145 lotov pro-posli skupno s 554 Ictfi po tečaju meta), v petek na 164351 pri 37 101,0. lotih prometa, v ponedeljek pa na Z obveznico LEK 1 so bili 1, 12. 165150. ko je bilo za 45 lotov pro-" meta. Enotni tečaj redne delnice Fin- ponovno pričel naraščati, 30.11. je tako padel iz 163690 na 163594. ko je bilo za 203 lote prometa, naslednjega dne pa na 163396 pri 67 lotih prometa. V Četrtek se je trend padanja spremenil v trend naraščanja, tako, da je njen enotni tečaj prijavljeni aplikacijski posli s 23 loti po tečaju 103,0 kar predstavlja porast tečaja za 3 odstotne točke media pa je v tem tednu močno glede na tečaj z dne 16. 11., ko se ' *- *=' ~ je nazadnje trgovalo s to obvez- nihal. 30. 11. je tako poskočil iz nico. . Enotni tečaj obveznice Občina 83382 na 89228 pri 174 lotih prometa, naslednjega dne sicer neznatno padel na 89218 {216 lotov Lačko je 30. 11. porasel iz 68,0 na prometa), v četrtek pa na 87157, 68,4, ko je bilo za 60 lotov pro> meta, v Četrtek pa na 68,7 in se na tem nivoju zadržal Se v petek, skupno pa je bilo za 122 lotov pro- ko je bilo za 150 lotov prometa. V petek je bil z 2 lotoma prijavljen aplikacijski posel po tečaju 89100, meta. V ponedeljek so bili po enakem tečaju prijavljeni Se aplikacij- meta. ski posli z 12 loti. 3. 12. je enotni tečaj obveznice občine Šmarje porasel za 0,5 odstotne točke na 74,0, prometa pa je bilo za 20 lotov. Tudi v tem tednu je nihal enotni v ponedeljek pa je njen enotni tečaj padel na 86066 pri 45 lotih pro- Redna delnica Hipotekarne banke Brežice je bila v tem tednu dokaj stabilna. 30. 11. je njen enotni tečaj rahlo porasel iz 3740 na 3748 pri 220 lotili prometa, naslednjega dne so bili s 15 loti prijav- tečaj obveznice občine Zagorje- , _ , . Tako je 30. 11. poskočil za kar 10 Ijeni aplikacijski posli po tečaju odstotkov in sicer iz 50,0 na 55,0 ' '■ -- *- ’ - ------ 3745, v četrtek pa je njen enotni pri prometu 824 lotov, v Četrtek tečaj porasel na 3765 (140 lotov neznatno padel na 54,9 (668 lotov -------------------------- — prometa), v petek pa na 53,0, ko je bilo za 200 lotov prometa. V pone- _ _ _ deljek je njen enotni tečaj ponovno kacijskih poslov, poskočil in sicer na 56,4, prometa pa je bilo za 547 lotov. Z obveznico PTT Celje se je že prometa) ter se na tem nivoju zadr> žal Se v petek in ponedeljek, skupno pa je bilo za 24 lotov apli- Enotni tečaj prednostne delnice Hipotekarne banke Brežice je v tem tednu nihal. Tako je 30. 11. padel iz 3740 na 3664, ko je bilo za V ponedeljek trgovalo brez ku- _ pona, njen enotni tečaj se je tedaj 640 lotov prometa, naslednjega i^bllkoval na 98,5, v začetku tega '''■ ‘'•n tedna pa je ponovno naraščal. Tako je 30. 11, porasel na 98,7 pri 132 lotih prometa, v četrtek pa kar 100,0, ko je bilo za 48 lotov dne pa bili prijavljeni aplikacijski posli s 333 loti, enotni tečaj pa se je izoblikoval na 3683. V četrtek je njen enotni tečaj nekoliko porasel na 100,9, KO je ono za -to isauv na 3703 pri 80 lotih prometa, v pe- prometa,’ vendar je v petek padel tek padel na 3694 pri 76 lotih apli- na 09 3 (82 lotov prometa), v pone- kacijskih poslov, v ponedeljek pa ' ’ 1 porasel na 3702 (34 lotov - apllka- na 99,3 (82 lotov prometa), v ponedeljek pa neznatno porasel na 99,4 , pri 45 lotih prometa. Enotni tečaj cija), obveznice PTT Nova Gorica je f-v tem tednu rahlo nihal. 30. 11- je neznatno padel iz 105^0 na W4,9 Prednostna delnica KBT je ^'‘sditanstalt - Nova banka d.d. v tem tednu naraSčala. Njen enotni tečaj je 30. 11. porasel iz 35186 na 36792, ko je bilo za 149 lotov prometa. naslednjega dne na 36810 pri 97 lotih prometa, v četrtek pa na 37250 {264 lotov prometa). V petek so bili s to delnico prijavljeni fiami do uspeha 1.12. 1993 smo zvišali otresti za tolarske vezave in vezave tujih valut. Tako so obresti v decembru: h^oiarsko vezavo vezave) -'^Vezave dn, dni ani ...... valute (odvisno od višine in roka trajanja (odvisno od višine In roka 1^1 R + 6 R + 9,5 R + 10 R + 11 - R + 7 - R + 10,5 - R + 11 - R + 12 ''ezave Sl [s ?! 31 DEM 4,75—4,90 5,30-5,50 5,40-5,60 5,60 ATS 4,50-4,70 5,00-5,20 5,10-5,30 5,50 Izplačilo vezane glavnice tako|^ teku vezave. Obresti za vse veMve^s izplačujejo ob zapadlosti žen takojšen dvig glavnice In obresti brez najave. aplikacijski posli s 44 loti, njen enotni tečaj pa se je izoblikoval na 37319, v ponedeljek pa je bilo za 91 lotov prometa (enotni tečaj 37227). Enotni tečaj delnice LEK je v tem tednu nihal. 30. 11. je tako porasel iz 11929 na 12168, ko je bilo za 314 lotov prometa, naslednjega dne padel na 12125 pri 200 lotih prometa, v Četrtek pa na 12099 (400 lotov prometa). V petek jc njen enotni tečaj porasel na 12183, prometa pa je bilo za 12 lotov. V tem tednu pa je močno padal enotni tečaj delnice MK Založba. 30. 11. je tako padel iz 5213 na 4789. ko je bilo za 140 lotov prometa, v četrtek na 4449 pri 586 lotih prometa, v petek na 4056 {1130 lotov prometa), v ponedeljek pa na 3900 pri 460 lotih prometa. Rahlo je nihal v začetku tega tedna enotni tečaj delnice NIKA. Tako je 30. 11. porasel iz 84466 na 84562 pri 89 lotih prometa, naslednjega dnema 84582, ko je bilo za 67 lotov prometa, v četrtek pa rahlo padel na 84574 (108 lotov prometa), V petek je njen enotni tečaj poskočit na 84797. ko je bilo za 27 lotov prometa, v ponedeljek pa neznatno padel na 84785 pri 38 lotih prometa. TONCKA BOŽINOVIČ Ko smo konec leta 1990 v Sloveniji dobili prvi paket novih davčnih zakonov, smo zatijevali, da ta davčna reforma pomeni približevanje slovenske davčne zakonodaje sodobni evropski tovrstni zakonodaji. Razmere v Sloveniji so bile takrat še precej drugačne od evropskih, s^j smo šele začeli stopati na pot sodobnega tržnega gospodarstva in za nint^a področja so še vejjali stari jugoslovanski ali ^venski na samoupravnem in netržnem sistemu temelječi zakoni. Praksa je potrdila, da so imeli prav tisti, ki so zatgevali, da v tako kratkem času ni možno pripraviti idealnih zakonov, saj za to ni le dovolj zgledovanje po sodobni zakonodaji razvitih gospodarstev, V treh letih, kar ta zakonodaja velja, suio pridobili nekaj izkušenj, bile so seveda tudi pomanjkljivosti, zato so zakoni že doživeli nekatere spremembe in zanesljivo si upamo zapisati, da se bodo se spreminjati, Davčna zakonodaja do vseh davkoplačevalcev ni enako pravična, saj ene udari bolj, druge manj. Praviloma bi morala biti taksna, da več pobere tistim, ki imajo več, in priza-naSa tistim, ki imajo manj, vendar se temu cilju ne da vedno slediti. Pa četudi bi mu lahko sledila, se postavlja vpraSanje, ali bi bila povsem pravična. Tudi posamezniki se namreč med seboj razlikujejo in zakonodaja, ki sledi omenjenemu cilju, je potem nepravična do tistih, ki znajo svoje sposobnosti in tudi priložnosti kar najbolj izkoristiti. Dohodnina po novem Za večino je seveda najbolj zanimiv zakon o dohodnini, ki prizadene najSirSt krog ljudi in obdavčuje tako rekoč vsako vrsto osebnih prejemkov, razen izjem, ki so v zakonu posebej omenjene. Ta zakon, ki je bil prav tako sprejet konec leta 1990, je doslej te doživel nekaj sprememb, v kratkem pa bo spet spremenjen. Ob prvi obravnavi predloga zakona o dohodnini je di^avni zbor sprejel več sklepov, ki jih je vlada tako rekoč v celoti upoštevala, k njim pa je dodala še nekaj svojih sprememb in tako je zdaj za drugo obravnavo v državnem zboru pripravljen nov predlog zakona o dohodnini. Presenetljivo pri tem je, da je vlada upoštevala večino predlogov poslancev po večjih olajšavah, pa tudi sicer je v drugem predlogu zakona predvidenih veČ olajšav. Omenimo le nekaj novosti, ki jih prinaša predlog novega zakona v primerjavi s sedaj veljavno zakonodajo. Plače in pokojnine Osnova za davek od osebnih prejemkov (akontacija dohodnine) bo tudi poslej bruto mesečna plača, nadomestila in drugi prejemki iz delovnega razmerja. Novost v primerjavi s sedaj veljavnim zakonom je, da se osnova zmanjša za plačane obvezne prispevke od plače ter Še dodatno za 11 odstotkov povprečne slovenske plače iz predpreteklega meseca. K osnovi pa se Sc naprej prištevajo vse stimulacije in bonitete kot doslej, po novem pa še povračila stroškov delavca v zvezi z delom nad višino (najmanjšega) zneska, ki je določena v splošni kolektivni pogodbi. Spremembe so tudi pri osnovi za dohodnino, kjer se ne bo upoštevalo lO-odsiotno znižanje osnove za določene izdatke, pač pa se bo osnova za dohodnino lahko zmanjšala za največ 3 odstotke. Se bo pa po novem osnova za dohodnino znižala vsem zavezancem za 11 odstotkov povprečne slovenske letne plače. S tem bodo nekoliko na boljšem tisti z nižjimi plačami in na slabšem tisti, ki prejemajo večje plače od povprečnih slovenskih. Je pa v novem predlogu zakona upoštevan sklep državnega zbora, da se poveča posebna olajšava za vzdrževanega družinskega člana. Tako naj bi se za drugega in vsakega naslednjega otroka povečala višina olajšave za 5 odstotkov povprečne plače (sedaj veljavni zakon določa 2 odstotka). Ista merila kot za plače veljajo tudi za pokojnine. Zavezanci tudi študenti Akontacija dohodnine se je te doslej plačevala tudi od prejemkov za priložnostno opravljanje storitev, v predlogu novega zakona se krog teh zavezancev povečuje, hkrati pa sc povečujejo nekatere olajšave. Obdavčen bo vsak prejemek, vključno s povračili stroškov, vendar zmanjšan za 10 odstotkov. Dohodnino oz. akontacijo dohodnine pa bodo poslej plačevati tudi študenti, ki dobivajo prejemke prek študentskih servisov. Drugi predlog zakona je tu nekoliko milejši od prve inačice, saj določa, da sc ti bruto prejemki zmanjšajo za 10 odstotkov in nato Se za 20 odstotkov povprečne slovenske plače v predpreteklem mesecu. Ta olajšava je približno enaka povprečnim prejemkom študentov iz tega naslova, zato po nekaterih napovedih teh dajatev ne bo plačevalo okoli 90 odstotkov študentov, Obdav^ev dohodkov iz dejavnosti Pri dohodkih iz kmetijstva je osnova katastrski dohodek, med olajšavami pa je novost, da se davek od katastrskega dohodka 20 let ne odmerja od tistih zemljišč, ki se na novo pogozdijo. Posebna olajšava za dobo 6 let se prizna tudi za gozdno parcelo, ki je utrpela naravno nesrečo ali bolezen. Prt dohodkih iz dejavnosti pa bodo po novem davčne dajatve plačevali tudi tisti, ki dosegajo dohodek z opravljanjem kmetijskih storitev drugim s kmetijsko mehanizacijo (z upoSteva-■njcrii normiranih stroškov v višini 60 odstotkov), V predlogu zakona je dokaj podrobno določeno, kaj se šteje za dohodke iz dejavnosti, opredeljene pa so tudi olajšave oziroma odbitne (»stavke (odhodki). Tako se je doslej 50 odstotkov izgube iz preteklega leta lahko pokrivalo iz tekočega dobička, po novem pa bo davčni zaveza- slej 10 let). Nekoliko sprememb pa je pri obdavčevanju dohodkov iz premoženja, saj je predvidena delna družitev davka od dobička pravnih oseb in davka na izplačane udeležbe v dobičku. Tako se pri dohodkih, ki so doseženi z udeležbo pri dobičku, vsak posamezni prejemek poveča za plačano posebno akontaajo po zakonu o davku od dobička pravnih oseb, le pri lastnikih osebnih družb se ta dobiček zmanjša za . 40 odstotkov. Olajšave O olajšavah oziroma odbitnih postavkah, ki zmanjšujejo osnovo za dohodnino, smo nekaj že zapisali pri posameznih kategorijah prejemkov, zato zdaj omenimo Se nekatere preostale spremembe. Kot smo te zapisali, se bo po novem osnova za dohodnino namesto dosedanjih 10 odstotkov lahko znižala za največ 3 odstotke, V predlogu novega zakona ni zaslediti nekaterih olajšav, kot so, denimo, nakup knjig in učnih pripomočkov, izobraževanje, varstvo okolja, varčevanje z energijo, znastveno-razi s kovalna dejavnost in Se nekatere, ki so veljale dosl^. Se pa kot olajšave priznajo plačane članarine političnim strankam in sindikatom (vlada je v prvem predlogu to olajšavo črtala), kar kaže na to, da se poslanci Še vedno preveč podrejajo političnim interesom. To še toliko bolj bolj bode v oči, ker te članarine ne predstavljajo bistvenih olajšav. Morda bi se morali poslanci zamisliti nad takšnim ravnanj*em in namesto teh olajšav predlagati kakšne druge, ki so veliko pomembnejše in bolj' bistvene za slovenski narod. Če bo zakon o dohodnini sprejet v takšni obliki, kot ga je zdaj predlagala vlada, bo to seveda pomenilo precejšen izpad v proračunskih sredstvih, ki ga bo potrebno nadomestiti z dru-pmi viri. Eden od predvidenih je bil davek na osebne avtomobile, ki pa ga zaenkrat še ne bomo plačevali. Bodo pa bolj obdavčeni tobačni izdelki in alkoholne pijače, pa morda še kakšen vir se bo našel. Je pa dejstvo, da bodo vse to na svoji koži v končni fazi čutili davkoplačevalci oziroma državljani Slovenije, saj sredstev za proračun ne bo zagotavljal nihče drug. LUDVIK KOVAČ nec lahko pokrival izgubo z zmanjšanjem davčne osnove v naslednjih petih letih, seveda pa znesek pokrivanja ne sme preseči tekoče ugotovljene davčne osnove. Zaradi takšne možnosti pokrivanja izgube so odpravljene davčne olajšave za začetnike. Nova je tudi olajšava za opravljene naložbe v opredmetena osnovna sredstva v višini 20 odstotkov vrednosti dejansko izvršene naložbe. Zaradi te olajšave pa je znižana olajšava za naložbene rezerve od sedanjih 20 na 10 odstokov. Nekoliko višje so tudi olajšave za novo zaposlene delavce pri zasebnikih, so pa predlagane povsem drugačne davčne stopnje. Doslej so bili trije davčni razredi, poslej naj bi jih bilo pet. Dobiček in dobodki iz premoženja Pri dobičku iz kapitala v novem predlogu zakona ni zaslediti dobička, ki se doseže s prodajo več vrednih premičnin, pri nepremičninah pa se bo po novem dobiček ugotavljal le, če bo prodaja opravljena v manj kot treh letih po pridobitvi (do- ■ke- ’ \ff69 22.^0i stran 20 vestnik, 9. decembra 1993 1 reportaže N Nacionalni program presajanja organov v Sloveniji Vida Savlih direktorica družbe JASAMA iz Lenarta, o skupnem projektu s FAG-om Vzorčni projekt Slovenske gorice Dražba JASAMA se akvaija s cetostanm razvojem vasi in podeželia, dopofauMi dejavaostari na podežeQn, je zastopnik izraelskili programov aamakalnih sistemov in z izboljšanjem načina avtjenja. Podjetje soddnje s Fakulteto za arhitekturo in gradbemštvo, posebej s profesorjem dr. t U' Boratom Jovancem. Do soddovu^ je |iri9o ▼ osemdese- tih letih, ko je hib ga. Savlova pred^edmca SfeapšČme občine Lenart. Takrat je spoziiahi ^oMeme neustreznega prostorskega urejanja podežetja m pmskala pomoč v Ljubljani, da bi skupaj ohranili arhitekturae bisere Slovenskih goric. V ta namen že dve leti aihitektunio Ga. Šavli, kakšna Je vloga J ASA M E pri projektu Kontinuiteta oblikovanja prostora v Slovenskih goricah? »Naša naloga je celostna koordinacija stroke, državnih upravnih služb, ministrstev in uporabnika ter pridobivanje finančnih sredstev,« Kaj pa proti Ifuri in še više gor, se ne bi usmerili tudi tja..,? »Ja, druga različica je ta, da se potem s Slovenskih Goric preide v pokrajino ob Muri ter proti Lendavi in Murski Soboti. To imamo v načrtih, kajti radi bi kon- Kako vam vse to uspeva, kaj je najtežje? »Po navadi se zalomi pri finančnih sredstvih,,.« Kljub vsemu vem je k so-jinaneimeju uspele pridobiti ob&ne v Slovenskih goricah in tri ministrstva? »Sodelujejo ministrstsvo za okolje is prostor, ministrstvo za kmetijstvo in ministrstvo za kulturo. Najprej je projekt podprlo kmetijsko ministrstvo, ker se zavedajo problemov, ki se pojavljajo na podeželju, še posebej na področju arhitekture. Minstrstvo za kulturo je prav tako videlo svoj interes, saj vemo, da so prek zavodov za varstvo naravne in kulturne dediščine direktorica -- močno zainteresirani za Vida ŠavB, dražbe JASAMA iz Lenarta, je predvsem z»-slnžna, da je postal projekt o prostorski Branosti Slo- veBsfcih goric vzorem projekt. dovenski ohranjanje prostora. avtentičnega ministrstvo za okolje in prostor pa nam je zelo dragoceno s svojimi sodelavci pri usklajevanju re-gulative z zakonodajo in še vrsto drugih stvari. Ne znam si preprosto predstavljati, da pri tako celostnem projektu ne bi sodelovali vsi ti. Ce eri segment odpove, cilj ne bo dosežen,« Omenili ste, da občina Ljutomer Še ni pristopila, kljub temu pasov projektu zajete vse občine v Slovenskih goricah od Maribora do Ptuja? »To so elementi, ki smo jih morali zajeti, če smo hoteli dobiti celoto Slovenskih goric, vključili smo Jih samoiniciativno in iz potrebe. Sedaj v nadaljevanju, pri izvedbenih projektih, pa bo pač ta občina izpuščena.« To je prvi tovrstni projekt v Sloveniji? »Kolikor je meni znano, je to prvi projekt, na katerega zdaj čakajo tudi drugi, in smiselno bi bilo, so ugo- čali s severovzhodno Slovenijo, da ne preskakujemo z enega na dru^ del.« Prva faza projekta je torej koniana, kakšno delo vas čaka v dragi? Boste vključili tudi domače arhitekte? »Tu bo prišlo do konkretizacije, izdelali bomo tudi 25 do 30 vzorčnih projektov. O pridobivanju sodelavcev smo se pc^ovaijali z vsemi vključenimi občinami in s jih prosili, da nam sami priporočijo arhitekte, za katere menijo, da so bili v preteklosti že tako dobri, da nam jih predlagajo. To so posamezne občine naredile in krog sodelavcev ravno zbiramo. Sicer pa bo v drugi ta^ sodeloval tudi dr. Moškon.« tvili člani projektnega sveta, da bi se tako sistematično pristopilo k prostorskemu reševanju celotne države, saj bo potrebno izbrati arhitekturne krajine in vzorčne arhitekture. Zdaj se že dogovarjamo za naslednji projekt v Dravski dolini, kajti ta se 1» počasi iztekel. Smiselno bi bilo nadaljevati od Slovenskih goric proti Pohorju in Dravski dolini. Razgovori z Rušami, Radljami in Dravc^jadom Se potekajo, tako da o rezultatih ne bi mogla govoriti.« Marsikdo bi verjetno želel tudi obnoviti hišo in jo narediti primernejšo krajinski arhitekturi? »Mislim, da bo ravno ta sistem omogočil tudi prenove. kajti prej ali slej neka arhitektura dotraja, in ko sc bo obnavljala, se bodo elementi tega sistema vključevali.« Za konec še vprašanje, koliko celotni projekt stane in kalen je delež občin? »Prva faza tega projekta je stala okrog 45 tisoč mark. Občina Gornja Radgona je prispevala za projekt okrog 12 tisoč mark. Koliko prispevajo ministrstva. Je je težko opredeliti, ker je odvisno od tega, kako sc uspemo dogovoriti. Primaknejo po svojih sposobnostih in zmožnostih.« BERNARDA B. PEČEK Zgodovina presajanja organov Pri transplantaciji ali presajanju organov strokovnjaki ločujejo tri obdobja, pionirsko, obdobje eksperimentalnega kliničnega presajanja in ciklosporinsko obdobje. Pionirsko obdobje je trajalo od začetka dvajsetega stoletja, ko je 1903. AJex Carrel presajal ledvice pri mačkah in psih, ter opozoril tildi na pojav zavrnitve presadka. Začetek eksperimentalnega kliničnega presajanja je presajanje ledvic pri ljudeh v začetku petdesetih let. V tem obdobju $0 se izpo^lnile tehnične posebnosti presajanja ledvic, jeter, trebušne slinavke, srca in pljuč. Največja ovira pri presajanju v tem obdobju pa je bilo zavračanje presadkov, čeprav so že uporabljali različne načine za onesposobitev imunskega sistema telesa. Kljub temu so bile številne presaditve ledvic, kajti v tem primera bolnik kljub neuspešni presaditvi ni umrl, je pa pri presaditvah srca in jeter. V tem času pa sta hitro napredovali tudi transplantacijska genetika in opredelitev, kdaj ali kaj je možganska smrt, piše as. dr. Vojko Flis. Z uporabo ciklosporina se je začelo sodobno obdobje. Preparat so začeli pri svojem delu uporabljati konec leta 1983 že v polovici evropskih transplantacijskih centrov in z njegovo uporabo se je preživetje presadka zelo izboljšalo. S tem je presajanje organov postalo običajna oblika zdravljenja. Z odkritjem ciklosporina pa se je zgodilo to, na kar so opozarjali raziskovalci, in sicer da bo pomanjkanje organov. ali če ni domače mreže, potem tudi sodelovanja z mrežami v Evropi ni. Nujnost sodelovanja z nacionalnimi mrežami je za Slovenijo zelo pomembna, kajti obstaja skupina bolnikov, ki doma nikoli ne bi mogli dobiti organa. To pa zaradi značilnosti populacijske genetike majhne populacije in Slovenija je z manj kot dvema milijonoma prebivalcev mala populacija. So bolniki, ki potrebujejo organ v štiriindvajsetih urah ali pa takoj, ker jim telo zavrača presadek, V tako kratkem času je prav tako težko najti organ doma. Doktor prebivalcev, V istem obdobj* je v Evropi povprečje 30, P’ tudi več kot 40 dajalcev na m’' lijon ljudi. Zaostajanje Slovenije P” presajanju organov je veliko i" ima velike posledice, ne sa^ medicinske in ekonomske, t" 85. leta je bilo v Sloveniji sajenih samo nekaj več kot 1W ledvic umrlih dajalcev in k*’ 111 ledvic živih darovalcev, s®" rodnikov. Doktor Vojko član razširjenega strokovne^ kolegija za transplantacijo P zdravstvenem ministtst^; ugotavlja, da je Slovenija p organizaciji lastne transpla**'^ Bank organov v svetu ni Bank organov na svetu ni, pravijo poznavalci, kajti metoda ohranjanja organov srca, ledvic, jeter, trebušne slinavke in pljuč, ki se uporablja in se šteje kot zanesljivo, omogoča največ 72-urno preživetje organa zunaj telesa. Za nekatere organe je ta čas Se krajši. Izboljšanje preživetja presadkov in pomanjkanje organov sta torej povzročila dvo-smernost nadaljnjega razvoja v Naša zakcatodaja je presajanje tkiv in organov umrlih dajalcev taktizirala v letih in 86. Zakon tudi natačao predpisuje postopek »gotavijiija možganske smrti. Zakon « oidvžetmi in presaditvi delov ^ove^ega v zdravstvene namene določa, tb lahko dele člov^ega telesa odvzam^so te, de se je umi^ v svojem Življ^j^u otSo^ dajs^, timej ima izkaznico, de temu ni nasprotoval ^i pa ne na- sprohjj^ nje^vi ožp svojci. Ce uaiiii ruma izkaznice darovalca, se morajo zdravstveai ddavd pogororiti 8 svojci, V So-vcfiip čtdta na presaditev ledvice 18S bolnikov t« 20 odraslih in otjrok na presaditev jeter. Čakajoči na pret^dhev srro pa je tnalo, med čakanjem umirajo. Sem I Darovalec I Seznanite sorodnike s to željo in imejte to izkoznico vselej pri sebi Vojko Flis v svojem sestavku ugotavlja, da so evropske države pripravljene sodelovati le takrat, ko prosilec, država, ki prosi za organ, izpolnjuje zelo stroge kriterije meddržavnega sodelovanja. cijske mreže zamudila. zai'’ 4 io t 1 ? kriminalno. legalno in 60 50 40 30 zo 10 0 v * ort|y ]W9djli ivkllable Izposojeni graf prikazuje delež ledvičnih transplantantov na milijon prebivalcev v Evropi in Severni Ameriki. V Evropi se je razvilo veČ organov, ki so okuženi z aid-transplantacijskih mrež (naj- som ali hepatitisom. starejša je Evrotransplant). Zelo dobro organizirana mreža namreč pomeni, da je zdravljenje s presajanjem organov sploh možno. Cilji in nameni nacionalnih transplantacijskih mrež so v tem, da koordinira vse dejavnosti, da zbira in daje informacije o dosegljivih organih in čakajočih bolnikih. Črni trg organov Veliko povpraševanje po organih pa je odprlo tudi črni trg, katerega središče so Indija, Kolumbijci, Brazilija, Mehika, Kitajska, Hongkong, v Evropi Kratka slovenska zgodovina presajanja Nujnost ustanavljanja lastne transplantacijske mreže Zaradi črnega trga z okuženimi organi so se transplanta- organov Prva presaditev ledvice v Sloveniji je bila opravljena v Ljubljani sedemdesetega leta. Presadili so jo od živega dajalca. Letos pa je bilo —---------------' “ ", ; I Lani septembra je bil ustanovljen razširjeni strokovni kolejpj ■ za transplantaujo pri ministrstvu za zdravstvo. Izdelal je -razvojni načrt Slovenija-tran^laat. Nacionalni sistem zdravstvenega varstva s podreda trarupl^tacije oi^^ov in tkiv je sprejel tudi zdravstveni svet pri ministrstvu za zdravstvo. Predlagajo ustaaiovitev Javnega neprofitnega zavoda I I Slovenija-transplant, r JI pa tudi Italija. V Indiji je raz- cijske mreže začele zapirati, širjena prodaja ledvic živih da- ker imajo pomanjkanje orga- rovalcev zaradi socialne stiske, v Kolumbiji in Braziliji gre za nov na svojem območju, zaradi zaščite lastnih bolnikov in uspešno presajeno tudi srce. Vendar v Sloveniji zdravljenje s presajanjem organov nikoli ni zločine, ko ljudi, večinoma strahu pred organi neznanega otroke ubijejo in jim odvza- izvora. To pomeni, da brez mejo organe. Iz Kitajske priha- lastne transplantacijske mreže jajo organi usmrčenih zapornikov. Ob vsem pa je Še prodaja ni več mogoče razmišljati o zdravljenju s presaditvami. v celoti zaživelo. Kajti prva presaditev organa umrlega dajalca je bila opravljena Sele pred sedmimi leti. Tistega leta so bili le 4 umrli dajalci organov, lani It na dva milijona ’-S ustanovam v tujini za nifk j-kmarij-kir irjallkč h UJk-UIIVr v UIIJ v LUJIIIJ irH T ,tf' nje organov plačuje velike sire. Po podatkih Zavoda zdravstveno zavarovanje v letih od 87 do 90 pla&tii raj 959 tisoč Šilingov (Gradec, Dunaj), Franciji 4 ii t tisoč francoskih frankov, ' JS| t. v .d -I.iT*’ Lk- liki Britaniji 136 tisoč Nemčiji 740 tisoč mark. '' - Vi ivemciji /‘to tisoč marš. • .j ijf treh letih je bil denar namero za osemnajst bolnikov. Slovenska tran$plantncyska mreža Strokovno in etično , (f zumljtvo, da potreb^ lastno nacionalno k' S s Ih traiJS^^ cijsko mrežo. Razširjeni kovni kolegij za transplnn' Imunologi so ugota'’'^ antropologe n^ popubcije in sestavo genov mat^' tično izračunali, da Slovenci blizu z Čehi in Avstrijci, z obsežnimi laboi skiim analizami pri k 's Sl fšl- C 'J, kemtbolniku pri tavljajo prepovej skladnost. torq Ijajo, kdo na pn®^ vit« ne sme dtfeti. * i »S. 'm b' ventji je ujem^je majhnosti poptda^ & takšno, lot je, naklj^ lahko dolmi, lahko pa_a mapi skladno. Prav k manj sKiaauo. nav bolj rigorazni pri i Ijattju, kdo organa dobiti, ČSm številu«^- populacije in ve^ dajalcev, večja je tu izbiranja po skladn^ J« pri zdravstvenem minisi^^i^ ____ predlagal osto*^^ mreže. Organizacijska <5? transplai’‘*7 zato slovenske mreže je bila narejena 'Hi ispia'" t J t lovanju z Evrotrant, venska transplantacijska je začasno dobila ime Slovenija- transplant-vite v mreže pa seveda teka brez ovir. r Vsak četrte^ Vestni g 9. decembra 1993 stran 21 )3 I 1 reportaže 1)“ P* nr IJ Pommski sejem se je predstavil Ob koncu leta »pravljično« 1 Strokovnjaki končali s prvim delom vzorčnega projekta Kontinuiteta 1 abliknvnnirt nfnctr\-rt «. *. •> • ’ --------------------------------FAfVr' v* oblikovanja prostora v Slovenskih goricah j Arhitekti (iii)so krivi! ori in I no Od if 100 tiH sc lis, P” «1. pii J m- j I Zaradi vseh organizacijskih in lastninskih zapletov, ki so se I pojavili v letu 1993, se bodo morali organizalotji sejemskih prireditev v Gornji Radgoni v prihodnje res natančneje predstavljali. Na H Hskovni konferenci v torek, 7. decembra, se je delniška dražba t ^MURSKI SEJEM predstavila v novi grafični podobi, ki jo je Udelala Anica Žnla. Dolgoletni nekdanji direktor Ivan Kovač je I svetovalec d.d. Ljubljanski sejem in ima pisarno v nekdanjem l| tlepisništvu Vestnika, Ali bo tudi mlada slovenska država z več kot tridesedetno zamudo zapisala uradne pogoje in predloge, ki jih bodo morali upoštevati krajinaiji, urbanisti in arhitekti pri vseh nadaljnjih ... posegih v prostor? Vse kaže, da b« tako; Če smo odkriti, je tura bodo vplivali nadaljnje ustvaijanje regulative na tem področju odvisno od j—j- * uspešne sklenitve vzorčnega projekta Kontinuiteta ---------- C'------’ - posegih v prostor? Vse kaže, da bo tako; nadaljnje ustvarjanje regulative na nosi materialov, dotedanji način poselitve in graditve, dotedanja bivalna in splošna kul- na način gradnje oziroma prej določitev n ii 'J I I r I _ • - - —(I Namen torkovega srečanja z novinarji je bil, predstaviti novo sejemsk-o prireditev na gornjeradgonskem sejmišču, ki bo od 15. “0 23, decembra v rdeči dvorani, ki bo v ta namen ogrevana. Ititenovali so ga Praznični sejem in po napovedih bo »pravljično ^lo« mladim in starim ob iztekajočem se letu. Vsak dan od 16. *k> 17. ure bo potekal poseben kulturno-zabavni program za otroke, ki ga bo v zadnjih dneh obiskoval tudi dedek Mraz ali Božiček (kakor komu drago). Obisk sejma, na katerem bo sodelo-*alo okrog 75 prodajalcev, bo brezpla&n. M Vedno pa ni znano, kaj bo s 7-odstotnim deležem vstopnine, ® jo d,d. Ljubljanski sejem dolguje občini G. Radgona, »Država ■hora Sprejeti republiški odlok, da bo pobirala delež od prodane 'kopnine, ne pa da bi vsaka občina zase sprejemala odloke,« je Povedal direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec, Prav tako se oMina G. Radgona Se ni uradno odločila, če bo z 31 odstotki JjuŽbenik Pomurskega sejma (toliko naj bi namreč znašala vsota, jo Ljubljanski sejem dolguje občini). Kakor je znano, ima **iina Gornja Radgona interes sodelovati kot družbenik tako J'Pomurskem kakor tudi v Radgonskem sejmu, ki zaenkrat deluje * Še na papirju. BBP 1-1_ <*o n. L. . * F nemškem jeziku na Madžarskem je lahko tudi za slovenske maturante gostinskih p šoli pri grofu Almachtu riditMji.-jii in se prebraitjujejo v betelu, ki velja za enega iimed oh HlBiiMm jezeru. K« $e zjutraj zbudijo in se jim morebiti tisti * ~~bi SehUeiti na nrMlmvAmalk mMiMlr h« vmim nlmnrolt aN iravaK ključ, do samotnih kmetij v višjih legah in stegnjenih obcestnih doma6h na slemenskih legah,« je Še zapisano. Vzhodne gorice so kmetijsko bolj razvite in izkoriščene in hkrati tudi krajinsko, arhitekturno in urbanistično najbolj neokrnjene. n- o--------* ...AAAAJ-- vc,i.s iziiaa £llj _. MICI!IITc vzorčnega projekta Kontinuiteta oblikovalca stavbne tipologije. propstora v Slovenskih goricah, ki ga soustvaijajo profesoiji Šole za arhitekturo (Peter Gabrijelčič, Peter Fister in doc. dr. Borut Izbrati najboljše, najboQ Juvanec). Eno je gotovo: čez nekaj let bodo že znani dovoljeni značilno stavbni tipi po posameznih krajinah, ki jih bodo lahko (motali) . .. .... upoštevati pri novogradnjah in obnovah. Ljudje in arhitekti bodo T ntimi Krti" _________________________________________ .Bvxv>.'».>x vivtiit kjivvt;^ii2>K.in ... —-* IM miuteiki] IMHIO J 1 ■ J 1 v njimi bolj ali manj zadovoljni, saj veste; okusi so različni. Čeprav kme- bodo možne različne izpeljave ter takšna ali drugačna izvedba 7' vu sianovanj- načrta (le katera hiša se gradi točno po načrtih.'?), pa drži eno kol skega, kje so največ pozornosti pribito; arhitekti gradi4yem na slovenskem podeželju več ne posvečab kletem kje ureditvi ' bodo mogli prodajati načrtov španskih, muslimanskih, primorskih kmetije, kaj je bi Plav- ali bavarskih hiš! V prihodnje bo točno določeno, katere značilno- naprav vodnjak sredi dvonšča, sti in dediščina ljudske arhitekture se bodo v posameznih območ- ^7* x jih morale upoštevati, kje se lahko gradi in kje ne, kako visoka je zgradbe, kje vključene v n^se-lahko hiša, kakšna mori bili okviri zunanji podoba, Ije vrh slemena, v kateri občim > z tije pomembnejši od stanovanj- zaprav vodnjak sredi dvorišča, kje so kmetije samostojne --------- Dr. Borut Juvanec je prepri- So odpovedali le arhitekti? Težko je danes obtoževati in I iskati krivce, kdo je bolj ali ' manj kriv za podobo našega podeželja. Dr. Borut Juvanec posredno priznava, da strokovnjaki v preteklosti niso bili kos svoji nalogi ( nekateri so se jKikesali in hočejo s toliko večjo zagnanostjo vrniti podeželju pravo podobo): »Osnovni namen tega, o čemur se danes pogovarjamo, je, da starih stvari ne kaže zametavati. Na- -------J- Čan, da bi lahko arhitekti z malce domiselnosti že do sedaj uporabili vrsto dobrih rešitev iz ljudske arhitekture: ■Kleti in bivalna arhitektura so zelo preproste, postavljene tako, kot so jih pač znali delati. Strehe, nadstreški, naklon, mrežasta vrata; na primer bu-tane gradnje so zelo enostavne, tak način gradnje ni povsod uporaben, gre pa za to, da bi se Ije vrh slemena, v kateri občini 71/ BREZJE IN TERBEGOVa - po tem principu naučili delati tudi v betonu, zakaj ne bi na enak na6n kot pri butani gradnji naredili opaž tudi v betonu. Panonska hiša je na tem predelu sestavljena iz treh kvadratov, kljub temu pa niti dve hiši nista enaki. Enak je vtis, ni pa bilo recepta, da mora biti hiša taka in taka. Tak je bil red. In če je red enostaven, ga bo razumel še tako neuk Človek. Če to ugotovimo, vemo, zakaj so hiše postavljene tako in ne drugače, zakaj so postavljene po istem sistemu; niti dve hiši nista enaki, vendar točno vemo, kdaj je vhod s čela, kdaj s strani, kdaj vhod spredaj in zadaj, kdaj samo z ene strani. Gre za neka pravila, ki diktirajo projektiranje,« Končan je torej le prvi del vzorčnega projekta o Slovenskih goricah. Nadaljevanje men prve faze projekta je bil, da inventariziramo arhitek- 1^ . - jvccvtf. nv 92:gleda kot hotel, temveč je prej podobna malo večji stanovanjski v nadstandardno ponudbo, ima tudi pokriti bazen, na voljo so t” možnost rekreacije. Povprečno je zaseden 51-15af je ja hotele ob Blatnem jezeru zelo dobra zasedenost 'iy_ -'-7.1 objekta, saj traja povprečna turistična sezona ob ostanku morja Je dobrih 6 tednov, preostali čas pa je večina objektov hk/^-ii Zaprtih, V hotelu smo srečevali nemško, angleško in italijansko je bila slaba, je tekom stoletij propadla, dobra dediščina se je ohranila 100, 200 in tudi 400 let. Osnovni namen tega projekta je torej nadaljevati kulturo neke določene krajine; stvari je treba nadgrajevati - upoštevati staro arhitekturo namreč ne pomeni pobirati staro arhitekturo, danes živimo popolnoma drugače kot nekoč, in to je treba upoštevati. Na nam I«*.goste, ki jim ni bilo težko plačati dokaj visoko ceno (prenočišče okrog 100 DEM). ^adili s pomoijo avstrijskega in madžarskega kapitala, Almacbt, član madžarske komisije Panevropske t^tamaiiiski grof je tudi osebni prijatelj z nekim drugim, Se bolj Ha. - ^tt v atfctf/i! sJn.44.,.vL-AM. r-Arfei^rtim ATrtCrtm - rVttrtm ur,n a jTUtl) 6"'* J"- 1“-“ p,,J—v.j ~ -------o—" , n " '' Avstriji in na Madžarskem cenjenim grofom; Ottom von n i 'U prav nič čudno, da se eden od treh elitnih apartma- ■"L vVie'"* P'’ ^ofu, ki ga tako v Avstriji kot na Madžarskem vse holelu Familia, katerega direktorica je H Vj/': Pdcsai, začeli izobraževati bodoči strokovnjaki za turizem in a l^ipu./ Pivfim letniku je 21 učencev, od tega 18 deklet in 3 fantje. I; žalost strokovnjaki temu do današnjega časa nismo bili dorasli, Črne gradnje, nepravilne gradnje kažejo, da je naša kra- ... -----™*™“ »1 ji jina pokvarjena in vse naloge prilagajali zahtevam m željam naročnikov, so na plečih stroke - arhitek- ture. Upam, da bomo znali značilnosti ' v posmeznih obči- z območja Slovenskih goric in izbranih krajev v posmeznih oMi-' b«**« tahko V krajino (vas) v glavnem prise-v zameno za omejevanje tudi Ijevali drugi, zdomci ali »viken-■ ---------------------daši«, ki so prinašli S sabo svoje čemo, da ne smejo postavljati »nepodeželske« vrednote, se je streh s salonitnimi ploščami, podeželska krajina z nekdaj jim moramo ponuditi načrt njeno ljudsko arhitekturo z drugačnimi rešitvami, jim po- čela spreminjati v nerazpoz- nekaj ponuditi. Če namreč re čela spreminjati ce-za- _ ___ T UVia£,pVX.' . H"=‘" >CUIIKU JC il “VCMCCV. uu 1C6*. lo M-r,,-- - ‘-‘■'J'' j vcdafi, da je naklon 1:1 v teh navno »predmestno« krajino. je veliko, toda tudi v prihodnjih iMm Števila n p | doma, zakaj je boljSi in 2Lato jc pomembno, da bodo i* meja števila učenMv je 30. Kozakaj drugi estetsko ne ustre- arhitekti pri sedanjem načrto- šolanje dve leti, sJ^m da je ,,^0, v to kra- vanju izboljšanja prostorskega fCI^ maneinSkega jezika tudi preizkusijo), medtem ko I iČ* ^L^t.^kega jezika ni obvezno. »Zaenkrat so učenci le iz Madžar- ! _ ■ arhitekti pri sedanjem načrto-zajo, ker šo prineseni v to kra- vanju izboljšanja prostorskega jino.« oblikovanja nekaj prostora za so značilne bolj okrogle oblike..,? Vse to so strokovnjaki ugotovili s sistematičnim ■Txv.Si-^w jVc-iH.a JU t-_______________________________________ pričakinejo, da bo to prava mednarodiu šola in da prihajali tudi iz Češke, Slovaške, Hrvaške in Slovenije. Če bo (J*t* 'elilu, in bodo ti prostori pretesni, bomo poiskali večje pro-kJfrijA .Predala direktorica Marianna Pdesai. Učenci morajo upOSte-'v.Wed' hotelu in Šoli (čeprav je res, da jim ni potrebno poslušati "avanj), zanimivo pa je, da so vsi oblečeni v enotne uniforme. lis jim najboljši predvateJji z različnih univerz, odvisno od pred' h:* imKui. .-.h ra^^crL/kjdarcfizii ali tnti* leTike. ' *, o oHiDvati turizma, trženju, gospodarstvu ali tuje jezike. [J.. ' se bodo učenci učili tudi franneoski iit angleški jezik. , je ta šola kakovostna, 1____________„ j^guninih učencem iz Slovenije (predvsem iz Pomurja). Soli za gostinstvo in turizem lahko postanejo le poklicni hi ' "*/®karji. Diploma z zamSrdske Sole ob Blatnem jezeru na nekaj posebnega in bi povečala možno-ovenije (predvsem iz Pomurja), ki po I bo priznana v Avstriji in na Madžarskem, študij pa bo moč i'j (O ik| '' Ameriki, Komur ležijo jeziki (Vse se lahko naučite!) in pogumen, lahko poskusi že prihodnje leto. Direktorica je ** ™ tlnvrArKb-« iiAAnz-A ra uACmbiAm - _ > • w . ®'”' praktični vefiki »ikub^, Itakdbe so padOi sdcof, hri ihnnAvtffe Idiktdb. bmvoožB ____«_ a...' . .. » njihovo streho to^o ytaviB v» atdaidzacVo in i^je Soodvisnost arhitekturnih mnenje prepustili tudi sociolo- v ozadju pa je Čutiti močan in , . , - .. PO'/ smo znotraj območja Slo- splošno kulturne razmere ati venskih ...........................................1 goric opredelili štiri drugače povedano, če so v neki kulturno krajinske vasi dobili vodo, elektriko ■“ in , sekvence: aJuvialno ravnino, diluviaino —, gfantlllL ____ I telefon prej ali kasneje, je od- ravninsko teraso, strma pc ' visno od njene oddaljenosti in bočja goric, slemena, hrbte in prometne povezanosti z večjim vrhove.« To je zapisano v pr- ) gospodarskim srediSCem; če je • vem delu gradiva z naslovom bilo to pravočasno urejeno, so Krajina-naselja. Vse mladi ostali na podeželju •" ---------- skrbeli za razvoj. Če Strma po* klavž. Spodnji Ključarovci, Sirezefina in Tomaž, Ptuj - Destrnik, Janežovski Vrh, Polenšak, Trnovska vas in Zasadi ter Maribor Pesnica - Gradiška (Sp. Kungota), Jareninski Dol, Jurski Vrh in Spodnji Jakobski Dol. »Ko govorimo o identiteti bivalne kul- m so se to, poleg tega pa tudi kameninska in talna osnova, klima, dostop- ture na območju Slovenskih goric, mislimo predvsem na liste elemente arhitekture in grajenega okolja, ki jih generi-rajo značilni stavbni tipi. Raznolikost stavnih tipov variira od nižinskih, postavljenih na stran 22 vestnik, 9. decembra 1993 vestnik MISENJA, STAUŠUA... Direktorska plača sejma plače direktorja d. d. Ljubljanskega sejma in še 30 pogojnih “barabt iz spiska, kot jih imenuje g. Dagmar Susier, predsednik GZ Slovenije. G. Boruta Jeršeia z 1.291.671,00 tolarjev ob asistenci g. Kovača, bivšega direktorja sejma, ki je sedaj upokojen in je tudi spravil v iep kar čedna vsoto, je več kot uspešna in povečuje razslojevanje. Omenjeni gospod Še priloži nekaj tolarjev in lahko z enomesečnim zaslužkom kupi nov avto. Ob pretirani ceni vstopnine 400 SIT in visokimi cenami gostincev, ki so pač navili ceno po tistem; zdaj obiskovalca oz. gosta vidiš in nikoli več. Kako pa zmore Graški sejem se vzdrževati z 20 ATS vstopnine vse leto. Pojavile so se hvalnice Kmetijskemu živilskemu sejmu v Gor. Radgoni in se sprašujem, zakaj ni možno te prireditve v Pomurju narediti ceneje, tudi v gostinski ponudbi in omogočiti vsem dostopne cene. Najemnino prostora plačujejo Ljubljani, občina pa nima ničesar od tega in bi morala ukrepati. Kako Je možno, da posamezniki neupravičeno enormno bogatijo, kar meče slabo luč na novo ureditev v Sloveniji, ko pa delavce mečejo na cesto z mizernimi plačami in podporo. Ko bodo nastali socialni nemiri, ki Jih več ne bo stvenem domu za svoje stare pacijente in seveda tudi za ostale. Zelo moram grajati vodstvo Zdravstvenega doma, ker ni obvestilo vsaj z listkom pritrjenim na vrala bivie ambulante v Rakičanu, kam se naj obrnemo in iščemo pomoč. Ta negotovost Je trajala skoraj dva meseca. G. Gerič in njegovim se ni zdelo vredno se pobrigati za bolne stare ljudi. Saj oni so še mladi, ne potrebujejo zdravniške pomoči, dobijo dobro plačo in sedijo na toplem. Kakšen psiholog Je ta Gerič, ki se lako obnaša. Sicer pa se govori, da so za premestitev g. Nerata tudi drugi razlogi. Eden izmed glavnih je menda tudi la, da Je rojen preko Mure. Mislim, da bo to pismo prečital tudi g. Jerše in si ogledat stvari tudi iz druge strani. Pa lep pozdravi BAŠA FBANC mogla krolili vlada, bo prepozno. JOŽE KAUČIČ Zdravnik v Rogašovcih Glede na članek novinarja g. leršeta bi bilo slišati tudi drugo stran medalje. Zato se oglašamo tudi mi. Glede namestitve zdravnika v Rogaševcih imajo popolnoma prav prebivalci tistih krajev, kjer so Zelo zadovoljni s storitvami ge. Perič. Čemu nastavljati zdravnika v Rogaševce, ko ima nova ambulanta samo gole stene in nobene opreme. Kakor izgleda te opreme še dolgo ne bo ker ni denarja. Izgleda, da bi najraje opremili ambulanto s staro opremo, ki je v tako slabem stanju, da ni drugo kakor za odpad. Sicer pa pokrivajo to teren trije zdravniki, dva od Grada in eden iz Cankove. Pacijente, ki bodo šli k zdravniku v Rogaševce, bodo morali na preiskavo krvi, urina itd. v Mursko Soboto. Potem se bodo morali z izvidi vrniti v. Rogaševce in potem ponovno v Mursko Soboto po zdravila. Take pametne ideje se Preklic izkaznice darovalca Spodaj podpisani Slanico - Klobasa, rojen 21. 9. 1957, imetnik IZKAZNICE DAROVALCA izdane pri RK v Ljutomera dne 21. 5 1987 . prepovedujem ljubljanski kliniki ali katerikoli drugi zdravstverii ustanovi v Sloveniji po svoji smrti odvzem vseh mojih organov, tkiv ali delov telesa v namene transplantacije ali raziskav, s čimer postaja moja izkaznica darovalca neveljavna. Svojo odločitev utemeljujem s sledečim: Ker sem sam od teta 19S4 pacient na dializi in od leta 1987 na čakalni listi za presadiiev kadaverske ledvice na kliniki v Ljubljani in ker od polbogov v belem po^lul^am ze nekaj let naztij, da ledvic za lahko rodijo samo V zzeAi; pametni glavi v pirtjrn/ Zdravstvenega doma v Murski Soboti in seveda na pleča davkoplačevalcev. Najbolj pa smo prizadeti dosedanji pacijenti g. dr. Nerata, Bili smo z njim zelo zadovoljni, ker Je bil prijazen človek in dober terapevt. Mi ga bomo zelo pogrešali. Nimamo ničesar proti ukinitvi ambulante v Rakičanu. Vendar bi g. Nerat iahko delal v Zdrav- presaditve ni in ni, ker da velika večina Slovencev ne dovoli odvzema ledvic (organov) svojih najdražjih, ki so se smrtno ponesrečili (možgansko mrtvil), ne vidim več nobenega razloga, da bi bit tudi Jaz sam darovalec svojih organov, tkiv ah delov telesa v transplantacijske ali raziskovalne namene. K temu bi dodal le to, da me Je v dno duše sram, da sem Slovenec in da še vedno kot davkoplačevalec plačujem davke brezpravni državi in prispevke za zdravstvo, ki vsaj enkrat na leto ali stavka, ali pa to poskuša. Ali povedano malo drugače: če bi bil rojen npr. v Republiki Avstriji in bi me doletela povsem enaka usoda (odpoved ledvic), bi sedaj po 9 letih dialize bil le (v to sem prepričan) vsaj drugič transplantiran. In še: če bi bil povsem navaden pes in bi žive! v Angliji, bi Angleži za mene storili zagotovo več, kol pa se Je storilo zame v skorumpirani Sloveniji. Ne glede na to sem kljub vsemu hvaležen Bogu in samo Bogu, da smem živeti. STANKO KLOBASA Ormoška c. 49 69240 Ljutomer KOTO, proizvodno in trgovsko podjetje, p.o. 61000 UUBLJANA, SLOVENIJA MIKLOŠIČEVA 5 lel.; 061/123-241, fQx: 061/1 13-289 PP415, TELEK: 31298 Sl KOTO, TELEGRAM; KOTO LJUBLJANA ŽIRO RaCuN: 50100-601-14013 VSAK PONEDEUEK OD 9.00 do 13.00 V KMETIJSKI ZADRUGI KMETOVALEC V LJUTOMERU PRI ŽELEZNIŠKI POSTAJI ODKUPUJEMO GOVEJE IN SVINJSKE KOŽE PO NAJVIŠJIH DNEVNIH CENAH ŽELIMO VAM SREČNO NOVO LETO 1994! TIGOP d.o.o. GANČANI Tel. 42101 AGROSERVIS Murska Sobota p.o. Vabimo Vas, da nas obiščete na Prazničnem sejmu v Gornji Radgoni od 15. 12. do 23.12. 1993. OGLED IN UGODEN NAKUP VOZIL RENAULT • Renault 5 campus,ctio in twingo-dobava takoj. • Konkurenčne cene. Možna zamenjava staro za novo. • Nakup na posojilo ali tizing. VSAKEGA KUPCA VOZ3LA RENAULT ~l ČAKA POLEG ST^UJei UGODNOSTI ŠE NOVOLETNO PRESENEČENJE J Pričakujemo vas na sejmu v Gornji Radgoni in v prodajnem salonu RENAULT v KroiktSS v Murski Soboti. Vse informacije po tel. št. 069/21 630. RENAULT priporoča Glf RENAULT "AVTO ŽIVLJENJA Življenjska zgodba, dolga skoraj stole^e Vedno znova me presenečajo, ti, ki so preživeli sedem in veČ križev svojega življenja, ko s tako gotovostjo povedo, kakšni so bili v življenju. Kot da bi to bila naj preprostejša reč v življenju, povsem jasna in znana. Mi, mlajšega rodu, pa bi se, če bi nas kdo vprašal, kakšni smo, znašli v zadregi. Kot da sami sebe ne bi poznali, se ne bi upali in znali določiti, kakšni da smo. Kar čakamo, da nekdo drug pove nekaj o nas, kot da bi tisto bilo mnogo bo(j pravo in pomembno, kot pa osebno videnje samega sebe. Ali pa sploh nimamo časa, da bi se pogledali, svojo zunanj-skost, ne samo pred ogledalom, ampak tisti drugi del, ravnanje. Mar zato, ker govorimo, da čas ni naš zaveznik, ker v življenjski ihti ne naredimo vsega, kar mislimo, da bi morali, ali drugi teijajo od nas. * Prodaja rezervnih delov za gospodinjske stroje. * Prodaja in servis štedilnikov, pralnih strojev, hladilnikov in zamrzovalnikov ter drugih malih gospodinjskih aparatov. • Možnost plačila z odlogom na 3 čeke. »Delala sem rada, pela in plesala, rada sem bila vesela,« je o svojem življenju na kratko povedala Olga Perhavec, rojena desetega novembra 1895 leta. Četrto leto je v domu v Rakičanu in dobro ji je, Le družba ji manjka, da bi si krajšala Čas. »Roke bi Se znale, toda vid mi ne dopušča,« je pojasnila, zakaj si s pletenjem in vezenjem več ne krajša časa. Nekdaj pa je lahko in čudovite vezenine še sedaj krasijo njeno domsko sobico. Tudi črk oči več ne razločijo, tako da bo tudi za te zapisane vrstice o njej nekoga zaprosila, da ji jih preberejo, Le molitvenik je še ob postelji na nočni omarici, tiskana in vezana Božja beseda, ki pa je zanjo vez s pokojnim možem. Ob zlati poroki sta dobila vsak svojo molitveno knjigo in njeno so pokopali z možem, moževa pa čaka, da jo položijo v njeno krsto. »Bil je zelo dobrega srca. Poročila sem se, ko so sem prišli Slovenci, Mož je priSel s Primorske. To je bilo, ko so Italijani zasedli Primorje. Mož je Sel v Ljubljano, samo da bi videl. kaj je novega v Sloveniji, Tarn pa je bilo polno mladih fantov, ki so Sli eni v vojsko, drugi v žandarmerijo, tretji k železnici. On se je odločil za žandarmerijo in ni ga bilo domov. Prišel je s prvimi tru-pami, ko so Slovenci .zasedali’ Prekmurje. Takrat sva se spoznala, se poročila in smo srečno živeli. Bil je zelo priden in vsi so ga radi imeli,« je o svojem zakonu in možu lepo govorila sogovornica visokih let. "ZVEZDA" M. Sobota, d.o.o. NAJDALJŠO NOČ v LETU PREŽIVITE Z NAMI V; - Restavraciji hotela ZVEZDA Cena silvestrskega jedilnika 4,200 SIT - v prednaročilu do 20, decembra 1993 je cena vstopnice samo 3,800 SIT, Gostišču ZVEZDA -BELTINCI Cena silvestrskega jedilnika 3.800 SIT - v prednaročilu do vključno 20. decembra je cena vstopnice samo 3,500 SIT. Ponujamo bogat silvestrski Jedilnik in zabavo do zgodnjih jutranjih ur-obenem vam želimo vesele božižne praznike ter srečno novo leto 94. Naročila sprejemamo po tel,: (069) 32040, 32041 telefaks: 069 21278 »Ja, to SO že visoka Iri® vsak dan sem bolj slaba- -veda, druge stare ženske ’ dim, da ne morejo hodk' prijemati, jaz pa še telcw'' dim. Tu je učiteljica telova^ in hodim na telovadbo. čepnem lahko. Ne vem, . to. Ja, zmeraj sem delala, me je to zmehčalo. Mea^ ne boli, samo herpes Poznate to bolezen? Zato m s«!’ tu, drugače mi niČ ni. , Ja, ja, danes pa mlati’JT ja, jtij po. majo časa, zato so tako 1^ živčni. Mi pa smo doma in imeli mirno življenje. živčno, vse je bolno na ff'?. ljudje dosti trpijo. Pa spremembe je,« J. Olga Perhavec, ki je a|i( torto in čestitke od njiho''? nje ter stopila v 99. leto j’* nja, je prijetna sogovofj . S svojo vitalnostjo presens^ hkrati daje voljo ter zdravo življenje: »Ne soli in ne sladkorja. .čemeriti’ se ni dobro,« Pa ne samo varovancem , poslenim v domu v tudi vsem, ki jo poznajo IB r klepetajo z njo. , MH, fotografiji ' 1 GRAMATE)! gradbenega materidl^ bele tehnike akustike umetnih gnojil in galanterijskega blag® I I 1 I S v DECEMBRU POSEBNE UGODNOSTI, - možnost nakupa blaga brez obresti na odpl®^' čili' do |1)C$€C6V « - ob gotovinskem nakupu nad 20.000SIT 10% r* ‘I pusta - in druga prijetna presenečenja: vreča cementa že za 532 SIT gorsko kolo na 18 prestav že od 16,000 SIT stebri za vinograd po 844,20SIT barvni televizorji različnih izdelovalcev, radiokasetofoni že od lO.OOOSIT peči za centralno ogrevanje, vodovodne pip®’ otroške igrače in galanterijski izdelki VESEL BOŽIČ IN SREČNO NO LETO vam želi podjetje I GRAMATEK J t 9. i t I v h ž t) fr T Ss I -93 I vestnik, 9. decembra 1993 stran 23 h republika SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA PROMET IN ZVEZE republiška uprava za telekomunikacije, Kotnikova IŠa, Ljubljana Objavlja prosto delovno mesto Strokovnega sodelavca I v releratu za nadzor frekvenčnega spektra. Zahtevani pogoji: - višja strokovna ali štiriletna srednja izobrazba elektrotehnične smeri ' 3 leta oziroma 4 in pol let delovnih izkušenj - vozniški izpit B-kalegorije ZaJelieno poznavanje meritev v telekomunikacijah, radioamater. Poskusno delo traja 3 mesece, delovno mesto je v Radijski merilni postaji Jeruzalem, občina Ljutomer. t izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen Čas, s polnim delovnim Časom, Kandidati morajo izpolnjevati splošne in posebne Pogoie po zakonu o delavcih v državnih organih. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: Ministrstvo za promet in zveze, Republiška uprava za telekomunikacije, Kotnikova '9a, Ljubljana. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem ^gbimem postopku t« if ■ pboizvodnja sanitarnih celic I 2» Si' tf M ČP .< I* Id® 5(* f e N O A V A d.o.o. Vabilo k sodelovanju pri Lastninskem Preoblikovanju podjetja variš Lendava, d.o.o. 15 sodelovanju vabimo vse nekdaj zaposlene In upoko-khce podjetij Mehanika, indip, gorenje varstroj in gorenje imo vestnik Vam ostaja premalo časa za čiščenje stanovanja, niste kos napora nemu čiščenju po pleskarskih in podobnih delih? Či^tLNI F SERVIg . f 1 f.; L; KO I A N A lATO SMO TU MU Hitro in kakovostno oči' sUmo vaše stanovanfe od stropa do tal. Enaka dela izvajamo rodno ali občasno tudi v poslovnih prostorih. Portudbe spre/«fnamo vsak dan od 16.00 do 18.00 po telefonu, številka jo: 22176. ^lA J, ■ 1 Drogerija NOVO Podjetje Artex, d.o.o., bo odprto v soboto, 11. decembra, ob 8. uri i/ Lendavi v Partizanski 18 specializirano trgovino V kateri bo po najnižjih cenah velika ponudba kakovostnih izdelkov ILIRIJE, PALOME in TOSAME. »ifiUSi palom^ L ) U H L ) A N A TOSAMA • Ponudba je posebno pestra in zanimiva za frizerske in kozmetične salone, cvetličarne in gostinske obrate fir »'J ei>^ jii’ J*« kthko svoje lastniške certifikate vložijo v VARIŠ Lendava S tem postanete delničarji podjetja, katerega ste tudi soustvarjali. ^žbeno podjetje VARIŠ, proizvodnja sanitarnih celic _________________ dejavnostjo: izdelava, projektiranje in ^fiontaža sanitarnih kabin, tlačnih posod in cevnih radiator-je podjetje, ki vedno bolj prodira na tuji trg. S svojimi strokovnimi kadri zagotavlja intenziven razvoj, vodi učinko-finančno politiko in se uspešno uveljavlja na tržišču. ‘'Sto prej navedene upravičence vabimo k podpisu izjave, ? katero bodo potrdili pripravljenost za sodelovanje pri •bterni razdelitvi in notranjem odkupu delnic podjetja, Do-^he informacije lahko dobite na sedežu podjetja ali po I^efonu Št. 76111, inf. 398. ‘klavci MEHANIKE, INDIPA, GORENJE VARSTROJA, '^^renje ima '-®ndava, d .o .o.. z - Pri nas vam bodo svetovali strokovnjaki pri izbiri: • kozmetike za nego las • sveč • sredstev za nego usnja • čistil in loščil • kozmetike za ženske in moške -Mt, tJ* OB KONCU LETA POSEBNA PONUDBA OKRASKOV ZA BOŽIČNE IN NOVOLETNE JELKE! flif ii^ ^OflENJE IMA \^WUJEMO VAS! 6^ 669 Z2.90S I I. Vsakega kupca čaka Delovni čas od 8. do 16. ure, ob sobo-presenečenje! tah od 8. do 12. ure. Priporočamo se! V' .sl 1 k I Akcijska ptodaP Stolov, miz in kotnih klopi v decembru SERVIS KMETIJSKIH STROJEV Ptisebno ugodna ponudba v tem mesecu pa so razni Stanki izvoznih programov. Lgodnosti: '■ obročno y*^plačevanje tp<>Iog + 3 obroki. 4- 5 obrokov 150.000 SIT) " riiožnost ^^varovanja jila s ČbI, ; ^ceki I i,- CLr. - i t r pri I S^^lovino Ob nakupu pohiitTa čuka presenrtenjel ------- -^m----------- V !<■ nas lahko vsak thn od 7.00 do v Kolodvorski 5 v Ljutomeru in j^Mood 8.00do I2.00. Informacije f^J^lefoiiu (069) 81 301 in 82413. t^^skoin se prepričajte o pe.stri v i Odkupujemo tudi hlodovino in žagan les: — hrastovino — jesenovino - bukovino in jelševino ‘‘»kličite ob ponedeljkih od 7.00 do 15.00 po telefonu 06982412 »li Vsak dan po telefonu 062 701105 1 o Varna mas i v n e g a pohištva. p.o. '^^^0 Ljutomer, Kolodvorska 3 VEČ KOT TRDEN STOL JE MtIRALESOV STOL. avtomehanik Maijan ZADRAVEC Vuga vas 29a, 69242 Križevci pri Ljutomeru telefon: (069) 87258 Smo pooblaščen servis Iraktoijev ZETOR. Popravljamo fodi vse druge vrste ttablooev ter kmetsko mehaniza* ajo. Opravljamo servisne preglede, tekoče vzdrževaj^*e traktoijev, gene- rabia popravOa s šestmesečno garancijo. a: =3 0 S S N as § S - batni sestav 95, 100,102 mm - komplet ležajev motorne gredi - ventil glave motoija - glava motoija - altemator 55A - zaganjalnik za modele od 3511S - - zobnik zaganjalnika - avtomat zaganjalnika - pogonska lamela - kardanska lamela - mali ležaj sklopke - ležaj kardanske sklopke - pumpa hidravlike 7745 6.980,00SIT S.598,00SIT 655,00SIT 6.754,00SIT 10.333,00SIT 20.900,00SIT 2.613,00 SIT 3.103,00SIT 4.529,00SIT 4.509,00SIT 2.985,00SIT 8.066,00SIT od 14.066 do 16.500,06SIT - vodna pumpa za modele 2511, 5211, 7745 - vložek šobe - element dizelske tlačilke (stari model) - kolesni zavorni cilinder - zavorna čeljust (komplet) - zavorni cilinder (novi model) - zavorni cilinder (stari mOdel) - pas ročne zavore - zadnje steklo kabine stari model 6.700,00SIT 1.188,00SIT 1.330,00SIT 1.505,OOSIT 1.900,OOSIT 1.928,00SIT 1.863,00 SIT 1.914,00 SIT 7.980,OOSIT - steklo kabine z gretjem I0.690,WiSlT - rezervni deli za manjalnike in druge sklopke traktoria ZETOR. UGODNE CENE, mnu M KMOlOCnU POPMinU SO MZUG, M NAS OMŠtEIE. 1 stran 24 vestnik, 9. decembra 19931 vestnik f. J 7^ n Svetovanje in računalniške storitve Kocljeva 7 69000 MURSKA SOBOTA Tel. & telefaks: 069/31 610 Računalnik 486 že za 162.990,00 SIT in vključuje: • procesor 486SI,C-50Mhz, !.B • delovni spomin 4 MB • ohišje AT Baby ah mini Tower • disketna enota 3.5", 1,44 MB • trdi disk 17()MB • monitor 14” eolor, 1024 X 768, 0,28inm I.R • SVGA 512kB, 1024 X 768 • krmilnik A I’ (IDE) BUS HD/EDD -k i/o • tipkovnica z STO znaki Člani Uaba SIRS »e ifedami 5% pofkost prt ^aCilu ali sK^noet nalotp* na 3 obroke Meim n»k«p na na 6 aB IS mesečevi CENIK KOMPLETOV Osn. plošča/HDD-MB 386-40 MHz, 128tB 486-3,3 MHz., 256 kB 486-50 MHz, 256 kB 486DX2-66MHz, 256kBlBus 170 MB 133,367 176,079 202,774 215,054 250 MB 139,77.5 184,088 207,579 222.528 340 MS 14H,95f! 196,901 223,596 236,944 540 SCSI 250,825 287,771 315,426 320.873 Koiiliguracijd vključuje: 2MB ohišje .AT babv; FDD 1,44MB: 51,0 tipkovnico: krmilnik + I/O kariica: VGA 512 in 14” color VGA 0,28, I.R Cene so brez 5 % prometnega davka. KKK AKjO , PODJETJE ZA TRGOVINO, IZOBRAŽEVANJE IN STORITVE MURSKA SOBOTA Tišinska 8 STE ZAČELI POSLOVATI? NIMATE SVOJE REŠITVE POŠLOVNO-INFORMACIJSKEGA SISTEMA? Odprli smo BIRO na TiSinski 8, kjer ponujamo podjetnikom in obrtnikom ter občanom: - fotokopiranje, neprekinjeno - komplete ali delne računovodske in knjigovodske storitve - vodenje trgovinske knjige in sprejema blaga - administrativne storitve Vsa obdelava poteka ob pomoči sodobnih računalniških programov. Informacije; KKK Murska Sobota, Tišinska 8, tel. 06923582, telefaks 069 31895 KEDR 'J' SPECIAUZIRANA TRGOVINA ZITALUANSKO KERAMIKO I vam v sedelo var) ju L* s priznanimi italijanskimi proizvajalci " v svojih razstavnoprodajnih salonih ponuja • stenske in talne keramične * plošče • armature • zaščitno-okrasne letve za keramiko • tuš kabine specializirana trgovina z orodjem in stroji za polaganje ploščic '.»i i i k gaS- S; ■ Al**' : t: s& eJ h w. • sanitarno keramiko j 1 . i '4 * orodja in stroje za polaganje ploščic VAŠEGA OBISKA BOMO VESEU V BAZSTAVNO-PftODAJNEM SALONU MARIBOR, Židovska ul. 12 tet.:062 224 312 PE BELTINCI Stefana Kovača 21 tel, telefaks; 06942202 i|; HARiaOR, Zrkovska r. 52, taMlaks: ■jezisn-aes---------------------- PAKETNO AVTOMOBILSKO ZAVAROVANJ STE POMISLILI DA LAHKO SVOJ AVTO POŠKODUJETE TUDI NA POTI V ZAVAROVALNICO? Ml smo! Zato ga pridemo zavarovat tudi na vaš dom Poleg tega pa ponuja paketno zavarovanje ie naslednje prednosti: /• ■ M 4 ■ Sami se hosle odločili o i^hini vaSe^a paketa; ■ kasko zammeaiije je r paketu 20 odstalkoe ceuejSe; M lO-odstoDii popast za i'sa ostala zaiameanja e paketu: ■ jx>j»ist za takojSttjeplačilo: ■ možnost ohročnepa hrezohrestnepa oclplačevaitja, ■ pri kraji ali ttničen/ti aetomohila ram poememo denar za naktip noeepa: ■ r i'ače}>a artomohila ram krijemo stmSke najema drii^e,epa eozila: ■ zaearoranjeprartte zaUčlte tam krije morebitne stroitke odvetnikor in sodnef^a postopka, ■ turistično zarartmanje zit potoeattja L'prostem časti; ■ Triplaeor bonus - naprado za eaše prettdarno raenanje v prometu: ■ tlodatni popnst za ziestobo /ziraroralnici Trip^lae: ■ enake (iopoje zaearoranja za posamezttlke kot za podjetja. zavarovalnica triglav d.d« Končno popolno in sodobno zavarovanje TRGOVINA Beltinci, Ravenska 27 tel.: 42151 čreniovet, stara šola tel.: 71 077 UGODNO • plišaste »pajkice« • džins BUTIK GITA VRTNA 8, BAKOVCI UGODNO: • ženske pletenine • hlače iz jeansa • drugi tekstilni izdelki od 13. do L decembra ^93 !| na Tomursl(m sgtnu v Qomji l^^oni ® bogat program za otrof(e ■ razmrerstno b(ago po ugodiib prazničnifi cenab presenečenja - nagradta žrebanja ' (Dedeb^9draz z darovi Sgem bo odprt od 10. - IS. ure 'vstopnine ni^ N 993 vestnik, 9. decembra 1993 stran 25 S I I ) 1 I li 3! « B r y.28 5,3 č:! f E u ■! vž '25 ■= E nTl n S-!-- »f "O a« televizijski spored od 10. do 16. decembra X lil u §uS lUlU _ o 3 .2 o -'. ;6< » j: -5 - fH 2 a*^ TT ra Ch , rt I" d rt I ? * □ g s < «2 Q«i» t' 0® X 1^ B IllIU ox tiip M x!u Suj So gg gg 'S- ii - I o S O) m Z UJ > O CZ) > Z UJ > o Vi > z UJ > o Vi > < Z UJ > o Vi z UJ > O Vi p < z UJ > o (0 > < ■Z. UJ > o tn > S---J57 « o ■ n '?S » 00 v d rt Q ra 'C c i t. - - - O 4j ■Zj v 2SS ” « -tt3j n I -1?? r- T3 C' CM ra I _ S O S z =Š=‘^--g£’£^3 j;! X X c o < 00^ i^DŠOŠ O-O rt ra & O CM V. E > 7,1^ E d O c > rj .. o V) s *2 o AcjF i cM ra'“ — ^r4ci ^?2*^ ^Vi v I ^2. .e 2 F ra u S g- rt š 5-5, B 2 S > -r fl 2 Si , filo M ' O "O B) b? o v rt n 'n o o .. r! I I O I J I ra > a r> r* tfi > “• X« o □ C* - k"- o s £.7« = ^■eSo^ujio^SM . '= u 3 n ■ .E'n O t; ra j4 ! rt O s ■"M KS 1> i 5 5!^245i«5Hp e *j ,3 , Vb VI o * ' rt rt 7^^ — 3^ P 10 '-“ K E ■= so I g o 1 o o 2 \S s 5,27-!;^^ ■ e 6,08 HTi io>s27^7 rt tZ) ."O i-------------------------------------I < 2S-3^S v«- gV! .š-S-S5gg^7 - N ' ' d k. < S O c 2 f K - d « P ' * ■:■£ •0’0 rao S - P . rz: fiTi frt Q ScM O S 8 ff7 Sp X r;2 rri g.S8 B .2^sa> i*)r^JOQ rt O 1-^ •N I v I ^>/~l 51 -9 C M u BI a oi B k j oij u - - £ rtk^aOO\rti-' 2” . ^—' ‘S;'^' rt rt e.^'<3SS|5.3SH4!i2 m u-g "go 'S •^■'S I , g 7f-35S?ps.g«« . "P , vi 00 O 7 - O ■ >« I v P T.) I "Al “ , .9 S jb-SS-g^s^.c 5 g® p.-oio^ P-^52« ■SSbI ' s a -S g § g00 g s '4;« .-S-<«jX^rt'^^^ £^rt S am T-) 12 " I I jd’ '“’-'^’^rt^' ,cirt '3 = rt rt rt 3 i^-sl rt rt' 'C a ss:i 3^ ' ra rt lO F Ci -S oezifli’* c^TJfž^O ra SE ^><7) . o'Q>^ 06Z 2*^ . .c* r 1 k* . , I I ■«. O n 1 ffl E b "■> Sb7-3«s7 "I Š-SSS.sS« atg a-goti I ™- = 73 '/I 5 _ C ' i "».J I S-fJ^ o-!» » s -S”^ I £ I o t ' 3,5 = -i* *-• C I ?hS X ra 40 p ' a B m5 - 2 3f ra O i rt 5 'ČS o c 2 ra c rt I XI s ra > o e - c ' rt^.wc— SraS E bO-P ^> 4 C = V — ' ra , S-S:S.š - c: rt «a r L- JA e o ^£&6 E g<^ D el na s E rt »4J i - ra n > ‘ ' !fi!S .. c o.‘^■4' g ,^ o .„ . 2^ 0!= " n 37 „ ■Sg e vji?? "O^ " rt > •T- _____, rt 15 o rh .S,"" b grtovi7^’2^^1;^p« * I- , -4 5.t^K£p^ ' 57^5S?11^ “ ( £A ;, |J o tl -i.. R"? ? .?■£ .* « 1 n’'! £■<3 l-l s s Š EN -R P '- dj ® 5 u ” “ X5 T"^ rf ra « I =-:CJ V O O rt ?®p 2 t lE £ -C ’-; p n .? ra ra iifl n © Cl .? ra ra JS “"k ” O*'^ i^ « Pl, — •»- 4.' s«-s .^‘•g 2 S .n ,^0(5 -j A^3„, _c: ^am _ rt p ■3 M) 4 S.-s'i‘ i ra?5 4: O O 2 V) X < rt £ N-^ K Ji rt < ,. c !, « š S" ■tj S^is »rt T-^g OR CM f-a ®a I •" b—1 ■'^ T.^ P 2 I -Sl 5 "5 CM 11« , | £ 5-= ““ -? I P ■t) ■» I £ co 1; 2 > £ o -' 2 rt o ^ , • ■ y «‘•^2 . ' mS o £ 00 ” I'* J* «” tJ .7 ► « v -2 I O (A « > .s ® " ” s 5 = „,«Si ®a i « 2 o o 'T o C rt rt 3^ O «^rs'g3> Vi > < & '^5 rtt^ I M sii^SsjsgEŠ^ ■ s “ s «■•- C I e O > ' o « o s > '«• iS S-J 4J — •ra oi^C " 2 2'^ ¥"? J s® ra Jr _ . ' c i; .ra S. A 'C '■ o* m I M rt 4 rt *M rt L rt :='r; J< .13 I 2 3 d d rn t- c O M CC C Q “-3 ? g l SoT 1.'^-I .- p ® 2 ri "S-UJ ® ?! !, f« s !3 I iij Oh Ji o6 I 8 SiS ' g2!_ R® !! rt s MM g a JC P Ki 2 • S* 9 '^2 ** 25 E I cb rt o ra ra K* ' ®C “ Tj 7 3i — "8 r- «« ;'5 c J''; I •''O CM (A ra »o I- 4 J tla X I TJ CZ) I?1 I ramo OrajTrtO'X! b?7 i Š? I d rt C iC I u I o H- 3vi_<>rira^ po raAOg rtQ:g 1 X m < 'P TJ O (3 ' « e“- o "i " '7'BS E oS .^>72!-^ °&?!g6|«0^ ® 2 I I - j H n 8 JI '4 — 3 I ?■ X) "5 p 4 I ■ p***) tta ■* t — . O ' C * S li O I OS5 *T O oS 2T3.S t I tCX I ?ij2 c rt a O vt *~3 CM OOCM rt CM ra I s ■ G ' SSgg s ■ G l “ 2 ■£ s s » ’ « ra Q bS ra -4 ra o i f raraO^rao-lArt ■J; S’® 5 '^-s ssa a-5g3a:a”®o£-£ ° I o ° I S ■-Z:s?!G<4«>g'5"’ © iž .y rt rS -S CM A*CJ 3 rajv ra^g*-' rt ic TJ TJ o rt ra ■ ::;s o x.r"? *** © - rt >^’ E Ja qX:^Z I I ?^2>0 I > sS: I !" ■ ' ^ '■"■I b m '■ ^ I ^-E - - 1 ® “■ 2. Š''® * z ■ " = ' -^tiŽgs-4r- , ži’4'rtra“*u2'P. s -1° ■^- 3r^ ""-Ei ^13 Š 5 'e S 'C irt « rt 5^ rt 'CCl£E I N^PpOcMCbSc b - - •“ Vi ,-1 t.E ' 3 rt M - ra c:^ c c o c I a”'^Ssa’E§£ > i I = Evb J * “ i r-i S’ 2 s 3 ' ® M 2 - -E R - Zo'X*^'4 •'“I 1 0,^1 9 55 2^:g.2t „^23-5® = a>-^ = , 2wO =N -’;gsa’g5 23------- IdsisS-c »'i ■obK I . -83SHS 1 <6 < I O.?^ g ra ' 5SS: EK š a - •• Ch Š • "-I c = -R či’« ■2 2;“ 3 " "* .a e U-, -6. „ .L 3 S. o- 7 ib''25°’^’OSjS 2 ,?.<" 3 C 1 _ =. “ l tl — rt -j O C 2-i. « 2S Vi d rt ra ' JI.__ ■ ' S-o -■ ? g 3 = fSS ^i. -j: .x; §"-£■=’ -^=>■8° ' :C Str f rt"-* ' i£^s£^S 'i . „ _ „^ =-«s^7 ' , ■ ■ 22so"o« 3^ j; 2’?=: S ^ •; S I u E'‘-° o^in ’OQ*M>lirt _ M S-J kn .n X o I <3s o 4js o = S-1 ..:. C 7 s 'O rt ^ .£ Cn’O5*i • SK'4’3.u-a'5 s ' .T- “-O-' ’O A « S I SL P. A o > ® ■i = s “J rt ra ' ” G>u 2 , o VT I U o.“? p > 4 Vi X 4 ‘N O 4 £ & ps:5 p-!^4= P'^! ti 7"^ e g §-g r ■= - i £?s “ “ — bi i - L. ' iD53“i“°Ea.„E3 ‘^D aM,S!,tja. o’XS* ILI -p = >4 , . M “ — ■ rt A >5 N u o Sg’K-S laLi :^S N “ TM J ■ds ' rt rt I ( S£ *■ , J = S 4i K is 'I JI, D-rti ra P S3c£--Sg-§S£ '£ '5 o.^ I C 'i £ ? ,S t: .6 I -"i — - ra v “P j ra 1 E n \-rtf^ .)€■?■ -J ' ifi®ŠS o® a3 s -j rt rt _5 rt rt s 2---Is ŠS S &° £ s ' ™?!£ P 4' 7 £ Si s t g « 8°“?išg^"=,i?53S5 O' I V ) > N d ) I \> ic ■“'-ijj"! o£;2 S *'^ rt I' ' S I E ■'" CM I ; w © =- ■ rt o I O'Jib2:3rt*<2'racjc,., 4- F6- alf e** _ § ra ■J rt t5 I o.; o ra e*? “' - IV ' T S.N J ' Le. ?s?psO k:; to I “5^ I d ■ £ 3 ' !i _; m 2. 1’'^ o| ' Nj;; s S d L ^3 3 a M >n _ra -rart^ i»-^^d SiC> S =^2 I ~oO^ =^o^« ^7 3 «7 ' aSbog.g" "’■-‘ c F rt rt "i ' rt c IM «> E* c ** b d , 9 « 2 *- rt I o o -0 S « > “ o rt .y o d rt .= E .1 n X ■ v ’? . » J« .= I p o TM • b—. ui P c ra ra G rt i. 2 z t"- «"6 .i! rt "O ra y d O d o s S-o- _ i ra > g- ra ^_: s O\ oc *£ rt Z' ra •E’ ■* 'C I I * £; ti jd’ ra^ CUc tc*-” >3z. •ranz) spcz5_§g‘goo’7_; 5SWm-^ -“ !■= = X • •— ts . p c 'C I I I £ f « Q 1'^ »tj-± v 00 ' z I^.S o § Si-Sg^-S Sji"-1’”^ — ■2„' gi^gsižS gRort □ -■S S-”o« £ I o 3 _ - ni.- rS — O — :: ; — is ® 2. ” £788 S^ = ’‘ ■OJV) I N **> rt 2 p ra '—' ft.O 4-. “ ±s e Vi ~ 9 C? rt ™ 9 c{^ I UJ Q .3 £ rt d I M 5 d _ I s c 2; ■ -=“ 5 d B rt s s v ►-"T»< a«.‘^'oS > ----- 7 H < -a O o v on' " rt ra I 1 I H "ot I -= rt >;: tM ra > 2 J f” B ■ .1 ?5*tŽ • c l Vi ra O 'C*^ '”'* "S O ■ = « o-s sfkj 7577'2Srt^s^ vn '- rt t* -J j-J. A^pmOraMd 5 £ ?FlP.^*nMs.7 9 I rt «>! ra 9 I 9 c ' * rt 1r " CM a 00 *'■' 'i TJ “4 *. m r^ 14 " - - Q ■-12 dy M »J b c- > u o m o; ff :5>-g. es-3 g-«,^7040^** -•.-■< ' ^7i”“ - rt OQ l-TsC-O^— — SS3 t 2 = ŠS> "O B ,0 a«5 N -p" o. ’ - !3oo " I “ ' ,, ■=.B®/a -- , > c , E ® VI rt 03«’*“' A _ R ! o c ra , AM4i4;=3rtra^CC S Vb 9 — I c <0 “ *"!$ _ M® = s s .Sl,:2 » ® ELV " g ib! g ;2 8 ' 3,3 o š > s 5C:g Cp 6.1 =-2 ■^- 3 .., c- j, " P.Q'"8 4a3 e^^t^d^CM ? s o^S-S S*' Vi a: 4 *N O 4 P ■S-« e rt e r? 7-t? ■ aS-S,^ □ 'B'S S "7 4^1 'c " |£'a8 2.,. S c c 'S, lA 'A riicra'ildei = P_ra l£#3g '^21^7 5© p^ 4^-9 J > fT :i !^lj7ŽSsiES^«^¥^ ,-7 ■c tZ) I , (Z) .> ■ lA ..JB, ra -C! .e-. ' L I-! _ *.(!. o o © fs .M o ra •" p A d JrorMso^ rt ra^• — C WT b-bi G JMM c ' u- -S c > Jd ' > rt p Ck5 ! "O tZi s rt £ • c 2 rt *M I «”^1 S^§ 1*» *4- JJ S« rt p tD I rt g rt < «1 ?O T^^in S 5 K« o ' <0 ■; rt :ž7^ 1 h*— •■— CM ra g I ' i SO 1 Ci-O CK » I I OJ5 1 rt ^^35 c- - _ '5 a - O > E «. rt rt rt i>i 2 c C d 2 g ' '57'7“ es7 E ?^7|?7>2|«ž? o 'F ra d ■13 2 7« »->3 -'Jo!'«®'- .'1'"'''^ omo. a^o- „2 PJCP. ©"P . (bOo.a^ ,^ifi I ra (K ’n®cMSn'^22E c6 '■!” - oS - O S 3:2.4 rt r“ ^d ( I <0 ;rt I Oa E x> I (E Vi > < p X ra 33 2 O 2 iC > " 5 “ s - 3*Si.O5S7°5 E (J^NS-g I E-B^^^S-in^-al'-. v,065._^ = S I »3 e lig rt «,(3 rt O c M f, M. 4- -^A 1 ^(5 Sg 'OtS ra^jPj— rt 5 SS ;5 ' «» s “gg® «:E £r g.« f4 F u? d CM rt ig ž S i- TJ rt <✓ <=t ■ .4* -h n ?o«-5o ra ra O a rap Q.i^r:P S "■•*.2S -''5'S JA C“S po I op . VI o — I N O ' ‘d u» «; rt I * S c ofl'^Q ' (-..»Ti rt-ra -p7S 2 J. I So = S.7,1 3 ii 1 ■ ■ »n .2, I 1^6 ,« 5 A — T -2 i I Vi rt Ti v E 'J- - 4/1 - ■ MJ O ■aid po I OP . VI “ — I ra raž '^Orara " S A ” 1*1 ra *a rt d rt rt q( £2 rt p -S • 1^1 rt '4: 8 2-5 3 5—00 O. « 2 izii ' ■=-? ' g n-zj Ss 3.;7--S f i s s s J^^VSšOSg ?-?!Eigfl5' "■ •U. rt tS d o o ,ra_ _________ - l-l fll ^ •£>! QJ xj______« tM N ___,;S Os ra n. O o , XA tn w “ J-, ču 3 ) 2 o S 3 “ Q U .3 ■‘5 g d »ra. fa 21^ s,l,, E ■ 3 r, ® £ o CC .H i c • ?5 gB šs s 11“^ 5?^^ _____8 ali I u ” o VI ■— CM 1-4 ^2 o M MM rfi -^ '«- S 1 00 G - - □ n B-e a — t;, a > ° I ».“■rarav-b <« d?»CJ 9 "* X E 11 n , « 3 i O o ' s-o'2 «£"B g rt ra oci 9 rt p! rt Sl I ^20 c'' OJid^rJ -E,aS ' 0^'3 g s «1 '5 5 2 rt rt C-fc '■er:'« ■ - gtiiua£7^:n^3 i £ 2’3 tž ra. m J-l b-n. Isl '5 ra 4^ *- ^S-S SSS.|?3K|s2EŠ«^ d M> o X O I ) 2*0 ) N ‘ rt rt o rt SN^S.i M UO t; ' >N s-m— • o2s! >-S" 23 2.ar; e ra VI 'i £ ŠS £ M Xi O 5.05.-■^32 l^siS^Sgi A--i'2.o —“ «w v 'V ' o '■o Xa 'C OL| Cč ( Mo. 1 I E & 1. i«M~ n^ S n ® 2- • - -„ O o CL rt A3 . c ”22 g Sf2S ' I "Sl-J X D iv — — u S a» F.s> 4-4— ,* c = ®i22 rt S CM S .oo5c’-«rt CM -■ o-Tj *i I 0£ 1 c I i X rt X> KJ I QE ^a-fjitSSiSSS? >. > v >0 rt -« rM ®'S 2!*,®S ' rr O 4'^00 NbrtfcM s c3c?d3-'3*''S " :o.S.-J''3'«oqo °-S £ n -g i6 2 1 M -d — u 1 ■ TJ O O S Mn« n H « g TJ ra o 4 -o , rt CM > rt 5C5 o > o y o e 1^ "E g 2S .. ra "" ^ S g K 8R^4i=? 'C r- O T c. n 2 K L£2-5i5 . Sv 1 7 ; P ’«Z _ ra ad* C I ra !_. n. a _ HJ HZ) ^ •*'.«_ ±17, * ff rt rt E 2 «&«--’lzSs •§sg| 2s7:iS-5 2QL ■ " 2^,B2g3F;niio 2^- 3^--gS Y «0 = ;gpl|‘^8“Sgji-l e.:^.^S2Ss.g.„.^š. ' li-S2 it . *A raO . Z c a ra ^5 E 4 Vi X < >N O S O rta 40 8.8£-Bg75S’ J 410k 1 N X U O "g7a7 u'®'’. “ p jd 2 d 2S rt 'Z d .'bSrt^E^ ■^=i3o£|p:^ s iN-ltSik-g ^.ui B G27==SS« 2.S °as-sg A P I P ra '■' d rt ^2 rt o 5^ i-sOOi c •“ i J> I ' ■^''55= 5 ž2^--xj«ajs5 J. £;-«2=±«Re ® 6 C . .9 rt 4rrt,^o f rtHHc r p V-SNSiTiszgl I cx cz! 'O JCJ ' 5i ebSo^Ss-SS st® I t-o -ž, ’y I O rt G “' ' '5 ~ 9 a; ib S“!.S S.g:., SS-3 S.O <'4 2^6'5 "a ‘‘‘^<3 „-<=“ ■ - ='°^- a7g «8 S 1 “ S?! > - « « 7 S’’^ .3 a^fS" 5!^ rt £ 7 • *5 ■S c- s > JS ra t Praš ra 2 s Q 3 'loS g !^5 ' >-!i rt rt > e a = a =s|7 B-S -g-šo ® JtE s £ ' ES%Ž£2;s^o.-^2S „ ^-xs^ss722g.|y?.:RS s S" "> iSR c e’ 5 - = g =■ I « f - > S £ £ 'd iv 9 d o S giš S" s SR S 0^-5 V^Sk , , , ■ SciS-^s , , .“ž I c O rt rt M »A u dl = bn rt Cia rt ■p< "Ss ■i: rt I co 2 kR-; g o O -(X CQ rt TJ 1 S S7? C • § £S S < ra « ■* *? <^,3 S S 2 ^'"■s.a ~Ž2 ,3u£'^22:S ’g«Ž£,S'54''’"S5£'3 ŽoSgss^ ;:2s;S »esiSK^ v* rd X O) > 4 > s« I rt lA m rt trt rt - A S 7 '•'S sJ-j Ss¥:g-S « 7'^'~C-S3 ■i a' EgS-^8Š E -z ^"SsjS.lS s-5 , r,S , > cl'9 u "tj *“ o X . r>L. rt «=^C-S d: -id X « I I o I I z I t O -CF nS §«'g2 __________ _ , S.:z ?? -f' -d t o . • 'o o “ £ c =. =•■■■ ^1 rt 5^ ,2 >'■6 .50' ' I *=> 2 ^2 W>r> iz. § 1;^ _ « 'enCMLS n ™ *3 as-* p-S ccm’-’*^v 20^ dQ I O.g 5{ e & d ''iS 3 sS p ip! ®ci ra ra “ J «b OCk •- — • * .g ra .42 r: MM « ra ra E^I'J § rt j« CM 1? '* rM r- Ol. Q..i4: o. t: > > > I '-a P tZf 'a S « ■a y. _ crt ra d >-.' E r- op I VI s'g « " «3 „3 E g c O .5 2 rt to 'Z _ •• ra .2 CZ) c c 3 Ci .ra s 'C O 'q I "* u ' s.; ' a ^sl IS ■^5 I o.5- cA 4 p-* .—. •r ■ -pS 3:go-''-‘;; o eS 3 'Sg32 , g S57 5-^'''£4;a rO-AraC' 2 p * B „ =* — n gPa^rt Q-'fci^>>--B E.rt-^ Z •Era'*>’5.^raS=- rtra « a B g J >!2ŽjS ^^SSg ■■ O d rt ■Si. c I b S 5® Wh ' '• ^ rt < »A ,«C I tl - S r 8 8 ' s ” e r. ?. r! S o ...CCrtji^.^ ranz) sal? 46 ’ .l^-Krs-sfg 5 3 aoS “ ■ š><® E • c rt ra I C y E 00 s c; ___ Qoš<±o- I p Sa-s-es^a-i«’^? S-aSsriSrg Sr I 5 ° E I ",Sl I 2£S5 1:^32 ■ o '5'^^ - X *® S^S g £..^ rt »M -i« ” 5 SE' d -■c: y ■č'5 s « I >« ,D rt 4A v> S'/ 3 5 7^ .:^=a *M O I Cii rt S“ '2 0 I C < s? S B± Ei? ®5 «■5 4 I 1-4 e J9 O rt S — — '<’ 4rt 2^1*’ C s < & "’?'4=' ra 3,-^ rt rt S’ c » gs C*- 5 jjs e ■27 C N J rt e c T-s > ' -Z *~ —.i rt O rt Al c ... *= X) > CM F. f!2S ■nj.-=-."»t'-5 £□6 u S^R-g 5 c B •sSo3S--JSS'S2“ 4“^ "3c I M',2^^® ’ J2 *-■ s “CM CM NO„“ ■ -- B ' »■ o I ?E rt Ts ■fd i3 rt S «. t-( o _ ® a a IZ? > N Q 4 S e o-Ortviravbrtj^Vb rt*MCM GTX1 Š7-iVb ■p.n'x R»r'5'p^pSrM s E > “S ■-' B ao p " ^;5 b.e ' s I -gP Irt p c ra 4^ c rt - ^. .iž cE liZ C — irtOCra'^grt“- s c w -■i-SN »e« SL 7žS53,= S^ ' s g '?“"’,£ ,?■ rt rt (N I C =1- OŠ N £kJ >401^ S“ ' ia o ?S *■" 'Gib I '5 rt O' 'R „ ^bi^ra^. ^rt^^^Si! ■iS I " A rt > ra •$* 18 . C - ^CL*:^ rt-^Tcrtrt ra « S H tZ) >rt rt z^ rt jiC 3, 5 K e- V C E « rt Q ' KJ I s I 4- flj O«*' Vj — fn o c 1® <"2 „ 5', c, -^g’: Si S S m' g5>o o L|5^’ = n £"ss“SS|27 -— ■ ■4'» ra e ' m ■" c ,2 ? -n š -^f 3 rt rt 2 rn C 'O '5,'^ y £ c ’ 9*© o > •’ ’ ■ , »A s- ± P S gP ’ tijo ra t; rt c\ P *7 ° > ' ®' CM cc S ‘ rt o :* K- S ra rt rt d <0 o J* rt rt E ' ^o = G’9-S,2,B . . €^99» ■ O a.'^ rt ES.s.3-in®E„2«-;2B s ■§' '^n7!"“uM. 'TbE . ,£-hs'S7»«^S'.;„s7? - S.B bwo3";S-S5S «> 7''- s- ■'"S a o s " £.§ z lOiAHmCM^intGi-^^rcMt-Ol 1 1.^ >.!)£ L) u o i£3 ;= rt 00' ra JC o « s rt - 18-1 HA O " < >S— ’ e I 1*0. - d g u o p ' rt C ±0 ...j-b Q S5 P •Ea B" I rt S**^ rtCT Tt Oa F._-rt»-4.iGx; JC rt «> .3.3-? rt.SAc')^ r ra rt^ aoAcfi*-« ra Y rt ra d ' £ . rt rt , I £» 6 rt5OcM§rt.c.^ - rt, rt O I 1 c2?Tr2- 2 5: ra “ • ' ra*^ --^JS a ra > d-i u e i .a “-a'=' iS :JP b«l» tz> O6H« 13 ■0 7 ' 4 ■■ ra'i rt > « c rt 10 2Ji SSFSJtiiifuS [T (J 2 ’bS°®-?2?3 2577 ,^,22;.3g, ioglsTg 'S'" 3g^-:c gzoo e?;S £S“4£^2 ' a fi.2 'T o ' CM Q ft- 11 I Qra—*^gv>!j?rt"*“ = "IIgS^Š^gSs? = ■0 5=2’ EiC loi l 1 t Š gS § f-5 aa-S e? s «7 ■o '"cb'’^522o.s La 3Bi'r'2pE“—=■? N:M»gE-gnQ„ <^3 T® S a g.- > g E '0 E I D- s 0.2 Mb^ I i2cMr«dtJu,5( ' i 2 .e «> c TC T3 5 o 7:2 3 o< E.g'S;.G E ,., ^7 5; t_ giE 7 » 71’5 I 2 d® ' rtf*)^ SoCMMO®*'^ -“-• S S.’- " I Sci “* elhlfs .P _ .s; 2 - rt .* rt g E Sl y Ji X ra rt ^1 rt *. iw (toAKC^rt .fbb COC.N o\ :- E 9 rt rt rt W» I v P 5 dj' “ 8Q "-a-V, 0.77 t> Q 7i7S> «2 CM JZ v ,_. ^ c M I 4,^ E rt -7 rt rt >1'ŽQO-S io ss^s" " s. * 5B e" Os s E- ta « « I .J I I I ra « 2?! — =5 e S5 = 2 Si, Ha^ * _ 6;,=s'ds^s a "t; I 3 . ■- ^3 ž*' JS 7 ra c X-2 s5p-3l^ B £ ra S ' '** S o O K « O 7* ■^bfS 5 o .9 lil H- I I C" ■ OD ' -^3 ”1š3S I o c n S2,§ S'7 ■31 e e . 3 «413 ag-g ■2» 92 fi ckc a E ,N o d ra >^4'1 Q * O ra e O . Ha c c — ** O rt 'H < I s el S a.x. — S .d cc S “ c 3 s B •U5;^7|2^ ?5 'i > X ^5 rt d, d (F 4^ S ra I ViCM ? B > 4 Vi 4 >N O S > 0 Vi , S g„< S« S M.'' — I-.' » o — ^ y S J>.C i -S » « ' o lO 4^ c 4™! 4K- .. rt 3i Vb I § s c I = '3 s "! E " °*&e-£lSf1sP lila” S^-e p žšRs”« « TJ bjb, .“ i * >C rt 5; C »I . N g 1 rt c 40.2 s > Q «■ rt 7 "S CM T3 i 4^'2 .2.-| rt f ■' rt ssltt sS S-l.sl >«T5§SSS§£ " « E g O 'a X« ' rt •pjw! ,a-o.s o!=a’^;e7 rf- ’■ S 3«3’ NiSiS^ 5 _ T _ "G *i rt o d E c ^S.rt Vi > < > p E“ rh S -’cv>rtrt ^■=ag « 1 " BS > ®- > c*! 3 ' ~--i;|S7 c-sfs J« ||| Ig^R yiOiij-rai.p4P.«^i?bVi ■ — w. ! -'fi 2oča S ■■£2^7 0 I «O2 . 1 c I N - ' 2 I «' Jc CT 3 o O J o 3* □si eo< s. <» , tsj'5 t I ^Se a, **>« —« E2"2 DO 4 I I E 5 * Ci i a""'?" •S —3 fia 8 :?s5Sgga 5 c: rM _ p4 ,2 I '£ < 43 .5 S|a 5> r >1 s e . ’rt‘5- rt I ■■ c I Iš-b-^žVSšsI-e ^W) rtiS^-^S « Ti c S.rt rt B ■5 5! rt M rt »r- » d-O-30 CKJ I 1 »U g,U 2 , a -iC I 7II s 5 rt 5 •" 06 '■= I « >5 I > O £ ra S^uN o s -n S-.1 Ji 2 S “ O o m O — i=3o»-* t/b 0 z Q O I X A I 4 ^aŠiSaSK^J.« o — .-EUIC £«JQ.- u . “1 ' ^iSS,! - .!,t E s o ‘. > s a^i g 2^ s-g^š s _E eSa'"’/', ‘"'i- riT? 9 Ji J 7 A C H ra rt E ra i Eb^ > 44 g p S).- rt a < S g C bsraX)pi!tc - cSrt ra - c rt i p s!'^ ' s £R 2 I (š I c p?* ra f E^f 2 S 6 S c " g s-s ¥ g;«gs a^sola^-a ^o Sg iia " u2Je-“7,2oe- i“d?^yn-Sl ,v I |8“o I a■. j*'-2C2S*r!* 5 £ .^»■So I „ S7 Sg-5^ i 'S ^'2 6.S s; a s ¥ > 2 rt tn I rt i 2"^ §1 ><> Q i g aOie Js en > h;a"“hi;’ 84* ^BS^^rajjP IV — rt OiA-^ESJl-^O d^-SegS rS^-gS Sr-* rt rai^MO^ -9 e 8 U I rt -H p- ra o m (A i' S^ra Pl£i h P rt -L"^ < o ( rt 4/1 rt v> I— o b-M M .3--gr4M o ' * ' i (A I 1'5»^ 6 CM K >K d “a§“Ž 8 JšS S.2 'C (M X u S®' '1 UstsihK 9; ,AZ« I ffl I c i- •’ yj *-■ -MJ T-® •S; iH ' :e'š^ ggs 3 ii= ? 5 « N ™ S - aR® ' §0 3 - B S s7 o 308^211! 9: ;:« rt 3 OlJAJ ra O cc W ' gs ' .9,2°® CM _ ^ ., _ „ s '"a I 'SŠ 2g^7^S'^O ° S? Im- ie ”* dr, « SiS^r. ■ £oS 2 I " ' ■rt O CM t « ra o A — .3 CZ) CM , 1 M* rt dl 4A 00 1:2 I *C'SS t "S'5'*^ Vi > < > ■£■>< 6 ' H :S*s s a B,« tJS M raE sjSo-^^vi 7 I .ll,"«o344 ' K f I I t-i s. ■ KZ c g — '5 5 2^7 > SS«'^' “« = ■|^Qs.| - S.S3 *| i (A w 'C.1 d g 4> v. I s CM I ra < Vi X < >N O < S > o * > rt tS */i _ rt c E s rt I rt d-B 4« >Vb «5 '-|^i;a-<4-3 i-SicSa |O42^^5s|.^|-| I I 'flC' CZ) I HZ) CU 44; 2 I 01 > I «■3.2 lA I HZ) CL. 4M d % ti J=« E ”2 b^-JI ajS”:>o„^— b g e3 2.Ss^| z cKi^^ I -(i; I ' ‘6-£ 8ialhtil>b-icin looo tcuji i ci rt " I I 1x2 P I I o • t! > CS Ji C »1^:2 2 CK — fecM4izK>R«>,g n- ' (5 O 2.flSG I r'f).aP'.O,_AM'srr ■fs=^d:f«2 2ž7 2;2^ ErtO'nkGrt'*‘_ t rt'.»i E — =o^^^;g7!š C2„ a;2s^ii£g!§ ■a-7'r-a‘i-iooog„„-g 21S,^?!'C7i^ ifs ' ?. I 332 .-^ojSfe^S 'o, J? ■ •“ 7 ?f5 S.2^ j(®g£is •55^ 517.15'^ ^7’9 8 .c - 1 g_;6o-c3£n2',č“£bi£ ArtP>-ci. *Prto "rt d rt O n X ■ O O : - nTfl-5 I EiigSb! 'OHz> ca I ® rM rt ra •M S5 . .K ‘J e - rt /S ra--^ o 1 M 00 I stran 26 vestnik, 9. decembra 1993 Letos so bolj ogrožene mačke Navajeni smo, da so naši štirinožni prijatelji zdravi in razigmi. Vendar pogosto tudi zbolijo. Letos so veliko bolj kot pasje razšiijene mačje bolezni. Mačke se veliko več kot psi same gibljejo na prostem, zato tudi bolj obolevajo zaradi nalezljivih bolezni, je med drugim povedal veterinar soboškega veterinarskega zavoda Igor Škarica. NajpogostejSi mačji bolezni sta mačja kuga in FIP oziroma trebušna vodenica. Mačja kuga je virusna bolezen. Povzročitelj je mačji parvo virus. Prenaša se direktno s kontaktom ter s hrano in vodo. Prva znamenja so inočiia temeperatura nad 41 st. tn več, mačka takoj preneha jesti, je depresivna. Po dveh dneh se kljub zdravljenju pojavi driska in bruhanje. Mačka sedi, z glavo je nagnjena naprej, gre ji na bruhanje in se slini. Mačka je precej izčrpana in postane težje okretna. Da se bolezen ne bi pojavila, priporočajo cepljenje. Smrtnost je velika, odvisna je od odpornosti mačke. Če mačka preživi, je močno shujšana, vendar nima večjih posledic. Bolezen se ne pren^a na ljudi. V zadnjem času se je precej razširila trebušna vodenica ali FIP. Je virusna bolezen, ki se prenaša s kontaktom ali pa s hrano in vodo. Zbolijo mačke od 6. meseca do 2. leta starosti. Posledica te bolezni je, da se voda nabira v trebušni votlini. Tako se močno poveča trebuh, mačka hujša in nima apetita. Mačka je videti, kot bi bila breja. Bolezen lahko traja nekaj mesecev. Smrtnost je skoraj stooBstotna, Če pa maček ostane žtv, so posledice. Vakcine ni, bolezen lahko zmanjšamo tako, da mačko steriliziramo. Prenaša se samo med mačkami. Pri psih pa sta letos najpogostejši leptospiroza in virusni nost, apatičnost, bruhanje. Simptomi so odvisni od tega, kateri organ je prizadet (jetra, ledvice ali krvožilni sistem). Je latentna okužba tn se pojavi le redko klinično. Bolezen je ozdravljiva. Ogroženi pa so predvsem lovski psi. Povprečno zdravijo tri obolele na teden. Prenaša se na ljudi, Lepto-spirozo pa lahko preprečimo s cepljenjem, enkrat na leto. Vakcinacija je ista kot pri pasji kugi. Virusni gastroenteritis je precej razširjen. Povzročitelj je največkrat parvo virus in virusi, ki povzročajo bolezen v bla^i obliki. To je vnetje celotnega prebavnega trakta. Simptomi so neješčnost, bruhanje, smrdeča driska, apatičnost in izrazita dehidracija. Zboljijo lahko psi vseh starosti. Je opravljiv, če se zdravi pravi čas. Na dan imajo povprečno tri primere. Se ne penaša na ljudi. Bolezni, ki se prenašajo med živalmi in tudi na človeka, so precej nevarne. Zato je prav, Če ugotovite klinična zna me- ^OffTRADE ENOFAZNO VODOVODNO ČK' P ALKO z rezervoarjem prodam. Tel.: 24 098. . ml749 ELEKTRIČNI RADIATOR Emo. iJ ft m. 2.5 KW. ugodno prodam. Tel.: t« WuVaVi 026, 696W> Murska Sobota, Staneta Kozmaita 17, Faxltel.z 069! 32-230 » PRODAJA 4, SERVIS TELEFONSKIH NAPRAV « > BREZŽIČNE TELEFONE » TELEFONE » TELEFAXE VAAf.- TEL, TAJNICE « TEL. CENTRALE « POTROŠNI MATERIJAL dfttottri ČQ>: C>QO do 16>(10 soboto * MPrto t « mpp POSOJILA urejamo v enem dne'' - vsem, ki delajo v Avstriji, tudi če Ž* imajo kakšeno posojilo. Poln naslov ta telefonsko Številko poSljite na: KATA* RINA, postni predal 114, 69000 M. Sobota. ml737 PREKLICUJEM veljavnost hraniIrK knjižice St. 14959-1 HKS Panonka M Sobota, izdane na ime Rudolf Žoltal Dolič 31. ml723 Panasonic JUGO 45 Koral, letnik 1988. prevoženih 58.000 km. dobro ohranjen, pro- KRAVO, stelno, staro 4 leta, prodam, Križevci 114 v Prekmurju. dam. Lojzka IvajnSiČ, Boreči 5a, Kri- , ml751 " ' ’ "" NEMSKO OVČARKO z rodovnikom. ževci pri Ljutomeru, tel.: 87 518. m8762 JUGO 55, letnik 1990, rdeče barve, na 5 prestav, prodam. Tel.: 89 007 od 8. do 16. ure. mpp GOLF dizel, letnik 1985, s 5 vrati, prodam. Vrbnjak, Botehnečici 26. tnl741 izpitom in vzrejnim dovoljenjem, staro 2.5 leta, ter mladiča, psičko in psa. stara 4 mesece, z rodovnikom, oče uvožen iz Nemčije in uspcilen na tekmovanjih, zelo ugodno prodam (zaradi bolezni lastnika). Bakovci, Partizanska 15, tel.: 43 001. ml752 PREKLICUJEM veljavnost listka o vpis OD ta oktober 1993 v hraniti* knjižico St, 27697-2 HKS Panonka M Sobota, izdanega na trne Stanko Trit* v njek. Lipovci 151. ml71l) delo J Želite prodati ali kupiti, najeti ali oddati v najem stanovanje, hišo, počitniško hišico, zemljišče, poslovni prostor, gostinski lokal, skladiščni prostor.. ? Pri tem vam lahko pomagamo s celostno storitvijo, t.j. z informacijami o kupcih in prodajalcih, s cenitvijo nepremičnin, pripravo pogodbe,. J B J JL, d.OAi,, Kardoševa IM, Sobota, tek« 069/ 21049 ■trgovina anžel IL ■-5^ Značilna drža mačke pri ma^i kugi. Sedi, z glavo je nagnjena naprej, slini se in ji gre na bruhanje. gastroenteritis. Leptospiroza je kužno obolenje, pri katerem pride do vdora bakterij v kri. Prenaša se samo z urinom, predvsem gledalcev. Ko pride do bolezni, se močno poveča temperatura, pojavi se nejeSČ- nja, da greste s svojim štirinožnim prijateljem takoj k veterinarju. S tem ne boste zaščitili samo svojega psa ali mačke, temveč tudi tiste iz okolice, ALEKSANDRA NANA RITUPER TRATE 23, GORNJA RADGONA Tet.: (069) 61755 kmetijska mehanizacija TRAKTORJI LTZ-S5KS. nov tip, naprodaj za 10.900 DEM na 2 leti brez obresti. Lančič, Žihlava 9. tel.: 68 719. m 1583 TROSILEC za umetni gnoj Ferti, okrogel, nerabljen, prodam za 15 % ceneje od novega in dvobrazdni plug Posavec, malo rabljen, ugodno prodam. Tel.: 2) 452. ml721 Pri AGROIZBIRI KRANJ po ugodni ceni rezervni deli za generalno popravilo traktoijev Fiat, Zetor, Univerzal. Ursus, Torpedo. Tomo VinkoviČ, IMT; akumutacorji Vesna in Topla 12 V 97-100 Ah. cena 8.100 SIT; gume Barum 12,4/11-28, cena 21.600 SIT. Pokličite nas! Tel. St. je 061 324 802. mrč TRAKTOR IMT 560 prodam. Kerec. Oeriinci 64. ml748 DROBILEC s storži -mikser. nov, prodam 30 % ceneje ter gradbeno parcelo z lokacijskim dovoljenjem, primerno za počitniško hiSico, v z^rnjem delu Moravskih Toplic, prodam. Tel.: 48 410. 011754 SAT SISTEMI TRGOVINA IN SERVIS TRAJBAR 40-009 razno NOVO, NOVO - Progama »BARBI. in »LEOO«. ki nagrajajuje. Vsak, ki kupi izdelke programa Lego v vrednosti nad 2.000 SIT. svetuje v nagradni igri. Prihaja dedek Mraz, zato se priporočamo tudi z drugimi raznovrstnimi igračami po zelo ugodnih cenah: avtomobilčki na daljinsko upravljanje že za 1.500 SIT. punčke, ki jokajo, kličejo mamo, hodijo in pojejo, že za 2.500 SIT. Trgovina Rugelj, Cemelavci, ' 32 920. tel.: posesti mop TRGOVINA RUGELJ Čemel avci. tel.: 32 920, se priporoča: moške in Ženske bunde od 9.490 SIT. Ženski plašči od 15.000, pončo 12,200, trenerke za odrasle - bombažne od 2,400, svilene od 3.300, trenerke za otroke - bombažne od 1.300. svilene od 4.000, kavbojske hlače - otroške od 1.300, za odrasle od 2.392 SIT, mop ZIMSKE PLAŠČE in drogo garderobo od St, 38 do 42 prodam. Tei.: 49 057. m 1747 SATELITSKI KOMPLETI! Montaža, prodaja, servis! Ugodno posojilo na 3, 7 in 13 obrokov. Inlorma-cije: (062) 731443. vsak dan po 16, uri. motorna vozila SOBO s kopalnico, balkonom in souporabo kuhinje v novejSi hiSi dam v najem za 200 DEM. Tel.; 24 425, ml697 PARCELO. 9 do 10 arov, v RogaSov-cih. na zelo ugodnem mestu, prodam. Pintarič. RogaSovci 21. ml7O5 STANOVANJSKO HIŠO (100 mi). primemo tudi za mimo obrt, z lO-arsko ^-o Company 69000 MURSKA SOBOTA, Verčiča Ue parcelo v Cemelavcih prodam. 794 v večernih urah. i. Tel,; 42 t«l«rort 069/13 307, fBx: 23 S07 • Vodovodni in ogrevalni material • Vse za gradnjo • Vso za huTjavo • Kmetijska mehanizacija UGODNA PRODAJA NOVIH VOZIL FORD NAJUGODNEJŠE CENE - ZAUPAJTE NAMfal TRGOVmA NAJBOLJ ZALOŽENA TRGOVINA Z AVTODELI V POMURJU Ledavsko naselje 31 Tel,: 069 31 250 VAM PUHUJA: REZERVNE DELE za ZASTAVO, GOLF. RENAULT, DAIHATSU, LADA - ostalo po naročilu - VETROBRANSKA STEKLA za vse tipe avtomobilov - VLEČNE KLJUKE - izpušne lonce za vsa vozila UU6ATA IZBIRA AVTOAKUSTIKE: - zvočniki, bočni usmerniki, antene, gasilni aparati za os. vozila, avtosesalci Na zalogi tudi akumulatorji za vse tipe avtomobilov: - ^umulatorji TOPLA MEŽICA (24 mesecev garancije) - akumulatorji MTA (10 mesecev garancije) - polnilec akumulatorjev VELIKA IZBIRA MUTOBNEGA GEO KATODNA ZAŠČITA PROTI RJAVENJU AVTOMOBILA tol.: (092) 771 920 dolom! ča«; od 8.00 do 16.00, POSEBNA PONUDBA V MESECU DECEMBBU AVTOPREVLEKE - THERMO SAMO 4.650,00 SIT ORIGINAL AVTOPREVLEKE za vozila GOLF III, Clio, Ford Fiesta, Renault 19, Skoda Favorit samo 6.480,00 SIT gumi tepihi (grl) že od 2.786,00 SIT prtljažniki za smuči za GOLF I, Renault-5, Clio, Citroen AX, BX zavesice (grl) samo 1.086,00 SIT snežne verige KLIP - KLAP OUA: OMV -START EL 4 lit. STAf^ CAStTiOL: EL 1 lit. GTX3 1 lit. GTX33lrt. GTX 1 lit. GTX 5 lit 959,90SIT 311,30SIT 837.60 SIT 2.458,50 SIT 595,00 SIT 2.517,10SIT Akcijska prodaja; ANTIFRI2 100% 3 lit ANTIFRIZ 100% 1 lit 708.00 SIT Hladilna tekočina 40 264,00 SIT 3 lit Hladilna tekočina 40 501.10 SIT 1 lit 186.00 SIT VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN USPEŠNO NOVO LET01994 VAM ŽEU TRGOVINA »TIPO« NATAKARICO in KUHARICO »J kuharja z delovnimi izkuSnjami sobnostjo samostojnega dela zaposli®? Informacije na Cankovi, tel. številkaF 40 012 ali 40 295, mpp . DEKLE za pomoč pri varstvu 4 ure dnevno iSčetno. Tel.: 21012 pol uri. ml700 „ NATAKARICO ali dekle s pr^ v gostinstvu zaposlimo redno ali ho^ ramo. Cafte bar BOLERO. Gornja R strica. ml727 . . PIANISTA I bogatimi glasbenih v kuSnjami in znanjem, starega nad 30^ iščem za igranje v hotelih na gala pb® ditvah, na ladjah. Ponudbe in vse ir® macije na upravi Vestnika. ! ml736 NATAKARICO ali natakat)«^ pomoč v strežbi takoj zaposlimo-,^ zelo dober. Gostilna Škorpijon, J., niSče, Stefena Kovača 80. tel : 72, mpp . NATAKARJA ali natakarico s zaposlimo, redno ali honoramo^^ vem lokalu na Gornji Bistrici. Vi ’ n» se osebno v nedeljo na naslovu: Gornja Bistrica 188. ml743 SATELITSKI SISTEMI PACE, LASAT že od 40’ DEM. Brezplačna munlaŽA’ tudi na poMrjile. AMF, d.u-«" tel. 70021, i storitve OLJARNA SEDONJA, . SKA 32, v RAKIČANU obveSi* pridelovalce oljnih semen, da Čeli s predelavo. Naročila sprejef^ osebno ali po tel.: 24 298. Zaupajta kakovostni oljarni, ki je znana , razrednem olju daleC naokrog. Pnf . j £amo sel Iv, ml733 FRIZERSTVO »PICOLO*. OSEBNI AVTO DIANA 6 v zelo dobrem stanju in poročno obleko St. 40 (butik Iris) prodam, Td.: 46 266. m 1699 JUGO 45 AX. letnik 1987, registriran do junija 1994, ohranjen, prodam. Te1,: 51 470 po 18, uri. ml715 ALFA SUD 14, z dodatno opremo, neregistriran, vozen, prodam. Tel.: (069) 23 309. ml718 FIAT TIPO, dizel, letnik 1988. in R 4 GTL. letnik 1992, prodam. Tel.: 22 132. ml725 ŠKODO 120 LS. na novo registrirano, prodam za 110.000 SIT, Grad 28. ml726 ZASTAVO 101, letnik 1974, LADA 1300, letnik 1984, ter vino prodam. Informacije po cel,; 65 775 po 15. uri. m 1730 CITROEN GSX 1,2. letnik 1978, registriran do junija 1994, obnovljena hidravlika 1992, 123.000 km, z rezervnimi deli in nekaj dodatne opreme prodam. Cena po dogovoru. Mirko Fras, Apače 67. mpp FIAT Tipu 1,6 DGT, letnik 1991. dobro ohranjen, garažiran. kovinsko sive barve, z dodatno opremo, prodam. Tel.; 49 130 po 15. uri. ml738 mt716 SOBO ali MANJŠE STANOVANJE v M. Soboti najamem. Tel.: 53 082. ml722 HIŠE v M. Soboti, Lendavi in Prlekiji ter stanovanja v M. Soboti in Lendavi prodamo. B.I.K.. d.o.o.. M. Sobota. KardoSeva 1, tel.: 21 049, od 8. do 16. ure, mrč GRADBENO PARCELO, 30 arov, z vso dokumentacijo, na Razkrižju, prodam. Ivan Muršič. Ljutomer. Frana Kovačiča 12. m8761 I HIŠO na vasi, lahko z gospodarskim poslopjem in zemljo, kupimo. B.l.K,, d.0.0., M. Sobota. KardoSeva 1. tel.: 21 049 od 8. do 16, ure. mrč trgovina IVANKE ROŠKAR lwea Handeis-GMBH Langgasse 15 AVSTRIJSKA RADGONA Ponudba tedna: - barvni televizorji (ekran 51 cm) CENA: 3.400,OOATS - videorekorderji CENA; 2.990,OOATS ZAMRZOVALNO OMAKO Gorenje, 240 I. ugodno prodam. Tel.; 23 692. mlTOl ELEKTRIČNI RADIATOR in bojier, stara eno leto, prodam za 50 % ceneje. Dolič 31. ml724 FANT, star 43 let. muzikant. iSče dekle za skupno življenje. Naslov v upravi lista. m 1703 NOVE PIKADE'damo v najem ali prodamo. Možnost obločnega odplačevanja ali zamenjave staro za novo. Garancija in servis zagotovljena. Royal. M. Sobota, tel.: 31 708, mI720 40 iiP SUHIH BUKOVIH n HRASTOVIH DRV prodam. Cena po dogovoru. Franc Rituper. KuStanovci 11. tel.: 51 131. ml719 FANT, star 30 let, iSče sebi primerno dekle za skupno življenje. Ponudbe pošljite na upravo Vestnika pod Šifro »Zimsko gretje*. ml706 RAČUNALNIK AMIGO 50« z monitorjem Philips in tiskalnikom prodam. Možnost plačila na obroke. Tel.: 21 959. ml731 SMUČARSKO OPREMO, rabljeno, dobro ohranjeno - smuči z vezmi 150 cm. srn. čevlji St. 38 - in dekliSki kombinezon Toper St. 14 prodam. Tet.: 21 282 od 16. do 18. ure. ml739 ‘i oDf^i J vega VorancaS. M. Sobota, tel.: se priporoča s svojimi storit^ »trajna* samo 2.500 SIT. »vodna* 500 SIT. »fen« frizura samo 500 S* mop ZELO UGODNO - izdelava in taža plastičnih rolet, žaluzij in lar”^* zaves. Priporoča se Roletafstvo. vina in svečarstvo »Rugelj*. Cern4*“^ tel.: 32 920. mop IŠČEMO prodajalca ZA . avtomobilski SALON. POSEDI LJUTOMER, d.0.0. Tel.: 81166 živali OSMRTNICA Delavci Zdravstvenega doma Murska Sobota z Žš' lostjo sporočamo, da smo iz svojega delovnega okolja izgubili GOSPODINJE! Če vam zamrzovalna skrinja toči ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F, HAJDINJAK, Gornji Slaveči 6, Kuzma, tel.: 55071 Popravilo z garancijo na vašem domu. PUJSKE prodam. Krajna 62. ml711 PUJSKE prodam. Gradišče 46. nil734 PUJSKE in brejo kozo prodam. Poljska 8, M. Sobota, m 1735 NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom prodam. Mlajtinci 26. mt744 PUJSKE prodam. Petanjci 69. ml745 MLADO KRAVO, brejo 8 mesecev, prodam. Kuzma 76. m 1750 PUJSKE prodam. Vaneča 2. tel.: 45 067. „011746 ^I^TSKE OVČARJE/- mladiče (»k-sije*) prodam. Ttopovci, Kolesarska 83. m8762 dr, Kurta Sonnenscheina specialista ginekologa, vodjo dispanzeija za ženske Ostal nam bo v spominu kot vesten in dobe’’ sodelavec. Delavci Zdravstvenega doma Murska Sobot« I k r vestnik, 9. decembra 1993 stran 27 )3 iB- ' el.' K 1 13 4 Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, kruta smrt te vzela je prerano, a v naših srcih večno boš ostal. !i ZAHVALA Ob boleči izgubi drage tete e»*—*■ H1I ii I io 'A-So NAŠEMU DUŠANU V ZADNJE SLOVO Terezije Vogrinčič roj. Kous, iz Borejec 46 v SPOMIN 5. decembra so minila tri leta žalosti, odkar nas je zapustila draga žena, tašča in stara mama Irma Šukar iz Bodonec IM M ar, J IK> ■ M I 16 P* M*-li« 15. w« li£f 6r i)' Idil*" :iK- it* . I ■dl-'J. tl« I'«' «1« K*' (t ur (!*■ **■ ' ■> ' ie leto dni te zemlja krije, ■i v gomili tihi mirno spiiS, : srce ljubeče veČ ne bije in ti se več ne prebudil. V SPOMIN 4. decembra se je izteklo leto neizmerne žalosti in bolečine, odkar je kruta usoda iztrgala od nas skrbno in nepozabljeno ženo, mamo in omamo Terezijo Klement iz Kuzme Ljuba žena, mama in omama, zelo te pogrešamo. Življenje brez tebe je težko, žalostno in prazno. Naš dom, za katerega si se toliko žrtvovala, je izropan največjega bogastva, ostal bo tih in žalosten do konca naših dni. V srcih tvojih najdražjih, ki smo te imeli radi, živiš in boš živela, dokler bomo živeli mi. Iskrena hvala vsem, ki krasite njen grob s cvetjem in prižigate sveče. Žalujoči vsi tvoji ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi 76-letnega moža, očeta in dedka Karla Bočkoreca iz Adrijanec se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in dobrim sosedom, ki so nam bili v težkih trenutkih v pomoč, nam izrekli osebno ali pisno sožalje, darovali vence, cvetje in v humane namene ter pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala botrini, sorodnikom in sosedom, ki so ga obiskovali med boleznijo. Hvala zdravstvenemu osebju ZD G. Petrovci za nego in skrb, g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem, kolektivom Potrošnika, Vrtnarstva in nekdanjega podjetja Sobota iz M. Sobote. Vsi njegovi I Vsi njeni JI Ljubezent delo in trpljenje ^z7£> rveje je nam atah zdaj praznina in veiika bo/ečina. Le srce in duša vej kakD boit, ko k rt/. V SPOMIN Boleč in žalosten je spomin na 11 decem* ber, ko mineva leto žalosti, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi oče Alojz Lovenjak iz Poznanovec Hvala za vsako lepo misel nanj, prižgano svečko ah darovan cvet. Tvoji najdragi Draga mama, hvala za ljubezen. ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame Helene Ptičar iz Turnišča se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, poklonili cvetje in nam izrazili sožalje. Žalujoči: hčerki Marija in Ana ter sin Štefan z družinami Tiho k grobu pristopite, iopek roi mi prinesite in vebni mir mi zaielite. j- ■ ZAHVALA V 55. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, brat in stric Drago Drvarič iz Petanjec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nas tolažili in nam izrazili sožalje ter ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje. Posebna zahvala dr. Štefici Rous za požrtvovalno zdravljenje, g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma za poslovilne besede in g. Latnpetu za odigrano Tišino. Vsem Se enkrat iskrena hvala. Petanjci. 29, 11, 1993 Žalujoči vsi njegovi Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, kruta smrt le vzela je prerano, a u rialih srcih večno bal ostal. ZAHVALA V 55. letu nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, oče. dedek, sin in brat Štefan Ciz iz Čenielavec Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence, cvetje in za sv. maše ter nam pisno in ustno izrazili sožalje. Prav tako iskrena hvala gospodom župnikom za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku ob odprtem grobu. Posebna hvala dr. Elemerju Aladiču za vso pomoč. Žalujoči vsi njegovi I KKl > NI 2£t!Ui^‘ Odkar so prleški separatisti, ki se hočejo odcepili od Prek-mursku-Prleške republike, začeli vdirati tudi na politične shode, na katerih se razpravlja o sedežu prleškega okraja, ki jih poklicno po novinarski dolžnosti pokriva nič hudega hoteči Jože Graj-Vojs of Great Prle-lua, je Graj na terenu vedno v spremstvu bojevitih amazonk in pnhaja v redakcijo, žvižgajoč si veselo popevko. * * * »Ljubi Miklavži Potrudil se bom, da bo Mikloušovo sen je v Soboti večje, kot je bil kateri koli partijski ali szdljevski miting, ki sem jih organiziral v preteklosti. Če mi boš priproš- njik v mojem skromnem priza- de vanju, da bi bil soboški župan. Prosim Te tudi, da ob priložnosti mojo tekmico Nimfo spel prekucneš v jarek, tekmeca Bonaparteja pa naj po Tvojem posredovanju pri oblastnih organih svete Rusije, ki si ji Ti patron, pokličejo ža svetovalca Hasbulatovu. . « To je odlomek ! iz pisma, ki ga je soboški župan Andrej Gerenčer-Broker pisal svetemu Miklavžu. * * m HerniaD KisiJak-Gvering si je zaman seSil letalsko um-formo, ker ga Janko HaJb-Ca-pone ni uspel dvigniti v balon, s katerim je skupaj z Miklavžem priletel na Mikloušovo se-nje. Iz bolje obveščenih krogov se je zvedelo, da Halb za podvig ni bil preslab, temveč jima je ekshibicijo prepovedal Janša, njun strankarski vodja. Direktor Mesne industrije Milan Bratkovič Buss se je pred kratkim vrnil iz Amerike, kjer se je udeležil svetovnega simpozija mesarske industrije. Na simpoziju so govorili o ukrepih mesarij, da bi ustavili nevarno šiijanje vegetarijanstva. Svetovali so jim, naj klav-niSko dejavnost približajo ljudem, zato bo Bratkovič k lavni-ško in avtobusno dejavnost združil. Mesnico bo preselil ha avtobuse. Za mesarje je že uvedel alkotest. « * * Preži di j Pre k m u rsk o-Prl e - Ške-Madžarske republike ginjen sporoča, da je bila njegova članica Marija Požonec anju Mariška na iardaibalu v Lendavi izvoljena za kraljico čardaša. Zmagoviti ples je zaplesala z Milčijem B alan tičem--M adžarum ilom Poročevalec z bala je uspet zabeležiti samo »In urno ta dva sta po podu zletela...« Izpod anjuke so ga zvlekli s praznimi pljuči, sicer pa brez poškodb. * * ♦ Bojan Kornšec-Kildare. ekosocialni poslanec v državnem zboru je zaradi svojega priimka, ki izrazito kaže, da ni niti Madžar, niti Hrvat, niti Prekmurec, po mnenju tajne občinske kadrovske komisije najprimernejši kandidat za novega direktorja lendavskega zdravstvenega doma. Korošec je že sežgal vse dokumente o svojem kobiijanskem poreklu. Prezidij obvešča vse. ki v zadnjem času kupujejo poceni mandarine, da jih ni poslal rajnki Josip Broz Mandarine SO iz paketov Unproforjeve pomoči Bosni. EESEttlft KONJ J Radgonski mehurčH^ z mojo staro sva sklenila, da se bova lastni- pa je zadnje čase v nemilosti pri predsedniku nila. In to tako, kakor je zadnje čase mo- vlade. Menda ga je na eni od sej oštel kot Lendavski pereči demo; jaz bom dobil hišo, ona pa delo - čišče- »Smrklavca«. Pa ne sajna njega: Radgonski nje, kuhanje, kurjenje, nakupovanje in drugo. »oče« se do vseh in povsod ob naša kot do Ko se je začela »repenčiti«, da je tako že ne »šmrklavcev«, nihče mu ne «ne nič »proti« bom prinašal okrog, sem ji rekel: »Stara, bodi govoriti ali imeti drugačnega mnenja kot on. tiho. Zakaj ne bi bilo v redu. Ali ne vidiš, da T® ti je demokracija! _ <■ " ■ - - jpig pg Rajggpa v prihodnje popularna za- se vse radgonske firme tako lastninijo!« Na- štel sem ji nekaj zgledov; najbolj všeč ji je bil ifidi dveh zadev: zaradi eksplozivnih pisem in primer mesaijev: MIR (to je mesna industrija filma Halgato. Ves svet ve, da je bila med in klavnica, kjer je potrebno največ delati) je strašno slovensko vojno najbolj poškodana ostal družben in ga bodo lastninili delavci. Gornja Radgona. Le" kdo pozna avstrijsko MIRMES, kjer se obrača največ denarja, pa__Radgono? Tako sedaj, ko so fašisti spet dvig-so že olastninili najbolj spretni iz komerciale mli glade, vsi mislijo, da je v igri naša Radin trgovine. Danes je MIRMES eno najbolj gona. Veste kaj, sicer pa nikoli ne veš, kdaj bo uspešnih zasebnih podjetij v Sloveniji. Nismo kaj počilo m kakšne barve je kateri zajec! kar tako, mi Radgončani! Med najuspeSnej- čfni, beli ali rdeči - ko nekdo pričakuje Šimi sta tudi ReflestT^n EEK "Videm. Razmi- Tcakšne koristi ali hoče Škoditi drugemu, bo šljam, da bi se kljub upokojitvi zaposlil pri hitro spremenil barve, pa čeprav lc'za kratek kakšnem zasebnuku; verjetno imajo tam za- Čas, Sosedje čez Muro ne bodo pozabili, kako spoleni delavci dobre plače, saj je znano, da močni so bili med prvo vojno tamkajšnji Slo- zasebnikiplačujejo po prometu! A da ne? venci, in da sojih komaj »utišali K-Ls j; “srzj; !;:t In kaj ima skupnega Gornja Radgona z no- pri kapitafistoičnem zasebnikKj. zaslužek, pa vim filmom Halgato? Če ne bi bilo Gornje imajo takSen kot v socialističnih'firmah, la so Radgone, lepih in dobrih Radgončank in do- Kako je potem to pri nasr delati morajo kot zrele za stečaj? Radgone, lepih in dobrih Radgončank in do brih Sefov, ne bi bilo film». Glavni igralec Bom kar ostal pri mojih vsakdanjih c^ravi- BumbaS je namreč iz Gornje Radgone (oko-lih. Po mestu je zadnje dni nevarno hoditi. Ti lice). Škoda le, da so ga organizatorji večera komunale! tako pretiravajo s t¥iir4li tolaqev, kupci pa so kupili 3 živali. Sejem v 'Turnišču je vsak četrtek ob sedmih, prodaj^'^ pa morajo imeti s sabo veljavne živinske potne liste. L Miklavžev sejem v Murski Soboti je prav gotovo eden največjih tradicionalnih sejemskih prireditev na mestnih ulicah. Tokrat je bil 6. decembra, torej prav na dan, ko slavi god sv. Nikolaj. In kaj je bilo letos drugače kot prejšnja leta? Sejemski prostor se je razširil skoraj na vse mesto, to pa je povzročalo številne prometne zastoje. Parkirišč ni dovolj, še tistih nekaj prostih mest je letos zasedel sneg - morali bi ga pravočasno odpeljati iz mestnih ulic in predvsem s parkirnih prosto- Cene rabljenih avtomobilov Na sejem rabljenih avtomobilov pri soboškem Agroservisu so prodajalci pripeljali 25 vozil, prodali so 4. Renault 21, letnik 1989, s prevoženimi 30,001) kilometri je stal 15.500 DEM; opel kadett 1.2, letnik 1989, s 73.000 kilometri je zamenjal lastnika za 6.300 DEM; Dat uno 60 S, letnik 1986, s prevoženimi 46.000 kilometri za 5.000 DEM in lavria, letnik 1990, s 40.000 kilometri je bila prodana za 3,600 DEM, rov. Sneg je organizatorje presenetil na vseh ravneh: tudi zgoraj. Niso računali na to, da se bodo vsipale velike plasti snega s streh in uničevale stojnice z blagom. Drugače pa je bilo vse po starem: tako ponudba kot kupci. Letos je bilo nekaj več orehov, rozin, suhih sliv in fig, manj pa avstrijskih in madžarskih kupcev. V Mursko Soboto so prišli tudi glasbeniki iz Južne Amerike in »Ačkiji« iz Beltinec - pa brez potrebe, kajti zvočniki so bili tako glasni, da niso mogli igrati; zaradi preglasne glasbe iz zvočnikov tudi ljudje ob točilnih mizah niso mogli dolgo vzdržati. Skoda. BBP in NJ “C •L.-i.;. 120 let tradicije /D Pomurska banka d-d' L _ Vaša domača bankS, ____________ Menjalniški tečaj Pomurske banke z dne 6. decembra 1993, tečaji Teljaja’**^ 7, decembra 1993 od (10-00. Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 7. decembra 1993 ud OO.IHI, Država Enota 1 ( < t I J J 1 t j t 1 t f l t Avstrija Francija Nemčija Italija Švica ZDA 100 100 100 KM 100 I Danka Slovenije 1,070.2629 2,190.7308 7,526.9914 7,5759 S,733,S681 12S.6739 Nakup 1,050,00 2,153,00 7,550.00 7,41 8,520.00 128,80 Prodaj* 1,I)S3J“^ 2,217.1», 7,665.1», T,6f 131.7», I Znamka avtomoNla Renault 5 Škoda Favont Lada Riva 1300 Zastava 126 p Golf D Renault 4 GTL Mazda 626 Opel Kadett 1.3 LS Renault 21 Zastava 126 p Zastava 101 Uno 60 S Jugo 45 letnik 1993 1991 1991 1986 1986 1987 1990 1986 1989 1980 1989 1986 1989 prevož. km <500 23,000 22.000 57.000 104.000 72.000 46.000 92.000 30.000 76.000 44.000 46.000 50.000 cena 12.200 DEM 9.100 DEM 5.400 DEM 1,360 DEM 9.300 DEM 4.200 DEM 20.000 DEM 12.500 DEM 16.600 DEM 800 DEM 4.500 DEM 5.300 DEM 3 900 DEM lijs' n Na sedežih poslovnih enot v Mursk) Soboti, Ljutomeru, Gornji Radgon>> Lendavi in v ekspozituri v Radencif^ odobravamo poleg kratkoročnih . gotovinskih in namenskih posojil tu*^' ugodna POSOJILA ZA NAKUP AVTOMOBILOV, ki jih prodajajo pooblaščeni prodajalci. Odplačilna doba do 36 mesecev po ugodni obrestni meri. I 'v ^>5 ■‘ift »Saj tukaj je več suhe robe kol na sejmu v Ribnici,« je vzkliknil eden od obiskovalcev iz Ljubljane. I