Št. 133. V Gorici, v torek dne 19> novembra 1912. Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek in soboto ob 4. j uri popoldne ter stane po pošti! prejemana ali v Gorici na dom/J pošiljana: yb«> leto . . 15 K \U » • • 10 n Za Nemčijo""«ta«fafti*^'ga/ Ameriko in inozemstvo K 20.— * Posamične številke stanejo 10 vin. „SOCA" ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem in Gradišfianskem" in dvakrat v letu »Vozni red ZOr leznic, parnikov in poštnih zvez". Ha naroČila brez aoposlane naročnine b6 ne oziramo. Tečaj XLU; Telefon št. m, Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K- Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 vi. nadstr. na levo v Goriški Tiskarn«. , Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano lrkrat 16 vin., 2-krat 14 vin.i 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Zveza. itmut Hei na Borita. Pne 13. t. m, se je vršilo v prostorih tukajšnje TrgovskoHobrUne zbornice posvetovanje, kako napraviti zvezo -med raznimi v deželi obstoječimi obrtnimi društvi j to se pravi pravzaprav: zvezo med društvi v Gorici in furlanskim delom dežele. Kajti 'kakor povsodi izključujejo' Lalhii Slovence, tako jih hočejo imeti izključene tudi iz take zveze; dasi bi morala zveza obrtnih društev v deželi zasledovati le clbrtne koristi, je primešana akciji za združitev tatkih. društev že spočetka laška politika, ki hoče nakloniti sadove zveze obrtnih društev le Lahom. Je že tako pri nas, da kar se vrši pod okriljem Trgovsko-obrtne zbornice m tudi pogio-stoma zavoda za pospeševanje obrti, ima priti v prid Latliom v glavnem, Slovencem! le v toliko, kolikor jih že prav ni mogoče odBfcniti proč. '" •'=V; "^ •¦ -¦ Omenjeno zborovanje V Trgovsko-cibrtni zbornici v Gorici je bilo dobro obir skano:' navzoči so bili •odposlanci raznih v Gorici o'bstoječiih obrtnih društev: pekovsko, krojaško, krčmarš'ko, itd. pa tudi iz Furlanije so bili navzoči zastopniki tamkajšnjih obrti — le iz slovenskega dela dežele ni bilo nobenega, ker, no, nihče povabljen ni bil; iz Gorice je bilo nekaj Slovencev kot zastopnikov društev navzočih, in na takem zborovanju, seveda povsem laško ofeilježenem, se je'snovala zveza obrtnih društev za Gariško-Gradiščansko po imenu, v resnici pa le za Gorico in Fur-lanijo. Izvolili soodbor, ..'ki- Ima nalogo, sestaviti pravila take zveze, Zgodilo pa se je na tem zborovanju nekaj nezaslišanega. Culo se je, da ta v Trgovsko - obrtni zibornici zasnovana zveza ima služiti Lahom — Slovenci pa naj si ustanovilo tako zvezo v Tolminu, ako Jo sploh hočejo smeti. Tako so zmo-drcvali 'goreči Lahi, tako se je culo iz ust človeka, ki ni plačan za tako razdorno delo in .s katerim še obračunamo, in župan s svojimi kaporion: je z veseljem in smehljajem prikimal, češ, Slovenci v Tolmin, v Gorici nimajo nič iskati. In vendar koliko slovenskega denarja dobita Trgov-sko-obrtna zbornica in zavod za pospeševanje obrti, Ali tarnanje in žigosanje na (papirju ne pomaga nič — potrebna je organizacija slov. obrtnikov pa taka, da bo res organizacija, potem ti bil tu faktor, s katerim bi morali pošteno računati pri snovanju zveze cfbrtriin društev. Če bi imeli Slovenci.... delujoče tr-govsko-cbrtno društvo!..... (iKonec.) ČUDAK. Poljsko spisala Eliza Orzeszkova. Prevcl Stanko Svetina. (Dalje.) Šel sem nato z njim na sprehod na Polje, v btezov gozd, nad potok, ki je žuborel po kamnih med jelšam) in brezami. Ker se mi je smilil in ker sem hotel podaljšati vsaj deloma življenje tega izmučenega moža, sem odkrito želel, da bi mu 'bilo tu všeč, da bi bival tu in si nabral zopet moči, da bi pomladil svoje misli in podaljšal dneve svojega življenja. Edina Posledica, ki jo je imel pogled na prirodo, je bila na moje veliko začudenje in žalost — utrujenost. Veke so se mu tresle, mežikal je, kakor bi mu bliščaio, prša, slabotna za vdihovanje zraka z vonjem »^polnjenega, so se težko oddihovala. Kmalu po povratku s sprehoda sva se Pripravila na odhod. Takšne žalostne misli prešinjajo nas posebno radi tega, ker nam ni razumljiva politika oficijalne Rusije, katera je ibila protivna/ bojni akciji balkanskih zaveznikov m je .bolj na tem vztrajala, nego katerakoli sila. To ne ustreza kontinuitetu ruske politike, .katera je največ storila, da se osvobode balkanske države. Ona zna, da se vojna zdaj ni mogla opustiti, vojna ki že trajno besni na naših mejah in nad našimi sonarodniki v Turčiji, Še več, to je edina prilika, da mi od oficijalne Rusije ne zahtevamo nikakršne druge pomoči, nego moralno. Zato mi ne umeje-mo temelja oficijalne ruske politike, katera ima neke nam nejasne nagibe. Toda velike nade se polagajo v slovanska čustva velikega ruskega; naroda. Med tem pa se jasneje vidi politika Avstro-Ogrske države. Ona lahko poskusi nadaljevati imperijalistiško politiko, katero je zasnovala z aneksijo Bosne in Hercegovine, torej da ide dalje proti Solunu, Dozdeva se nam, da je tako razlagati to, ker Avstrija zahteva status quo, avtonomijo^ Albanije, in da se nekako še protivi, da Srbija zavzame Sandžak, če tudi tega srbski vladi ni oficijalno naizna-nila. Sandžak je s Črno goro visoki, kr-ševiti in najnerodovitnejšj kraj Balkan-skega polotoka. Ne more ga ni Avstro-Ogrska potrebovati !ko»t takšnega. Dalje. v njem je čisto srbsko prebivalstvo. Mogla bi ga toraj potrebovati samo za temelj daljnemu osvajanju. Ako pride s takšnimi zahtevami po vojni, Avstro-Ogrska bo imela proti sebi ne samo"Srbijo in Črno goro in ostale zvezne balkanske države, ampak tudi Rusijo, a verojetno še katero od velikih sil. Jaz ne verujem, da je Avstro-Ogrska sposobna za takšno Solnce je ravnokar zašlo, žareči, rdeči oblački so se (gnetli na temnomodrem nebu, med drevesi so ibrenčali roji žuželk, zrak so napolnjevale trume komarjev, z 'belo meglo se je razprostiral nad pokrajino vonj pokošene trave. iPredno sva sedla na voz, sem vprašal Činjskega: »No,« sem rekel, »ali ste se premislili? Ali nočete biti tu par mesecev?« Stresel je počasi z glavo. »Ne,« je odgovoril, »raifši pojdem v svojo scibico... v mestu. Tu je mnogo prostora in zelo jasno. Oči so me zaiboleie in v ušesih mi šumi od vsega tega.« Ko je naš voz hitro drčal po gladki, ravni cesti, so že začele svetiti zvezde skozi veje dreves ob cesti rastočih. Na polje Je legla globoka tišina in bela para je pokrila zelenje travnikov. Toda Činjski ni gleda! niti na zvezde, .niti na spavajove polje, niti na fantastične valove večerne megle. Ozrl sem se nanj, ko sva prevozila nekaj vrst, imel je oči zaprte. — Zaspal je. Očividno je že izgubil smisel za razumevanje in za občutenje vsakojake kra- timperijalistiško politiko, proti kateri je tudi fečina njenih narodov, radi tega bi, ako ,bi nastala vojna, imela notranje nerede. Mnogo je verjetneje, da bo Avstro-Ogrska opustila daljne prodiranje na Balkanski polotok m stremdla, da po balkanski vojni dobi in doseže svoje legitimne komunikacijske in ekonomske interese. Ona bi torej našla pravi temelj za stike z balkanskimi državami. Izginilo bi nezaupanje balkanskih držav proti Av-stro-€grski in ona Ibi mogla v polni meri porabiti svojo bližino in svoj ugoden 'geografski položaj, da do maksimuma razvije svoje ekonomske in trgovinske vezi z balkanskimi državami. Srbija (a vsekakor tudi ostale zvezne balkanske države) predpostavile bi mirno, ekonomsko smer avstrijske politike oni drugi, fmperijalistiški, vojniški, iz pojmljive težnje, ker ne bi želele po sedanji vojni voditi novo vojno. Ali to ni odvisno od nas, nego od Avstro-Oigrsfte, katera treba zdaj. da si izbere eno od teh dveh smeri. , Ostale velike sile morejo .imeti 'znatne interese, ako bodo balkanske države ¦imele uspeha v vojni in ako zavzamejo turško zemljo. Niti tedaj, ako bi imele naj-povoljnejše bojne uspehe, nobena od zvezmh.; balkanskih držav ne misli zavzeti Carigrada, morske ožine in Soluna. Balkanske države bi rešile svoje narodno vprašanje in bi (bile zadovoljne. Imele bi na desetletja dela na 'kulturnem in ekonomskem razvijanju teh malone upro-paščenih pokrajin. Izginil ibi oni nevarni Wetterwinkel, kateri, vedno vznemirjuje Evropo. Nov del Evrope se otvori in bode dovzeten delu, občni tekmi in bogastvu. Za evropsko kulturo bo pridobljena nova pokrajin?. Potrošila sila prebivalstva* teh pokrajin znatno bo' narasla pod novimi kulturnimi razmerami. Jaz sem s procenami dognal, da ima ena rodbina v Srbiji 5—lOkrat večjo- potrošno silo, nego rodbina z istim številom duš v Stari Srbiji in .Makedoniji. Povprek se more reči, da je sila za kupovino osvobojenega balkanskega seljaka 7'5krat večja, nego starosrbijanskega in makedonskega čifčije. Za toliko ibode veči1 uvoz industrijskih proizvodov v te pokrajine. On bo rasel, čim več se bo ek-sploatiralo ibogastvo teh krajev kakor na šote. Pozabil je, kakšne so cvetlice. Bal se je ptičev in metuljev. Tako dolgo ja živel v popolni ločitvi s prirodo, da ni imela zanj niti vabljivosti. Edini utis, ki so ga napravili v njegovih mislih njeni pojavi in glasovi, je bil občutek neizmer-nosti, katere se je bal, in občutek razibur-ijajočega- šuma. Ne.'i Hc sem se spomnil na onega pajka, naslikanega na stropu pisarne, in zdelo se mi je, da vidim krempelj spake, kako se pogreza v to (glavo, ki je zaspala na blazini voza in na kateri je bilo še nekaj drobnih listov kostanjevega cveta, ki so mu padali na lase. •Kmalu potem, o počitnicalh, sem šel na potovanje, ki je trajalo nekaj mesecev. Ko sem se vrnil, so mi povedali moji domači ljudje, da je hodil Činjski mnogo tod nov vsak dan spraševat, Ikedai me pričakujejo domov, toda celi teden ga že ni bilo videti niti tu, niti v pisarni. Domislil sem se, kaj je vzrok, da je izginil prepisovalec ljudem izpred oči, uredil sem svoje važne zadeve in sem ga šel obiskat. Trenoten žarek veselja mu je probežal po obrazu, ko me je zagledal. Ležal je napravljen na površini tako tudi v notranjščini zemlje. Takrat bo mnogo laže, da te zemlje ustrežejo. onim mednarodjnini obveznoi-stim, katere na nje padajo ikakor na dele turške carevine, ali da je to zdaj slučaj. ¦ Dr. Slane. (Dalje.) Dasi prihajajo Slovani iz krajev, v katerih še nista razvita kapital in industrija, se Slovane lalhko pridobi k organizacijam delavcev; »oni dajejo izvanredno dober organizacijski materijah« Tudi brez organizacije se zaveda Slovan dobro svoje socialne vrste in Štrajka' Slovan ne ibo razdiral. Tudi dekleta, žene so v tem trdne. Slovan je miren, neupogljiv, trdovraten; to je prevaž-na lastnost v industrielnih bojih delavcev, on se zna držati discipline. Dokler traja štrajk, se bode z»'e 'o držal reda, ki je po voditeljih določen, 'a lastnost pomemja politično sposobno.- v najboljšem pomenu besede. To pc-.enja med drugim, da taki ljudje, dasi i'o preživeli v stari domovini dosti na odnostnih .bojev in sovražnosti, katere so gojile vlade sistematično in so tako razpoložje tudi vnuki podedovali, lahko 'Zgubijo nagnenje do takih nasprotji v političnih organizacijah delavcev. tNa kakem zborovanju v Ameriki tolmači več tolmačev govore in vendar* Slovani tako zvesto poslušajo. Naj se govori o organizacijah delavcev, kar se hoče, delavci kažejo v nastopili dosti več plemenitosti in nam dajejo boljšo lekcijo, kakor večina politikov po poklicu. Slovan je skromen v življenju, ali vzlic temu ne dela za najnižje mezde, pač pa si da naprtiti več dela kakor Anglež; Slovan, je zadovoljen s slabejšim stanovanjem, daljšim delavnim časom in posebno sprejema nevarna del a, da se le dobro plačujejo. . Pisateljica je opazila, da Slovani niso prijatelji velikih mest; — ker živijo v Ameriki navadno :brez svojih žensk, so pregibljivi in se ne vežejo na že obstoječe kolonije svoj"'h rojakov. Ne naselijo se kje v večjem številu. Starejši izseljenci Slovani imajo v stari domovini navadno kako manjše posestvo, mlajši pa pričaku- posteiji in videl sem, da se je z bolestnim naporom dvignil na ležišču, da me pozdravi. »Mislil sem,« je rekel s komaj vidnim nasmehom, da vas ne bom nič več videl.« »Kaj ste bolni?« »Tako itnalo, sam ne vem. Nič me ne boli, hočem iti v pisarno ali pa vsaj sesti in pisati doma, toda nimam moči.« Teden nato je že prenehal delati te poskuse, ki so bili zaman. Sploh ni vstal s postelje. Hodil sem (k njemu kar najpogosteje sem mogel, toda ker sem imel mnogo skroi, nisem mogel zapoditi samote, ki je bila znaj.strašna, v toliki meri, ka-kar sem sam želel. Videti je bilo, da je ta Človek, ki je čutil v sebi ugasujoče življenje, nenadoma občutil silno željo imeti okrog sebe ob;aze, glasove in morda tudi prijateljiska človeška'srca. Neizrečena tesnoba mu je napolnila oči z iizrazo'm tihe, kakor otroške žalosti. Nikdar pa se mu ni izvila iz ust glasna tožba, in na njegovem obrazu niso zagoreli niti enkrat sledoVi grenke ali ostre duševne mranje. (Pride še.) - Jl|JUi^40§©TBd starih,- Niso torej ¦ Ivanini pn?nnpmi) tiinn rfiTV""""" nn mi- jziblra^o.^^o. ift^ft^feluižka, pa. se vrnejd v staro domovino. Amerika ima zaradf tega iieizčrpljiv.reservoar ljudi, če se v ameriSkem delu dobi kaj novega, ,' kar dosti delavcev zahteva.. Ali tza Američane angležke narodnosti so ti delavci le nevarni, ker spodrivajo anigležke delavce, ker Slovani več storijo. Tekom Saša je postal Slovan iz pomožnega delavca učen kvalificiran delavec, postal je iz navadnega iknapa -».mRier«, ki dela z več delavci v akordu, Takozvana reservna armada obstaja vedno v Ameriki. — Ko v Ameriki dehivpe uajemljejo, gledajo na — obutev delavcev, s tem kaižejo, da ;liiočejo podjetniki iTavadošleoe najeti, ki še niso ame-rikanizirani. Ko so došli izčrpani, prihajajo drugi.. V .slovanske 'kraje potuje vedno več takiih Slovanov nazaj iz Amerike, ki so celo, ali.po večjem izrabljeni in na životu minirani. Ameriškega trdega dela ne morejo prenašati delj, kakor par let, potem .prihajajo domu s kakimi prihranit-bami, ali ne več ratbljivi za kako trdo delo v stari 'domovini. Dejstvo, da slovenski delavec v premogo- rudokoprh v Ameriki ve. da ne bo do!go imel velikega zaslužka, mu stvarja 'hrepenenje po dobrem plačilu, pa naj še tako slabo stanuje ali svoje moč! izčrpa. (Dalje prih.) Pisma iz Sofije. i. Sofija, tO. novembra 1SM2. V vojnem času ni .potovanje skozi države, ki se vojskpjejo, posebno prijetno. Pa predstavljal sem si potovanje po Srbiji in Bulgarijd v sedanjem času vendar mnogokrat hujše. Mislil sem, da bodo vlaki polni ranjencev, polni stoka in trpljenja vseh- onih, ki so padli na bojnem polju. Vse to se ni uresničilo, paič pa je bila pot dolga, predolga po Srbiji in Bulgariji, pa na vsak način udobnejša ko pa ona z Zidanega mosta do srbske meje. Nameraval sem, ako mogoče, naravnost se peljati iz Gorice v Sofijo. Bil je precej neprijazen goriški jesenski dan, ko sem vzel na južnem kolodvoru slovo od nase Gorice. Prepozno sicer prihajam dol na slovanski jug 'kot vojni korespon-demt, pa saj se obeta doli na jugu v teh življenja pohiir dnžavaSr še veliko senzacij, da prav rad se -odrekam lavorik vojnega .poročevalca. Znano je. da ima naša današnja- ie-leznična zveza z Zagrebom eno nalogo, iki jo kolikor toliko izvršuje. Vsaj izgledati mora, da je od Ljubljane v Zagreb tako silno daleč. Take umetne daljave pa v novejšem času ne ustvarjajo saano prebrisani madžarski žetezmčni politiki, ampak tudi razni samoslovenski »kulturna delavci«, ki iščejo tudi v kolonah »Slov. Na-^ roda« svoje pristaše, navdahnjeni nekake hrvatofobije ravno v dneh, ko je jugoslovanska ideja silnejša, zmagonosnejša ko kedajprej. V Zagrebu je treba izstopiti. Na državnem kolodvoru velikansko vrvenje, kakor da ne bi bilo Čuvaja. Bulgarski dijaki odhajajo. Cujejo se zanosni govori, policije ni nikjer. Cuie se navdušena pesem »Šumi Marica«, ki se konča z besedami, ki postajajo dandanes kri in meso: »Marš, marš, Carigrad je naš.« V kupeju sta bili dve potovalki, zastopajoči dva čudna ženska tipa. Prva je biia hrvatska plemkmja, v obleki stare mode, z lepo negovanimi rokami, polnimi starinskih rink. Disthigvirana dama, gotovo iz stare rodbine. Druga je pa bila robustna ženska, ki je prinesla s seboj nešteto najrazličnejši« "paketov. Oblečena je bila sicer po gosposko, pa videlo se je, da se je v nekem uijagazinu oblek oblačila ©d pet do glave. Govorila je najčistejšo štokavštino, nepretrgano nas je zabavala {^svojimi vrlo komičnimi »pripovedkami, fjCrtirala je cele strani iz svetega -pisma na jzust. S .polemično vervo se je zaganjala jr učenjake, ki ne verujejo. Bila je to tr-jiovka izHSunfe, ki ni mogla prefcvaliti, Jjako dobre so njene trgovske zveze. Talnega' individna pa že dolgo nisem vfdel. Ženski parvenu, ki ne more zakrivati s^ojm sJajbfa manir, ženska, ki premišljuje neprestano o tem, kako bi obogatefa, četudi na neifii^ln Batfin^biiPbG^m^ib sfcnoi ni iz evangelija. Povrth pa je bil injea govor skrajno liuimonstfcortltt poln kmet-skih dovtiipov. Plemkinja še j« trgovki smejala* od srca. > « Za Prodom ob Savi se je začel veliki križ. Sredi noči je bilo tretba Večkrat »prestopiti, Se ve ne sme biti direktnega voza do Zemuna, to bi bilo opasno dualizmu. Slednjič smo prispeli v Zemun. Po blatfi I cesti V neprijetnem mrzlem dežju k savskemu pristanišču. Že je hotel odmakniti parolbrod od naše Obali, ko sem pridrvel z nosilcem kot zadnji na ladjo. Ladja je stara in starokopitno urejena, na (pretekle čase spominjajo starodunajske slike na steni obednice, nekak simbol.avstrijske diplomacije. Srbsko- obalo Donave se bliža. Kake izpremembe so se izvršile tekom dveh tednov na onem ozemlju, ki se nam' vednj bolj odkriva v jesenski megli in dežju. Nova politična sila je tam nastala, v mednarodnem svetu bodo imeli Jugoslovani skoraj svojega zastopnika, saj po vojni šnovana federacija balkanskih držav bode mogočen činitelj mednarodne politike. Carinarji nam- .ne delajo potežkoč: Po imenih nas vprašajo in iker imajo ona dober domači zvok, so carinske formalnosti takoj končane. Hitro v vozu na beogradski kolodvor. Tam je tiho in mirno. Čujerno, da je treba čakati do jutra na. primeren vlak za Sofijo. Čuden je ta izraz dolžnosti, ki je na licu onih straž, ki stojijo1 z dolgo puško v roki in v narodni nošnjl pred javnimi poslopji. Vsak mora nekaj storiti za domovino. Hudo bi bil užaljen tak kmet. ako bi ga v takih časifi poslal: domu. Isti dan je pirišel prvi transport zajetih turških častnikov .in vojakov. Srbska samozavest je pač morala silno vzrasti, ko so stopali ti otomanski vojšč-aki :po beogradskifo ulicah. ; Sneg pada. Ulice -niso mrtve, mnogo vcjakov je videti povsodi. Pa življenje teče skoraj kakor v mirnem- času. Nikdar si nisem predstavil, da bi vojna; tako, malo izpi eminjala značaja kakega glavnega mesta države, ki je sredi vojske,, ! " Pri knjigarju Gezi K-onu. sern,zahteval srbsko-bulgarski slovar in buigarskj gramatiko. »Nema«, to je bil odgovor. Čudno, da se tako malo gojijo srbsko-bulgarski stiki. -Neprijeten vtis napravlja-jo tudi nemške vojne karte. Pa Geza Kon je prijazen mož. Stisnil mi je v roko cel-j vrsto novih; srbskih knjig, saj jih sedaj itak irikdo ne kupuje. V knjigarno sta vstopila dva aktivna ministra, Pažu in Protič, zanimivi glavi, kakoršni se najdejo dostikrat pri francoskih parlamentarcih. Beogradski znanci so vsi na bojišču. Vsi so šli, še država jih ni klicala. Zgrabila je vse neka nepopisna sila, žrtvovati vse narodu in domovini.. Kako- se pač motijo brezdomovinci! Moderni človek ima še vedno globoko patriotično čutstvo v'sebi. Zaman vse zasmehovanje rodoljubja in vojaških kreposti-. Iz ust oseb, ki jim je verovati, čujerno, da je srbska armada mnogo bolj oboiožena ko Ibulgarska. Srbi so posodili Bulgarom svoje nove mondure. Srbija se je oboroževala proti Avstriji, in evo sedaj pa morajo plačati račun ubogi Turki. Vse te Srbkinje iz najboljših beogradskih rodbin,, ki jih vidimo na ulici- noseče na roki rudeč križ, so se učile streči bolnikom radi tega, ker so mislile, da bodo Srbi marširali proti Avstriji. . , Še vedno stoji beogradski konak tako silno blizu pouličnemu trušču. Ni nobenega pravega razdalja med monarhijo in narodom. Pa vendar je Kumanovo, so zmage na bojnem polju silno koristile vladarski -hiši, ki bo odslej mirneje in brez bojazni- kake revolucije -mogla vladati svoje Srbe, Miništerstva so še vedno tako tesna in mala/ skupščina je še vedno podobna »kakemu shranjevališču poljsfoih pridelkov, samo kavarna Moskva nudi precej veli-komesten prizor. Tu se terejo žurnalisti, ki so prišli že nocoj z bojnega polja. Govorijo se najraznovrstnejši jeziki. Zdi se. da smo kje na Dunaju ali v Berolinu. Pri mizici sedimo z 4r. Bačarjem, našim goriškim znancem, ki govori o turških krog-lian, kakor da bi bile to najnedolžnejšc igr-ačice na svetu. Jutri Vam pa pišem o potu iz Beograda v Sofijo. Soiiju, tt> novombra lOltii . Sta sneg tavamo zjutraj, na beo-grausiu Koioavor, brtcuvaino rezerviste tretjega poziva, ki hitijo v Jcasaine. 'Kljub temu, da j« vojna, vlada na kolodvoru v buograou- koHkOT toiiiKo *ed. To je edini v>aK, ki se pelje na jug. Potnikov ai mnogo. V kupeju je .fantastičen ^anjav Crno>-ko-rec, iki je sedaj zaposlen v tovarni v^ožja v 'Kragujevcu, in ifcegmjttičeii trgovec, ki prodaja vladi žito. OVlladeniča so sitno razgrele srbske amaige in že vidi srbsko armado zmagoslavno marširati v teosno. Prcv-eč vročekrvno>sti in temperamenta. Trgovec -pa ni bil istih misli 'ko cniogoriiki dijak. ' Vsa pokrajina: je zavita v sneg. Vsakih sto 'korakov stoji v snegu straža in straži železnico. Počasi se pomika vlak naprej. V sosednjem kupeju so francoski aviatičarji in ti so prav veseli in zabavni. Prav ulično je vi$eti V snegu male štirikotne hišice srbskiji kmetov. Kasno popoldne smo prisped-i -na postajo,- kjer je bila mala .restavracija. 'J a.m srna dolb.lli izvrstno vino in prodajalo se je grozdje z ogromnimi jagodami. Vožnja je brez konca in kraja. P*o polnoči smo prispeli na mejo. Carev t>rod je prva bulgarska postaja. Tam se gnetejo vojaiki, Bulgariin Srbi. To je silno vrv-euje. M restavraciji je dobiti samo čaj, ki je pa -že pripravljen na ruski način. V carstvu iBulgariji smo torej. Ljudje so mirnejši, lonostran srtbske meje biva pač drus narod., ki se mu ravno sedaj svita velika :i>odo6n«ost. t Ni voznega reda. Vožnja iz Beo^ gra*da v Sofijo traja že cel dan in celo noč. iNe vemo, kedaj da prispemo v Solijo. .Danilo se je, 'ko je javil sprevodnik, da smo prispeli v Sofijo. Težek, z dežjem -in -meglo nasičen zrak. Zunaj kolodvora blatne mlaike. Vozovi ru-dečega križa stojijo pred ž-ele-znično zgradbo in čakajo na ranjence, ki jih je ravnokar pripeljal vlak i juga, strašno krvavo žetev, ki naj ustvarja veličino nove, velike (Bulgarske. Na prvi pogled je to drugo' mesto ko orientalski neurejeni Beograd. To je novo: amerikansk-o .mesto z ravnimi, neskončno dolgimi .ulicami. (Ni nikakega starega predmestja, nikakih starih hiš, vse je novo, povsodi se je zidalo, dokler ni 'izbruhnila vojna. Skoraj, sredi mesta je mošeja z vitkim minaretom. Ta imoseja se zdi v dneh, ko stojijo- Bclgari -pred tCaTigradom, kakor vojak, ki; je ostaJ na straži, ker so pozabili na njega. Carjev dvorec 'ni sicer impt>zantna zgradba, pa značilno je, da je obdan od velikega, razsežnega trga, ki ustvarja ono potrebno razdalje, ki pač mora biti ¦med vladarjeviin ^ivaliSčern in truščeiu ter nemirom vsakdanjega življenja. Tu m vse tako blizu, ta-ko tesn-o 'kakor v Beogradu. Vojno rninisterstvio je veliko; prostorno. Gledališ&e presieneča naravnost. Žott je zadnji glednJiš-čni list, ki ga vidim tam pri gledališču/. Igrali šo zadnjič Stari Heidelberg* Jn potenrii so -pa vsi zapustili gledališče, Igralci so šli na bojišče, igralke pa v Ibojnice kot usmiljene sestre. Prva mioiai -pot je ibila k našemu slovenskemu rojaku Bezenšekoi, ki se spominja še, kako je iagkdala Sofija eno leto ¦po osvobojen ju 1. 1S79, .Mojujejo, ipreJivajo kri in Bulgarija žrtvuje svoje Ihralbre sinove..... po vs-efo sijajtf'; -magaJt pa s-e oglaša iRu-nranija' in s -posredovanjem avstrijskega zunanjega miitfetra Berchtolda fioče imeti SilistrijO' in višino Arabia-Tabia, ki je jako važna .pozicija. Ali nasproti tem predrznim zaihte-va>m je 'Odgovorila Bulgarija komodir* Ruimuniji, da ne odstopi njej niti pedi zemlle. Berchtold, naš slavni zunanji minister, postane »najslavnejši« na Balkanu. Dražj Srbe, Črnogorce in stoji za Ru-munijo proti Bolgariji. Še Grkom naj kakšno zagode, potem bo imela Avstro-Ogrska prav celo balkansko zvezo proti sebi! Premirja ne bo. Govorilo se je za gotovo, da -pride do premirja med Balkanci in Turki, ali Turki se odklonili stavljene pogoje in boj se nadaljuje. Pričakuje se uhod Bulgarov v Carigrad, potern bo sklenjen mir. BITOLJ SE JE UDAL. ¦-B e 1 g r a d,. 18. — Mesto BJtolj je v srbskih rokah. Ujetih je 50.000 Turkov. Med ujetniki sta tudi generala Fethi paša in Zekj paša. Ujeta sta tudi Saikl in Djavid paša. Odpor Turkov, v Macedoniji je s tem končan. Bitka je trajala dva dni. B^tka pri Bitolju. B e 1 grad, 18. — Bitka je začela včeraj v jutro ipo predvčerajšnjem spopadu naše kavalerije z oddelkom turških čet pri Dragi neu. Turške čete so imele zasedene vse višine, do 1200 ta; srbske čete so bile na eksponkanem terenu, celo poplavljenem od izliva reke. Na predvečer zmage so zavzele srbske čete Berance, Zonoboski Ws, Oblakovo in Totpšl, včeraj je sledila zmaga. Sv. Ivan JVLeduaiiski. Črnogorska zastava vihra nad Sv. Ivanom Meduanskhn, 'General iVIartinovič je imel sijajen uhod v Meduo. Zaplenjena ie velika množina živeža in municije. Diptomatična akcija. Ministerski svet v Bele-mgradu je v svoji seji 17. t. m. povdarjal, da nOta Turčije do Bulgarije/ni zadosti, marveč Turčija se mo-ra 'Obrniti do vseh balkanski vojskujočih se držav," potem -odgovorijo vse skupno Turčiji. Srbija se, kakor se vidi, ne uda, marveč ostaja pri svojiih zahtevali glede Inke ob Jadranskem, morju in glede Albanije. Glede luk Sv. Jvana Metanskega, 'Lješ". in D raca se domeni s Črnog-or-c, odklanja pa druga pogajanja in vmešavanja v bal* kansfka /prašanja. — 1 Birligarske strani se zagotavlja, da Bulgarija st-ori vse, da se ugodi zahtevam1 Srbije. Pašič, ministerski predsednik srbski, pa je rekel na*sprati diploniati-čnim .zastop-ntkom Avstrije, iNemčije in Italije, da razgovor o obrežju'Adrijanskem naj se odnese na čas, ko bodo- vidni končni rezultati vojne med Srbijo in Turčijo. Politični pregled. Avstro-Ogrska. V delegacijah se je iBerdhtoldflopet živo zavzel za Albanijo, ki da mora dobit', avtonomijo. 'Povdarjal je tudi ponovno soglasje v trozvezi glede Balkana. P i1* toni je povdarjal, da "'Avstrija nima M Balkanu iskati, ničesar z orožjem. Občinska zastopa v Šibeniku in Splitu ra^puŠČena. — Vlada je razpustila $' ičinska zastopa v Šibenrku- in Splitu Dalmaciji; vladna komisarja bosta vodi'1) občinske .posle v ŠSbenrku in Splitu. ^ obeh krajMi so bile manifestacije v prilo* zinagujočim balkanskim Slovanom; udc* ležili so se jiih 'tudi občinski starostne z ^' pani in župan iKataJuiič Je imel tudi W govor. Odtod raapust teli dveih občinski« zastopovU Preibivailstvo Dalmacije je hudo rafz-kurjeno, vsa Dalmacija je solidarna. '| Stranke se združujejo. V Šibeniku j<5 okrajni glživ&r ud*i v .tfbcinsiko pisatfnov župaiir in občinski odbor sta se umaknila sili, sama pa nista hotela izročiti občinskega urada vladnemu komisarju. Ob prihodu ppslanoev iDrinkoviča in Trumbiča; je (bil veš Sitieriik pofeoncu in razvila se je impozantfta^^ifes^oiia.,^ VJadaJ^h , __...________..____^~ _._..,____v sto. po'rietp^reibherh*«^ danite! 'Poslanci Ivčevič, TreŠic in OulitoiC '' ~ '" '" .-..-. da $e goriški denar prišteva med darove drugih"dežel! .''' Kdor kal daruje za Balkance, to je slovanske Balkance, naj pošlje denar odboru iRdefiega 'križa slov. 'balkanskih držav v 'Gorico v rok« v prejšnji notici navedenih odborovilh blagajnikov. Obilo Slovencev je dalo svo(je prispevke Avstr. Rdečern/u Križu. Ta..deli Nabrani denar tudi med Turke. Nam pa stojijo, blizu tr- šo se posvetovali z'notranjim ministrom o razpustitvi občinskih zastopov. Hekiolcl je odgovoril, da je bil razpust potreben, ker sta .d«3mon$tn«fl& 'proti dfžavi- saiam-župana. — Dalmatinski vladi je podan protest radi .razpusta občinskih zastopov. — V Šibeniku je policija, aretirala vej oseb. Demonstracije v Serajevu. SrbofMska recclucija. — V .Serajevu se.je zbralo 'na .15. t.-m. zvečer, na. ulici frana Josipa obilo« srednješolskimi dijakov, ki so peli srbsike pesmi in vsklikalh Živele balkanske države! Policija je dijake razpodila. Srbski poslanci so imeli zborovanje, v katerem je Ibilo govora o avstrosrb-skero- konfliktu. Sprejeli so resolucijo, v kateri naglašajo, da žrtve brez primere, kakor tudi visoka kultura in popolna organizacija srbske države . opravičuliejo popolnoma okupacijo Stare Srbije do Jadranskega morja. Obnašanje Avstrije, ki zahteva za Albance, kj so brez kulture, avtonomijo, katero pa odteguje Jugoslovanom monarhija in kj zabranjuje Srbom uživati sadove njihovih sijajnih zmag vzbuja veliko indignacijo med srbskim prebivalstvom Bosne, ki izraža bratom v Srbiji m Macedoniji svoja bratska čutila in svoje občudovanje. Dalmatinski Albanci. — (Blizu Zadra živi nekaj Albancev. »Arbanasi«. Ti so •!*oteli 16, t. m. priti v Zader pred na-mestništvo in italijanski konzulat zavzemal se za avtonomijo Albanije. Toda policija jim je prepovedala iiihod v mesto.. Muhamedanci v Sarajevu, kakih 3000. so demonstrirali proti (Balkanski ,zvezi; ¦pel-! so avstrijsko ftimna :n aklamirali Potioreka. -—."*' Inozemstvo. Sestanek našega prestolonaslednika z nemškim cesarjem. — Jutri odpotuje pre-stolanasledmiik (Fran Ferdinand v Berolin, kjer bo v četrtek in petek gost nemškega cesarja v Potsdamskem gradu. V petek se udeleži lova;* pri lovu bo navzoč tudi državni kancelar BethmaTi-iHollweg; zvečer se vrnejo v Berolin. V soboto se vrne prestolonaslednik na Dunaj in v nedeljo dopoMne bo sprejet od cesarja v avdi-je.nci. — Umevno, da se bo na tem. sestanku govorilo v glavnem o Balkanu. Kdo zasede »albanski prestol«. — Sanjači o alibanski neodvisnosti imajo že celo vrsto princev za albanski prestol. Govori se, da bi sel na albanski prestol kak nemški ali italijanski princ ali tud! Turki gojijo upanje, da bi' vtegnl priti na bodoči albanski prestol kak otomanski princ. No, naj pride kateri hoče, dobro se mu najbrže ne bo godilo; kajti divji' Albanci utegnejo par .princev poklati ali po-streljati, predno se malo ukroti ta divji . roparski rod. Gospodje rezervni častniki in vojaški uradniki, ki 'želijo; doibiti novo. vozno legitimacijo s.,f5 Jetno veljavo te je od 1903. do konca 191?,., naj naznanijo to do 10/ de-'Gerafera^c..in kr..po-veljništvu: na stražišču, V izoglifo zavlačevanja se opozarja, da treba po obstoječih predpisih - vjrnitj staro legitimacijo z ovitkom' vred. — C. in kh poveljnOštvo, v Oarici (»iPlaitzkomman-do«.) .,';"' Predavanje.$ Trgovskem Domu. — V soboto 23. t. m. bo predaval v Trgovk rkem domu g. dr. A. Der mota'o: r>e-forimaciji, revoluciji, evoluciji. Pričakujemo obilne udeležbe. • = Mestni svet goriški bo imel v četrtek zvečer ob 6 uri sejo. Na dobrohoten nasvet naš v št. 129. glede dopisnikov iz Gorice v .izvengoriš-kih listih smo dobili v .»Dnevu« surov od*-govor. .Na surovost in otročarije in nove izmišljotine ne reagiramo, ampak uredništvu »Dneva« povemo zopet dobrohotno to: naj se izogiblje takiih dopisnikov, kakoršne ima sedaj: V Gorici je neka družba ljudi, ki mistificirajo liste. Tudi. neki drugI Hst je nasedel neki .»učeni razpira-vi«. — iNekaj časa so strašile čenčaste in izmišljene vesti po .»Ed.« pa tam so ponehale, sedaj farbajo »Dan«. Uredništvo »Dneva« bi storilo 'pametno, da strese za ' ušesa takega farbarja kot je oni, ki je pisal o predavanju, ki ga ni bilo, in oni, ki piše o pogrebu Petroviča, ne pa da ga brani. S taikimi dopisniki si škoduje napreden •tisk! 16 slik z vojne na Balkanu, priobčuje 14. nov. t. 1. izišla številka »Slovenskega Ilustrovanega Tednika« med drugimi: Srbska pehota naskoči z bajoneti turške topničarje pri Prilepu; strah v Sultanovem haremu; 'ko dojde poročilo, da se bližajo Bjulgari Carigradu; lahkoranjeni turški ujetniki v bolnišnici v Podgorici; sežiganje mrličev po bitki na Kurnanoveni* prevoz z vlakom builgarske artilerije v Čataldžo; turški rezervisti v Carigradu se pripravljajo za odhod v Čataldžo; vhod v sultanovo palačo v Carigradu-; bulgar-ski Macedonci-vstaši dele patrone in ročne bombe; pregled utrdb .pri Čataldži in Carigradu; prenapolnjeni vlaki z Arnav-ti; tip mladenke in mladeniča iz Maeedo-nije v narod.ni noši; nakladanje 'kruha za bulgarsko vojsko. To je zelo bogata in zanimiva vsebina. Priporočamo vsem, da. si naroče »Slov. Ilustrovani Tednik« k! stane za četrt leta 2 K; za en mesec pa samo 70 vin. Listnica uredništva: V Komen: Odgovor na dopis v N. Č. sprejeli ali došel je prepozno za današnjo Številko. Prihodnjič. te banke so dobile uradnj odgovor, da dosedaj (bulgarska država ne potrebuje lake zunanje pomočil. ,..... Dražbent razpis, -v- Najboljšemu ponudniku se 'poveri dobava spodaj navedenega blaga, 'ki ga potrebujejo leta 1913. deželna umobolnica »Franc iosip i.«, deželna giuhonemica in oba oddelka deželne kmetijske šole. Interesenti naj predložijo svoje pismene ponudbe v zapečatenih za-. vitkih pri vfožiieim zapisniku •-deželnega-odbora najkasneje opoldne 3. decembra t. 1. Ponudniki morajo položiti pri deželni (blagajni najkasneje do gorenjega dne varščino v gotovini ali v papirjih javniega kredita-in sicer: K 1000 za dobavo mesa, K 400 ,za dobavo vina, K 100 zaf dobavo mleka, K 200 za dobavo jajc, K 1000 za dobavo premoga. Zajedno s. ponudbami se morata . izročiti oskrbništvu .deželne umobolnice po dva vzorca spodaj navedenega blaga; vzroci morajo ibiti zapečateni in- zaznamo viki z imenom ponudnika, in izroče naj se v -sledečih množinah: 500 gramov riža in moke, 1 I. vina, olja in kisa, 100 gramov vsake druge vrste blaga, izvzemši meso, jajca, polenovko, citrone in premog. Vzorec' slanine se mo/ra izre-zati tako, da se more dognati nje debelost* Pri premogu se mora navesti toplinska e-nota različnih vrst. Bilago, ki se bo moralo ddl)avati, je sledeče: Goveje meso pribl. kg 25.000, telečje meso pribl. kg 5.500, jetra pribl. kg 1.000, sirkova moka pribl. kg 9.400, kava Santo.s priibl. kg 850, kavina primes pribl. kg 550, sladkor pribl. kg 4.500, riž ¦priibl. kg 7.000, prešičja mast pribl. kg 1.800, slanina pribl. kg 1.400, olje. pribl. kg 2.000, kis pribl. 1. 1.800, sol pribl. kg 3.700, fižol pribl. kg 5.000.. mleko pribl. 1. 60.000, jajca prM. kosov 44.000, domači ementalski sir pribl. kg 1.100, bovški sir pribl. kg 1.500. parmski sir pribl. kg 350, polenovka pribl. kg 1.000, konserve paradižnikov pribl. kg 250, citrone pribl. kosov 1 400, vino pribl. 1. 21.000, milo pribl. kg 1 300, premog Newcastle in Cardiif pribl. tonelat 600, premog Scozla pribl tonelat 300, premog koks priibl. tonelai 150, drva pribl. m:t 300. — .Nadaljna pojasnila glede ikaovosti blaga, ki se bo moralo dobavati, kakor tudi glede načina dobave, se ddbd pri oskrtmištvu deželne -u-mtibolnioe ob delavnikih od 11. zjutraj do poldne. — iD>DŽelni odibor. Dalmacija spojena z monarhijo po telefonu. — V nedeljo 10. t. m. je začela funkcionirati telefonska zveiza med Dalmacijo in iDimajem. Tz Zadra so takoj govorili z Dunajem; glas se je cul na obeh straneh prav dobro. Darovi. Za Rdeči križ slov. balkanskih držav. V Dol. Treibuši v gostilni pred cerkvijo se je nabralo K 13'02. Za Božičnico na Blančah daruje g. l>. Ernest Dereani 'K 20.— Rodoljubi, spominjajte se. bližajočih se Božičnih praznikov .in vsak naj pO: svoji moči prispeva za »Božičnice« naših otroških vrtcev! Domače vesti. Darove za Rdeči križ slov. balkanskih držav pošHjajte v Gorico! — Nekateri pošiljajo darove naravnost v Črno-goro ali Srbijo, drugi jih .pošiljajo v Ljubljano. V Gorici se je osnoval' odibor, ki nabira prispevke za Rdeči ikn*ž slov. balkanskih držav. Na ta odibor, na -naslov blagajnikov; Anton Korit«i.k,- trgovec, ali Jernej iKopač, svečar, v Oori-ci, naj se,pošljejo-na deželi nabrane svote! Tu naj se pokaže, koliUco smo nabrali, ne DOPISI. Iz ajdouskega okraja. V Ajdovščinl-Šturjah se je osnoval odbor za pcibiranje darov v prid Rdečemu križu slov. balkanskih držav. Darov je! doslej v Ajdovščini 396 K 30 v, v Šturijah 181. .Nab'railne pole se nahajaijo v Ajdovščini v občinskem uradu, v Šturijah v hotelu Šapla. Iz goriške okolice. Iz Prvačine. — Mladeniči, došli od vojakov, priredijo dnč 24. t. m. javni ples v Sokolskom Domu. Svedrovci. — V Solkanu so svedrovci pievrtali blagajno krčmarju A. Boltarju ter pobrali ves denar, bilo pa je v »blagajni le 50 K. Oroižniki iščejo tatove. Boji m čataldži. Carigrad, neuradno porodilo. Boli Url Čataldži trajajo dalje. Turki do* bivajo nove sveže moči h Male Azije, ki se bojujejo srdito. Desno krilo bulgarsko se je moralo uihakititi. Poročila z bojišča zatrjujejo, da se TurSka animada brani zmagovito. Turški ministerskj svet je odločil, da se imajo nadaljevati boji z vso energijo. Ob Jadranskem morju. Rjeka, 19. —/Črnogorci so zasedli San Giovanni di Medua, Srbi so zasedli neke druge kraje ob obrežju poteg Lješa. Rusija mobilizira. London« 19. ~ Rusija mobilizira z mrzlično nagloštjo in vršijo se veliki transporti vojaštva na zapadni meji. Mobilizacija ob južnozapadni meji je že končana. Srbske čete ob bosenskl meji. Dunaj, 19. — Srbija namerava po poročilih pariških in londonskih, listov del svojih čet koncentrovati ob bosanski meji. Solidarnost balkanske zveze. Sofija ,19. nov.: Balkanska zveza je popolnoma soHdarna glede vseh političnih zahtev, glede albanskega vprašanja in glede pristanišča, katero imajo dobiti Srbi ob Jadranskem morju. Pogoji za premirje m mir. Sofija, 19. nov. — Savov je poslal turškemu generalisslmu mirovne pogoje ter zahteva na nje odgovor tekom 24 ur. Gospodarske vesti. Bulgarlji ponujajo denar. — Iz So-fije: Finančni minister, je dobil te dni več nego 10 ponudeb velikih bank avstrijskih, nemških, angleških in francoskih, ki ponujajo Bulgariji posojila ih že predplačila« Vse Telefonska poročila. Zadnje vesti. Mednarodna situacija. Poslanik Prochaska. D u n & j, 19. — Mednarodna situacija se presoja Jako pesimistično. Avstrijski poslanik v Belemgradu, Ugron je dobil nalog, zahtevati, da intervenira pri srbski vladi radi avstrijskega poslanika Prohaska in zahteva od srbske vlade za odgovor rok, ki poteče v petek. Posvetovanje m avdijence. B u d i mp e Š t a, 19. — Vršilo se je zopet važno posvetovanje ministrov. Cesar je sprejel na to v avdijenej zunanjega ministra Berchtolda in Schemuo. Posvetovanje !n avdijence so umevno v zvezi z dogodki na Balkanu. Zavzetje Bitolja, B e I grad, 19, nov. — Bitka prj Bi-tolju je trajala 3 dni. Turki so se sitno zo-, perstavijali. Glavno delo so izvršili srbska artilerija in naskoki z .bajoneti, ki so vzeli glavne pozicije. Zekkipaša je izročil mesto srbskemu prestolonasledniku Aleksandru. Zajetih je 50.000 Turkov, padlo je na bojišču na obeh straneh 20.000 vojakov. Malo podobnih shičajev je v novejši zgodovini. • Plen srbski je naravnost velikanski. Uplenili so nad 100000 najmodernejših pušk, 82 vagonov municlje in velikansko zalogo živeža; Razne vesti. Slov. akad. društvo »Ilirija« v Pragi, stanujoče začasno na iKralj. Vinogradih, Halkova tr. 35, naznanja, da si je izvolilo na svojem 1 obč. zboru dne 13. t. m. sledeči odbor: Predsednik: Ivan Merslavič, pravnik; podpreds.: Zvonko Janežič, me-dicinec; tajnik: Oragotin lOstan, farmacevt; blagajnik: Mirko Gorišek, pravnik; knjižničar: Gregor Wieser, pravnik; gospodar: Stanko Orel, si. abit. k.; arhivar: France Vodopivec, tehnik; preglednika: Drago Jvanc, pravnik in Josip Čemer, pravnik. Kolera v Carigradu. — V ljudski jedilnici biizu Hagvje Sofije je 'zbolelo 17. t. m. na koleri nad 100 ljudi. Sestavila se je mednarodna sanitetna ikomisija i-z francoskih, avstrijskih in ruskih zdravnikov. Zastrupljeno masno vino. — Pred kratkim se je sporočilo iz Istre, da hi bil kdo zastrupil masno vino, katero je imel izpiti škof Ma>hinič na iKrku. AH škof tega vina ni pil, marveč njegov tajnik dr. Palčič, ki je maševal pred njim. Dr. Mahnič s pravi, da mu oskrbuje vino , zanesljiv in udan kcimcrnik. Torej t>i ibil moral kak tuj človek udreti ponoči v zakristijo ter na-liti strupa v pripravljeno masno vino. Ostanek vina so poslali na univerzo v Gradec, da ga kemično preiščejo. Palčič leži sedaj težko .bolan. V Zadru so aretirali nekega učitelja, na katerega leti sum, da bi bil morda hib-tel zastrupiti krškega škofa dr. .Mahniča. Dalje na 4. strani. ANTON VODOPIVEC restavrnter v Prvačini sprejme takoj hlapca boilsi mladega ali starega. j Njegov posel bi bil, da oskrbuje konje doma v hlevu. — Nastop takoj. — Plača po dogovoru. 470—4 Bregant autorizouana staubena turdka ^ ^ovici ulica Adelaide Ristori štev. 5 se priporočata p. n. občinstvu za vsa stavbena dela. Izdelujeta vsakovrstne- načrte, proračune in kolavdacije po najnižjih cenah. Nevarnost kolere. — Pred Carigra- j dom in v Carigradu divja kolera. Nevarnost je; da se, razširi ta bolezen i>o Evropi. V Parizu so že .odredili vse potrebno proti koleri. !>a bi se me zanesla v Pariz, pregledujejo odslej natančno vse osebe, ki prihajajo iz Orijenta; istotako podvržejo natančni preiskavi in disrnfekciji vse blago iz Orijenta. - Svojega ©n mesec starega otroka je zapustila v Trstu v ulici Torre bianca, kjer je stanovala, neka Josipina OMvietti, 19 let stara. Otroka je pustila in šla stanovat nekam drugam. Sedaj so jo našli in naznanili policiji. Upor v kaznilnici. — V kaznilnici v Przemyslir so se uprli kaznenci radi slabe hrane in grdega ravnanja ž njimi. Razbili so okna, iktopi in grozili čuvajem. Red so napravili žendarji. Ranjenih je več kaz-nencev in žendariev. Koliko je padlo italijanskih vojakov v vojni v Tripolitaniji? — Italijansko vojno ministerstvo je obelodanilo četrti seznam vojakov in častnikov, padlih ali umrlih vsled ran, dobljenih v vojni. V tem seznamu je upisanih 22 častnikov in 240 vojakov, skupno s prejšnjimi seznami je izgub: 88 častnikov in 1023 vojakov. Burja prevrnila vlak. — Iz Trebinja naznanjajo, da je divjala tam velika burja, ki je lokalni vlak pri- postaji Igalo-Su-torina prevrnila na nasip. iPet oseb je latoko ranjenih. Ponesrečeni parobrodi. — Paro-brod »Agrumavia«, ki se je vračal iz Ka-tanije v Trst, je pri otoku Braču zadel na skalrne in je ipovsem neraben. Parobrod »Beatrice« je ironesrečil pri rtu CoToni-Calmeto; v pomoč došft 'parnik mu- ni mogel nič pomagati. Obesil se je 12 letni gojenec »Tere-zianuma« na Dunaju* ipo iimenu Nikolaj pl. Ronav, sin bogatega ogrskega velikega posestnika. Pravijo, da je deček slišal, da ima obešenec malo pred nastopom smrti neke izredne občutke. To da mu je šlo vedno «po glavi in je hotel že nekoč posikusiti, obesiti se, da bi bil deležen onih občutkov. Obesil se je v stranišču na kljuko. Tam so ga našli« visečega, mrtvega. — Morda pa je vse to bajka, da se olepša samomor gojenca takega zavoda kakor je »Terezjaraim«. Slovanski časnikarski kongres se bo vršil prihodnje leto najbrže v Skoplju v Srbiji. Več vozov Bulgarov se je peljalo te dni mimo Kranja domov. Vračali so se iz Amerike. Meščanstvo je prihitelo na kolodvor in jih pogostilo. iBulgari so rekli, da gredo v Carigrad na črno kavo. Za BaHcan se je nabralo med Jugoslovani do zadnjih dni darov že nad 300.000 'K. 23 srbskih poštnih postaj. — V novo-osvobojenih krajih posluje doslej že 23 poštnih uradov s srbskimi uradniki. Dober vzgled mladini. — V vrstali bulgarske armade je tudi precejšno število starih vojakov, ki so se bili s Turki že leta 1877., a zdaj so se javili kot prostovoljci. »Mi snio dolžni dati dober vzgled ml a d i ni,« tako ponosno govore. Ko so j?h sprejeli in uvrstili v vojaške redove, prišli so nekateri v take oddelke, kjer so poveljniki njihovi lastni sinovi, n. pr. kot stotniki ali še večje šar-že. Nekateri imajo po štiri do pet sinov v vojski, in očetje se bijejo s sinovi ramo ob rami, in tako dajejo mladini dober zgled. Tako-le veie: »Vse, kar imamo, radi damo za dom in svobodo. Naj umremo kot starci -za svobodo mladega roda!« — Tako •piše prof. Bezenšek iz Sofije v »SI«. lev. 657/2 Odgovorni urednik in izdajatelj Jv«n Kav815 v Oorid. Thka: »OoriSba Tiskan*. A. Cabtifek (odgov. J. FabiiJ). Zaiaga: Dražba š fedaja»je Hitov »SoSu in .Primorec«. Mali oglasi. obnfMgll m rafaia hjfrtfravugile da&U 9 60 tla. Ako Je oglat riako besedo S rl», u trgovce la obrtalke. trgoruT te abrtnfkOT t OmtiL veSča Btrojepf»ia, stenografije ~r~K™.7------'. .ln gP,oh Pisarniškega poslovanja, želi vstopiti v kako odvetniško aH trgovsko PjHarno. — Naslov: pofitnoležeče Gorica pod Wro: BStenografinjaB, 485—J 658/2 OGLAS. Dela za zgridbo novih občinskih vodovodov v vasi Šmarje in v vasi na Svinem, ki so proraCunjeni prvi na 14.500 in drugi na 17.000 kron, sti oddad6 potoni javne ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela obsezajoče ponudbe z napovedjo popusta odtiosno doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna, odnosno cele svote naj se predlože za vsako delo posebej do 15. decembra 1912 1. do 10. tsr* predpo-ludne podpisanemu občinskemu uradu. Ponudbe, ki morajo biti koleko-vane s kolekom 1 krone, poslati je županstvu v Šmarje-Ajdovščini z nad-pisom: „ Ponudba za prevzetje gradbe novega vodovoda v vasi Šmarje odnosno v vasi Sviuo". Vsaki ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbene pogoje in da se jim vkloni. Razun tega je dodati kakor varščino še 5°jo stavbenih stroškov v gotovini ali v pupilarnovarnih vrednbstnih papirjih i. s. za vodovod v Šmarjah 725 in za vodovod na Svinem pa 850 kron. Občina si izrecno pridržuje pravico izbrati ponudnika, katerega hoče ne glede na višino ponu Ibene cene ter 3e izjavi v dobi 14 dni v zadevi oddaje del. Načrti, proračuni in stavbeni pogoji so na vpogled na županstvu v Šmarjah ob uradnih urah. ŽUPANSTVO V ŠITIHRJHH, 14. novembra 1912, župan: Grniiter. Novost! Dootlpl »12 D. R. G. M. fttev. 526081. Novost! KroiaSba tielaonica Franca Simcic se nahaja v Gorici, na Kornu štev. 6 (nasproti Turkovc brivnice). Priporoča se za obila naročila. — Izdelek ličen, cene zmerne. 444 6 Novoletne Salllue razglednice, ki se jih še dosedaj ni videlo. Vsaka razglednica ima svoj dovtip. Nedosegljivo, humoristično in vzbuja senzacijo. Vsaka, tudi najmanjša pošiljatev je izbrana in vsaka razglednica v zavitku. edino prodalo. HCelo se prodajalci. HabighorsU C.° Bochum i. \B\ — Tletnčija, PoStni predal št. 149. S. 450-18, P. 149—7 Umi '0 originalnih uzorcev proti vpošiljatvi 1o vin. •25 komadov............... K l*- 50 „ ............ -n 1-75 100 »............... n 3- Povzetje stane 40 vin. več. V plačilo se sprejme znamke vseh delov sveta. Kupujte samo dvokolesa „Mten&"f ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Original Uficlorla so najprak-tičnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsako* vrstno šivanje in štikanje (vezenje). Stroj leče brezSuttEO in je jako-trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko spadajoče* predmete se dobi po tovarniški ceni pri tvrdki Kerševani & Čuk GORICA, na Stolnem trsu it. 9. COftfOA. HITRO > NAPREDOVANJE LE NA ^PRISTNEM JPALMAL KAVČUK P0DPLTN!K0/A Jauno priznanje. Zavarovalni zadrugi „CROATII" rad priznavam, da je mojo požarno škodo hitro in vestno precenila, ter mi likvidirano odškodnino kulantno izplačala. ŠEMPAS, dne 30 oktobra 1912. Leopold Oberdank. VEL. ŽABLJE, dne 11. novembra 1912. 469-i Mihaelj Stokelj „Goriška ljudska posojilnica" ˇpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lasial Mil, aosposk« ulic« it. 7, I. nadatr.) — Talefoa It. 70. BaJun poltie hraallnice Itev. 837.315. Ne obCnem zboru dne 28. aprila 1912. se je določilo t Hranilna vlog« se obrestujejo po 41/,*. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sania.. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Vlagateljem so na razpolago hišni hranilniki. Posojila ie dajejo zadružnikom na vknjižbe po &'%%, na varščino ali zastave in na menjiee po Q%. Glavni dale*l se obrestujejo koncem leta 1911. s Q%, Stenj* 81. dec.1911.: Zadružnikov 1863 z deleži v znesku 70.910 kron, — Hranilno vloge; 1,103.254'98. —Posojila: 1,068.002:--. ~ Reservni z a k 1 a d: 100.451-66. — Vrednost his: Slovenska mesnica v Gorici, ulica Treh kraljev 16 (I7la Ire Re 16) pri kaoarni Dogana Največja izber v Gorici govejega mesa, tele- tine in svinjine. Meso je prve vrste. Dobi se vedno svežo divjačino in doma pitano knretnino. Cene zmerne, brez konkurence, postrežba uljudna. — Na željo odjemalcev se dostavlja meso na (Jom. Ža obilen o!?is|L se toplo priporoča Andrej frandolič, mesar. udani 424-18 Družabnik se išče za lepo razvito industrijelno podjetje z lepim dobičkom. Glavnice krpn 15-20.000. Priglas pod zavitkom „Dobi ček" na upravo lista. Mihalj Turk priporoča svojo brivnico. norica, na Kornu 6. 42G-6