OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
Commercial Printing of All Kinds
vol. xxxvi.—leto xxxvl
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), AUGUST 20, 1953
ŠTEVILKA (NUMBER) 165

^exer milovich
Včeraj popoldne je preminil v • Alexis bolnišnici po kratki °ezni Peter Milovich, rodom star 65 let. Stanoval je 2	153 St. Bil je član
^stva sv. Nikola št. 99 HBZ. ^ zapušča bratranca Marko kateremu je bival g .'*^^.29 let. Pogreb se vrši v ° o zjutraj ob 8.30 uri iz po-, ^ ® iiega zavoda Louis Ferfolia Cerkev sv. Marije na Harvard
Da	ob 9. uri ter nato
pokopališče Calvary.
Pogreb
■	pokojne Angele (Gal-
tra"	vrši v petek zju-
3 ob 8.30 uri iz Zakrajškovega
zavoda v cerkev sv.
Hšp ^	nato na pokopa-
^ Calvary.
I^azne vesti iz sveta
Vf
jg . '^'icoski koloniji je razbur-gg fadi stalnih uporov. Trdi sk'a ^ ^^'^^ku grozi državljan-j)Q^p3^a. Francija Moračane ,ljj, kaže na svojo vlogo, Je ta, da odvrne državljan-
~ Vjjp^v.;. .
h ijp JG bil aretiran vod-Nauman.
četi Za K po Hitlerju dolo-de. gjj . °^očega šefa propagan-^odja nemške državne litv^h J tudi kandidira na vo-6. septembra.
bodo v Panmuiyomu Vojkih ^^'^očili nadajih 150 ujetnikov-Amerikancev.
"(likih"
^4 ti
^ Vr§i ' avgusta—Danes 2^	skupna konfe-
^•Jilijg^^topnikov zapadnih sil % ijj p držav, Velike Brita-^0	da sestavijo be-
^oto Q Sovora na sovjetsko odoči Nemčiji. Takoj ° JG Moskva objavila ^ote, ki je bila izročena
SAHDERS OPISUJE MJENJE V MADŽARSKI JEČI
DUNAJ, 19. avgusta—Anglež Edgar Sanders, ki je bil leta 1949 v Budimpešti radi špijonaže obsojen na 13 let ječe, je bil spuščen na svobodo in prišel na Dunaju zopet skupaj s svojo družino. Kako so postopali madžarski komunisti v tem procesu? Sanders pripoveduje:
21. decembra 1949 me je ne-*

velesilam in ki
^ Ur. vcitJbiiam m KI ^efigj5 bodočo Nemčijo, je ^lo K državno tajništvo iz-bo odgovor glede Nemčije ne-^ ^ko .^^^^kuje se, da se bo-rt ^ciia	Britanija, kakor
^žavg^ P)"idružile Zedinjenim tfelj tudi skupni odgo-^ko jj ^^P^dnih zaveznikov na ^^0 enako negativen.
V . ®®]e
% i"ed^^ zvečer ob 7.30 uri se A ^	društva Euclid
t	y ^^vadnih prostorih
^ »la ft ^^goslovanskega cen-(ia Ave. Vabi se član-^U, ^ Udeleži v polnem šte-
S.V
L ^Sii
Slov	redna seja dru-
% jUe št. 6 SDZ v Ame-^hgf °^lovanskem centru na y 6v Ker je več važnih redu, se prosi Šte^u^^' udeleži v pol-
PGtek zvečer ob navad-
■kdo pograbil na cesti in se predstavil za policaja. Potisnil me je v voz in odpeljal na glavni stan politične policije v Budimpešti. Aretacija me ni iznenadila. Pričakoval sem jo in mislil na pobeg, pa ni bilo izgledov. V zaporu so me spraševali večkrat nepretrgoma po deset ali 12 ur na dan. Ob neki priliki so me s spraševanji mučili polnih 35 ur. Nikdar nisem vedel kaj pravzaprav hočejo. Zaprt sem bil v celici brez razsvetljave, kurjave ali odeje in sem bil od večnega, spraševanja popolnoma zmešan. V takem stanju sem nekaj podpisal. Pred razpravo je prišel k meni sodnik, s katerim sva mojo podpisano izjavo na ure in ure ponavljala na pamet, da bi se na procesu od nje ne oddaljil. Kdo je sestavljal sodišče? Trije moški in ena ženska, vsi izraziti komunisti in poklicni sodnik, ki je bil tudi komunist. Razen slednjega, ostali niso imeli pojma o zakonu in so komaj bili v stanu, da podpišejo svoje ime.
Potem ko sem bil obsojen, sem dobil posteljo, nekaj slame \ odeje. Enkrat na teden mi je
H diiiia hrana po moji izbiri. Idi mi jfe bilo dovoljeno brati .njige.
Sanders je zastopal v Budimpešti londonsko električno podjetje. Njegovo oprostitev je iz-poslovala njegova žena, ki je prosila madžarske oblasti, da izpustijo moža in očeta tudi v imenu treh hčera, ki so stare 12, 17 in 18 let. Toda kaj je ozadje koraka madžarske vlade, da je izpustila Sandersa ? Madžarska vlada je letošnjega marca predlagala londonski vladi, da se Sanders izpusti na prosto, britanske oblasti pa naj izpustijo na prosto komunistko gverilko Lee Meng, ki se je borila zoper
Angleže na Malajskem polotoku in bila prijeta, obsojena na smrt, kasneje pomiloščena na dosmrtno ječo. Takrat je Chureill predlog Budimpešte odklonil. Če je sedaj madžarska vlada dala Ed-garju Sandersu svobodo, in ga vrnila Veliki Britaniji, so možne razne razlage.
Gotovo ne gre za akt humani tamosti. Sanders je preživel v madžarski ječi tri leta in pol. Vse intervencije, da gre na svobodo, so tale brezuspešne.
Britansko zunanje ministrstvo trdi, da bo pomilostitev Sandersa pomagala, da se zbolj šajo trgovski odnošaji med Veliko Britanijo in Madžarsko. Od leta 1949 se je trgovina, ki je to leto bila ocenjena z $19,000,000; znižala v lanskem letu na $33,-600. Madžarska naj bi odslej uvažala v Veliko Britanijo kmetijske produkte. Velika Britanija pa v Madžarsko incMstrijske produkte. Veliki Britaniji gre torej za trgovino.
Ameriška razlaga je naslednja: Najbolj verjetno so madžarski komunisti spustili na svobodo Saidersa, da bi pritegnili nase VeLko Britanijo in pomagali po svoje, da jo čim bolj oddaljijo od Združenih držav.
STEVENSON SE JE VRNIL
NEW YORK, 20. avgusta— Danes zjutraj ob osmi uri se je vrnil s svetovnega potovanja Adlai Stevenson. Sprejem v New Yorku je bil velik. Poleg zastopanega tiska in televizije je bil navzoč zbor demokratskih prvakov. Glavni komentarji so se vrteli ob volitvah v letu 1954. pod vodstvom demokrata Adlai Stevensona. Danes dopoldne je Stevenson imel tiskovno konferenco, popoldne pa verjetno ob štirih že odide v Chicago.
SKRBI FEDERALNE VLADE
WASHINGTON, 19. avgusta -Če naj podamo kratek pregled ciljev in dela, ki je trenotno za republikansko federalno administracijo aktualno, lahko trdimo: Predsednik Eisenhower, ki se je danes mudil v New Yorku, se je sestal tudi z delavskim tajnikom Durkinom. Trdi se, da sta se oba razgovarjala o Taft-Hart-leyevemu zakonu, glede katerega so spremembe potrebne. V tej smeri so živahni s svojimi predlogi tudi demokratje, v prvi vrsti senatorja Douglas in Ke-fauver.
V	vprašanju ameriških financ gre še vedno za ameriške javne dolgove. Višina 275 milijard dolarjev se ne sme prekoračiti. To stališče zagovarja večina republikancev. Trenotno znašajo javni dolgovi 272 in. pol milijarde dolarjev. Če naj se javni dolgovi povišajo za nadaljnjih 15 milijard, torej do najvišje mere 290 milijrad dolarjev, kakor to zahteva Eisenhower, potem smo, da rabimo izjave republikancev, "na robu propada finančnega poloma."
V	gospodarskem pogledu gredo republikanci za tem, da se ali ukine, ali pa vsaj omeji federalna kontrola. To kontrolo imenu-
jejo republikanci — socializem. Gre za okoriščanje vodnih sil, za produkcijo električne energije. Predsednika Franklin Roosevelt in Harry Truman sta bila mnenja, da bi izkoriščanje vodnih sil v produkcijo električne energije pod federnalnim nadzorstvom pocenilo elektriko. Šlo bi v kratkem za korist celokupno-jsti. Republikanci z Eisenhower jem na čelu so se odločili, da gredo na roke ameriškemu privatnemu kapitalu, kateremu naj dajo v izrabo, kjer je le mogoče tudi veliki naravni zaklad-vodno silo. Zdi se, da se republikanci trenotno ne bodo vtikali v veliko podjetje Tennessee Valley, kakor tudi da bodo na daljevali s končanjem projektov, ki se že izvajajo in ko gre za zgraditev velikih jezov.
V upravnem vprašanju pa, gre za tudi odprto vprašanje moči federalne vlade in posameznih zveznih držav. Predsednik Eisenhower je sestavil posebno komisijo, njej na čelu pa univerzitetnega profesorja pravnika Clarence Maniona, ki naj izdela načrt kako potegniti mejo med federalno in državno kompeten-co in sicer v tem cilju, da gre čim več kompetenc na posamez ne države.
DVOJNI OBRAZ NAŠIH MILIJONARJEV
V Winstonu, v Severni Carolini je 17. julija umrla Mary Reynolds Babicock in zapustila oporoko, v kateri je določila, da še da 12 milijonov dolarjev v dobrodelne in vzgojne namene. S tem denarjem naj se zgradi ustanova po vzgledu drugih ameriških ustanov. Pokojna je bila hčerka Rey-noldsa, ustanovitelja družbe R. J. Reynolds Tobacco Co. Skupno je zapustila 28 milijonov dolarjev vrednosti, glavni delež pa gre na njene štiri otroke, enega sina in tri hčerke.
Omenjena oporoka je tudi ogledalo ameriške mili-jonarske družbe. Priznati se mora namreč, da so redki milijonarji na svetu, ki bi se končno le spomnili iz katerekolih nagibov že, tudi občih koristi. Raznih ustanov kot Ford, Carnegie, Rockefeller, je pri vsem kapitalističnem duliu v Ameriki le precej. Značilnost teh ustanov je tudi ta, da niso ozkosrčne "izolacioni-stične" in so jih deležne tudi tuje države.
Združeni narodi naj rešijo sedaj
samo korejsko vprašanje
REVOLUCIJA
V	IRANU
WASHINGTON, 19. avgusta —Današnje vesti iz Irana poročajo : Trenotno se y.di, da je tisti del vojaštva, ki jd ostal zvest šahu Pahleviju, dobil v Iranu premoč. Sedanji predsednik vlade Mossadegh je ali pobegnil, ali pa je bil ubit. Gotovo je, da je bil ubit zunanji minister njegove vlade Fatemi.
Pristaši kralja šaha so začeli z agitacijo, da je poskus Mos-sadegha, da nacionalizira iranski petrolej, popolnoma spodletel in pahnil Iran v še večjo revščino. Mossadeghu so očitali njegove želje po diktaturi.
V	prestolici z največjo skrbjo gledajo na gibanje iranske komunistične organizacije Tudeh. Prestolica trdi, d a je ta komunistična politična organizacija, čeprav je formalno prepovedana in podtalna, najbolje organizirana med komunističnimi gibanju na Srednjem vzhodu, a glavno— Iran je neposredni sosed Sovjetske zveze.
Dogodki v Iranu so se razvijali takole: Oborožene sile so dobile v roke Mossadegha in ga varnostno z družino vred odpeljale iz prestolice. Teherana, ne da bi se navedel kraj Minister za zunanje zadeve Fatemi je bil ujet in razmrcvarjen.
Revolucija je zahtevala 300 smrtnih žrtev.
General Zahedi, ki . je bil imenovan od šaha Pahlevija za novega predsednika vlade, je sedaj prevzel vlado. Zahedi je nasprotnik Angležev, pa tudi Rusov. Med vojno so ga Angleži aretirali kot prijatelja nemških nacistov.
Šah Pahlevi odleti danes v četrtek iz Rima v Italiji, nazaj v Teheran. Izjavil je, da je srečen, da se je dala prilika ko je iransko ljudstvo pokazalo, da stoji 90 odstotno za dinastijo.
SO NA STAVKI IN NE . . .
MARSEILLE, Francija, 19. avgusta—Splošno stavkovno gibanje v Franciji je zajelo tudi cestne pometače in pobiralce smeti. Ceste in ulice niso bile očiščene, odpadki in smeti so začeli povzročati smrad. Cestni po-metači in pobiralci smeti so se sedaj odločili, da bodo ulice zopet očistili, odstranili odpadke, nato pa šli zopet na stavko. Medtem se bo nabrala nesnaga in sledeč svojemu sedanjemu sklepu, bodo pometači zopet prelci-nili stavko. Svojevrstna stavka .. .
Thomas in McCarthyzem
NEW YORK, 19. avgusta -Vodja ameriških socialistov Norman Thomas se je vrnil iz svojega šest tedenskega potovanja po Evropi. O ugledu Amerike v Evropi je Thomas dejal, da pada in da je sedaj sploh najnižji. Vzrok — pojav Mc-Carthyzma in zmanjšanje ameriške pomoči tujini.
V državnem tajništvu stoji na čelu Varnostnega oddelka Scott McLeod, vnet pristaš senatorja McCarthyja. On je zatrdil, da ne bo noben socialist nastavljen v državnem tajništvu. Thomas hoče k jwedsedniku Eisenhower-ju in mu zastaviti troje vprašanj. Kdo vodi Ameriko? Ali predsednik, ali McCarthy in njegovi pristaši? Thomas posebej sprašuje ali naj bo državho tajništvo res vkovano v oskosrč-nost McCarthyzma.
Kaj dajemo Indokini
WASHINGTON, 19. avgusta Državno tajništvo priznava, da nosijo Združene države približno tretjino stroškov in bre-meh francoske vojne v Indokini. Amerika je dala Francozom in domačinom, ki se bojujejo zoper komuniste v orožju vrednost $170,000,000. Poleg orožja je Amerika dobavila Francozom v Indokini 16,000 prevoznih avtomobilov, 850 bojnih vozil, 350 vojaških letal, 250 ladij vseh vrst, 10,500 radijskih aparatov, razne sanitetske in tehnične potrebščine. V zadnjih treh letih pa je dala Amerika Francozom za Indokino $71,330,000 v goto vini.
V VPRAŠANJU INDIJE SMO ŠE VEDNO OSAMLJENI
NEW YORK, 19. avgusta—Po prvem glasovanju, ko je bil odbit ruski predlog, da se povabi tudi komunistična. Kitajska, da z drugimi članicami te organizacije Združenih narodov razpravlja, sklepa in se posvetuje, je bilo jasno, da se to zasedanje s kitajskim vprašanjem ne bo več bavilo. Ruski delegat Višinski pa je najavil, da bo predlog ponovil, ko bodo Združeni narodi zopet zasedali prihodnji mesec.
Ostalo je odprto vprašanje se-^'	~
stave komisije za Korejo, v tem pa vprašanje Indije.
Ameriški delegat Henry Ca-fbot Lodge je zahteval od skup-Iščine, da se drži določb o premirju na Koreji. Te določbe je Lodge tolmačil tako, da naj bodo člani komisije za Korejo le zastopniki držav, ki so se vojskovale na Koreji. Če severna Koreja in komunistična Kitajska povabita tudi Sovjetsko zvezo, je to njihova stvar.
Če naj se pripustijo tudi dele-gatje tako imenovanih nevtralnih držav in naj se dovoli članstvo Indiji, potem si je težko predstavljati tisto mejo, pri kateri naj Združeni narodi obstanejo, ko naj določijo kdaj se neha s sprejemanjem nevtral-cev v komisijo. Če pa naj bo Indija le izjema, zakaj bi naj bila izjema ? se je vprašal Lodge.
Če bo komisija rešila vprašanje Koreje, bo odprta pot, da se postavi druga komisija, ki se bo pečala z ostalimi azijskimi vprašanji.
Francozi in Angleži se strinjajo z Amerikanci, da naj se na tem zasedanju Združenih narodov sestavi komisija, ki se bo Davila samo s korejskim vprašanjem. Ne strinjajo pa se v vprašanju članstva te komisije in stalno zahtevajo, naj bo pritegnjena tudi Indija. Velika Britanija in njeni dominjoni pa so posebej za to, naj bo članica komisije tudi Sovjetska zveza. Delegat dominjona Nove Zelandije je trdil, da bo tako Malenkovu dana prilika, da propagando z mirom lahko uresniči v dejanjih.
ZAPOSLITEV V AMERIKI
WASHINGTON, 19. avgusta —Koncem meseca julija je bilo v Ameriki na delu 63,100,000 delavne moči. Le 1,500,000 oseb civilistov ali 2.4% je bilo še takih, ki so bili brezposelni.
AMERIKANCI NA HIMALAJI
SKARDU, Kašmir, 19. avgusta—Ameriška gorska ekspedi cija, ki naskakuje vrh druge najvišje gore sveta Mount Godwin Austen, se je utaborila 2,500 čevljev pod vrhom. Vrh bo naskočila v dveh smereh, pravijo, da te dni. V ekspediciji je sedem Amerikancev, en Anglež in en domačin.
UMRL NA GROBU OČETA
McKENZIE, Tenn., 19. avgusta—Na tukajšnje pokopališče je prišel 79-letni upokojeni farmar E. W. Hilliard. Hilliard je skrbel, da je grob njegovih staršev v redu. Ko je bil to pot na grobu, ga je nenadoma zadela srčna kap. Hilliard ,se je zgru dil mrtev in padel ravno na grob svojih staršev.
Ciang Kajšek mora ubogati
WASHINGTON, 19. avgusta —Iz državnega tajništva je izšel zanimiv komentar o razmerah Združenih držav do Čiang Kajšeka in Formoze. V vsaki odločitvi bodisi političnega ali vojaškega značaja, ki bi se tikala akcij Čiang Kajšeka do kitajskih komunistov, bo končno od-očilna beseda Amerike. Amerika pomaga Čiang Kajšeka in ga opremlja z modernim orožjem. Kot protiuslugo je tudi čiang Kajšek pristal na to, da se posvetuje z Ameriko, predno bo začel kako važno politično ali vojaško akcijo zoper celinsko Kitajsko.
Čiang Kajšek sedi na velikem otoku Formozi. Komu naj ta otok končno pripade, bo predmet I azigovorov na politični konferenci, ki se bo bavila z vsemi vprašanji Daljnjega vzhoda. Omenjajo se dve možnosti. Ali gre otok Formoza k celinski Kitajski, ali pa pod upravo Združenih narodov.
Oropal je banko za $191,280
NEW YORK, 19. avgusta —Franklin National Bank je bi la oropana za $191,280, vse v go tovini. Višina plena je skoraj rekordna. Meseca septembra le ta 1930 se je izvršil vlom v Lincoln National Bank v mestu Lincoln v Nebraski in so roparji sedem po številu, oboroženi s strojnimi puškami odnesli za $2,268,700 vrednosti. V gotovi ni vsekakor le $25,000.
Ravnatelj banke Franklin National Erik Gronwall je na policiji izpovedal:
Ko se je napotil v zgodnjih jutranjih urah iz svojega doma v banko, je stopil pred njega iz grmičevja neznanec in nameril nanj pištolo. Prisilil ga je, da ga je pustil v osebni avtomobil, da ga je peljal naravnost v banko. V banki je prisilil uradništvo, da je začelo polniti vreče z denarjem in kakor s silo prišel, tako je tudi s silo in z denarjem neznanec, ki mora biti star kakih 30 let, odšel. Ropar je med potjo Gronwallu tudi opisoval svoje življenje. Služil da je tri leta v banki, imena banke pa ni povedal.
NOVI SLUČAJI POLIJA
Clevelandske bolnice so do sedaj v letošnjem letu sprejele 122 jolnikov, ki so oboleli na poli ju. Lansko leto je bilo ob tem času na poli ju obolelih 272 oseb, ki 30 se zdravile po clevelandskih bolnicah. V letošnjem letu je na poliju umrlo dvoje, lansko leto za isti čas sedem oseb.
Poli jo pa ni samo ameriška aolezen. Iz nemškega mesta Leipzig, ki se nahaja v sovjetski okupacijski zoni poročajo, da je nastopila prava epidemija polija.
Pozdravi
Pozdrave s Californije, kjer se nahajajo na počitnicah, pošiljajo Mrs. Matt Sezun iz 15710 Waterloo Rd., Mr. in Mrs. Edward Kozloski ter hčerka Carol. Pravijo, da se imajo tam prav dobro.
Od vojakov
S službe na Koreji se je vrnil Louis Benčina, sin Mrs. Skiljan iz 1004 E. 72 St. V vojaški službi se je nahajal dve leti. Vrnil se je zdrav in čil. Prijatelji ga lahko obiščejo na domu.
VRTNI KONCERT
združenih pevskih zborov:
ADRIJA, GLASBENA MATICA, SLOVAN in TRIGLAV
pod vodstvom ANTON ŠUBELJA
V nedeljo, 23. avgusta 1953
NA fARMI SNPJ Koncert se prične ob 4. pop.
Orkester bo igral pred in po koncertu Vstopnina prosta Koncert se vrši ob vsakem vremenu
stran 2
enakopravnost
it
ENAKOPRAVNOST
JJ
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING 8c PUBLISHING CO. 1231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEndeison 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
~	SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raziiašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
_$10.00 - 6.00 - 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za Best mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
_$12.00 - 7.01 _ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office al Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
ZA NAČRTNO GOSPODARSTVO!
(1)
John Lewis je kot predsednik delavske unije ameriških rudarjev domača in svetovna osebnost. Od vehkih voditeljev velikih delavskih unij je po smrti Greena in Mur-raya ostal sam od troperesne deteljice. Vsi trije so začeli pod zemljo v rudokopih in se znašli na vrhovih delavskega gibanja. Lewis je ostal recimo v stroki tudi kot predsednik rudarjev. Lewis je izven Amerike najbolj znana ameriška delavska osebnost. Eisenhower ju so celo priporočali, da ga naj postavi na taka mesta, kjer bo simboliziral ameriško delavstvo, t. j. demokracijo, tehniko in patriotizem. Če je Lewis predsednik velike unije rudarjev z dolgoletno prakso in boji in če se zamislimo v sestavo vodstva delavskih unij, kaj vse študirajo, na kaj se pripravljajo, potem moramo o Lewisu pričakovati, da kar pove v gotovi meri mora držati. Spričo njegovega položaja je bil označen večkrat kot najmogočnejši mož v Ameriki. Premogarje naj povabi v splošno stavko in ameriško gospodarstvo je ohromelo.
John Lewis se je v zadnjem času večkrat oglasil. Ko se uniji A.F.L. in C.LO. približujeta in iščeta pota skup nosti, sta šli mimo Lewisa in njegovih rudarjev. Lewis jima je to zameril. Lewis je tudi med zadnjo predsedniške volilno borbo propagiral idejo o druženju vseh delavcev na političnem polju, torej je bil za ustanovitev posebne delavske stranke. V unijskem gibanju pa sedaj naglaša, da je treba ožjega sodelovanja vsega ameriškega delavstva in naj uniji A.F.L. in C.LO. ne uganjata neke posebne politike.	-	■	'
Lewis seje oglasil k besedi, da povdari vlogo ameri škega premoga in premogarja, dotaknil se je pa tudi splošnega ameriškega gpspodarstva. V obeh vprašanjih so njegova izvajanja in napovedi točne, zahteve kako urediti ameriško gospodarstvo, da bomo izhajali brez depresij, pa so po našem mnenju realne, ker slonijo na dejstvih.
Tudi za nas je zanimiva slika o stanju ameriškega premoga. Produkcija ameriškega premoga se je začela dvigati prav po ameriško v prvi svetovni vojni. Zaposlila je 700,000 rudarjev. To je edina velika gospodarska panoga, ki ni dobila niti ni pričakovala kake vladne pomoči. Vse je bilo odvisno od zasebne iniciative na obeh straneh—na strani dela in na strani privatne podjetnosti.
V drugi svetovni vojni je bilo zaposlenih kaki 300,000 manj rudarjev kot je bil to slučaj v prvi svetovni vojni. Kljub temu se je v Ameriki produciralo 120,000 ton premoga več, kakor v prvi svetovni vojni. Ta številka kaže, da se je produktivnost v ameriških premogokopih dvignila do neverjetnosti. To dejstvo pripisuje Lewis kot že povdar-jeno dvema okolnostima t. j. sodelovanju med tehniko vodstvom, napredkom na eni strani in nad kapaciteto delavne sile na drugi strani. A glavno—skupna zavest, da je treba pametnega sodelovanja na obeh straneh.
Da se vidi kapaciteta ameriške premogokopne industrije, naj navedemo nekaj podatkov, ki jih je iznese! Lewis sam. Ameriška premogokopna industrija po svoji kapaciteti in produktivnosti prekaša sedemkrat evropsko konkurentinjo. Ameriški rudar torej sedemkrat več pro-ducira kot njegov evropski kolega. Dobiva pa tudi petkrat višjo mezdo kot njegov evropski kolega. Sodelovanje dela in kapitala je privedlo do tega, da znašajo v Ameriki produkcijski stroški za tono komaj tretjino tega, kar znašajo v Evropi!
Pa pojdimo v Azijo,—na Japonsko. Japonska ima 88 milijonov ljudi, znatni odstotek prebivalstva je zaposlen v industriji premoga. V Ameriki producirajo rudarji več kakor 600,000,000 ton prembga na leto, na Japonskem isto število rudarjev komaj 36 do 37,000,000 ton. Če se pa primerja ameriški in japonski standard življenja.rudarja, potem pridemo do socialnih razlik, ki v svet naravnost zazijajo. Lewis pri tem povdarja, da se ima ameriški rudar za svoj sedanji standard zahvaliti svoji unijsko priborje-ni pravici, da se o mezdah in o vseh točkah mezdnih pogodb pogaja kolektivno. To -kolektivno zastopstvo rudarjev je dovedlo hote ali nehote tudi lastništvo rudnikov do spoznanja, da zoper delavske organizacije ni nastopati tudi ne v interesu industrije kot take. Lewis povdarja, da je ameriško sodelovanje med delom in kapitalom morda edinstveno na svetu, t	L.C.
Velik piknik in pevski festival
CLEVELAND, Ohio — Kot star prijatelj pevskih društev ter pcdpiratelj naše kulture, se mi zdi, da je moja dolžnost napisati nekaj besed o 'pevskem festivalu, katerega priredijo skupni pevski zbori prihodnjo nedeljo, 23. avgusta na naši veliki farmi SNPJ.
Dolžnost vsakega Slovenca in Slovenke je, da pride na to prireditev. Kakor sem slišal, bo petje zelo lepo. Pele se bodo lepe narodne pesmi, drugič pa so prostori, na katerih se piknik vrši, eni najlepših in najbolje urejenih v vsej okolici. Lansko leto je bil zgrajen primeren oder za pevske in govorniške nastope. Okrog je veliko klopi in miZ; igrališče za otroke, kjer se mali zabavajo je svoje, ljubitelji ba-lincanja imajo balincarske prostore, sploh vse je urejeno, da se audi dobra zabava. Kuhinja je lepa in moderno urejena, v kateri vam postrežejo pridne kuharice, brhke kelnarice pa postrežejo tudi z drugimi okrep-čili. Plesišče je obširno in v nedeljo bodo igrali fantje Richard Vadnalove orkestre. Na tem plesišču se tudi tedaj kadar igrajo. Tomšičevi godci ali pa Grabnarjev!, vse vrti kot za stavo, da jih je s strani prav prijetno gledati.
Ti prostori pa imajo tudi drugo ugodnost—namreč mnogo velikih in lepih dreves, ki dajejo posetnikom, ki se zberejo pod iijimi lepo, hladno senco, katere je vsak posebno v vročih poletnih dni tako vesel. Na te prostore pride vsako nedeljo mnogo ljudi in tako se imate priliko sestati in srečati z znanci in prijatelji, katerih morda niste videli že 10, 20 ali 40 let. Tako bodo gotovo prišli posetniki tud; z drugih krajev v nedeljo, 23. avgusta. Vabljeni ste, da se tudi vi pridružite.
K zaključku pa želim omeniti majhno kritiko, za katero pro-jim, da mi oprostite, ampak podpisanemu kot več drugim roja kom se ne zdi prav, da niso vsi aaši clevelandski pevski zbori pridruženi temu pevskemu festi-/alu v nedeljo. Zakaj naprimer .liso zraven Zvon, Planina, Zar ja in Jadran? Mislim, da bi bila jroslava bolj popolna, če bi vsi sodelovali. Torej, za enkrat naj bo—upamo, da prihodnjič Vidino vse skupaj. Na svidenje!
Anton Jankovich
Hrvatski katoliški dan
CLEVELAND, Ohio — Pro Java petega hrvatskega kato liškega dneva se vrši v nedeljo, Z3. avgusta v Puritas Springs Parku na 19500 Puritas Ave. Proslava se prične zjutraj ob 10. 'iri s mašo v cerkvi sv. Pavla na E. 40 St.
Piknik se prične ob poldne v parku ter bo trajal celi dan. Ob t. uri popoldne se prične velik program z glasbo, petjem in odličnimi govorniki. Nastopila bosta glavna predsednika Hrvatske katoliške zajednice in Hrvatske bratske zajednice. Serviralo le bo na ražnju pečeno jagnje-tino in svinjino ter druga okrep-Jila in hladno pijačo. To bo eden največjih sestankov Hrvatov v Clevelandu. Vabimo vse Hrvate, Slovence in Slovane, da se udeleže te velike proslave v nedeljo v Puritas Springs Parku, dobrodošli.
Stjcpan Robash, tajnik.
Oglašajte v - -Enakopravnosti
Nadaljevanje lovskega piknika! ! !
CLEVELAND, Ohio — St. Clair Rifle and^Hunting Club sporoča vsem znancem in prijateljem, da se piknik, kateri se je vršil 9. avg. nadaljuje 23. avg. to pa raditega ker nam je dež preprečil izvršitev našega programa. Padalo je tako hudo, da je bil vsak vdeleženec moker, ne samo na znotraj temveč še bolj na zunaj.
Člani kluba se vsem številnim obiskovalcem toplo zahvaljujejo za njih poset, in enako toplo vas vabijo za nedeljo, 23. avg. Upamo, da nam bodo vremenski preroki vredili lepo in toplo vreme, tako da bo vsak udeleženec užival dobrote narave in pa telesne, za katere bo odbor dobro preskrbel.
Neverjetno veliko število mož in fantov se je hotelo skusiti v streljanju, tako da je ostalo nad 20 mož zapisanih, katerim pa seveda radi obilnega dežja ni bilo mogoče priti na vrsto. Zato 30 člani odločili, da ker je 23. itak četrta nedelja, ko ima klub svojo redno mesečno zabavo, da se ta dan nadaljuje piknik tam, kjer se je zadnjič končal.
V kolikor je bilo zadnjič mogoče streljati, so bili deležni denarnih nagrad sledeči: A. Gerl,
F.	Kosec, M. Kramar, J. Novak,
G.	Mozar in Virant.
Nekaj novega pa je bil "Pomarančni" ples, katerega je preskrbela Mrs. F. Kramar.
Ta novi ples je gotovo videla
v	stari domovini, kjer sta se z možem nahajala pred par leti celih osem mesecev. Nagrado za ta "Pomaračni" ples sta odnesla Mr. in Mrs. C. Urankar. Pridite, da se še vi seznanite s tem plesom, v kateremu boste našli zelo veliko veselja in razvedrila.
Tudi otroške tekme so bile zelo zanimive, vse je bilo veselo, najbolj pa seveda oni, kateri so odnesli nagrade. Pripeljite tudi
vi	vaše, da se razvesele v veseli družbi.
Na veselo svidenje vas vabi odbor in člani sploh.
Vaš poročevalec
KAKO OHRANITI ZALOGO MLEKA
Akoravno more postati mleko, skoro najbolj popolna hrana, kotišče bakterij, ki povzročajo bolezni, nakupijo Amerikanci vsako leto milijone steklenic in papirnatih posod mleka dobro vedoč, da je mleko, ki ga pijejo redilno in čisto.
Odgovornost za čistost in re-dilnost mleka, ki dospe na trg kot tekočina, sloni v prvi vrsti na ramah držav, katerih tozadevne postave se razlikujejo, ter večjih in manjših mest, ki imajo svoje zdravstvene postave. Ali ker je treba paziti pri proizvodnji in razdelitvi mleka vsak razvoj in vsako delo, nastopajo pri ljudski zalogi mleka še drugi varuhi. United States Public Health Service na primer priporoča vspešno, da vpeljejo države in občine posebne določbe, katere naj postanejo prej ali kasneje merodajne v zadevi mleka po celi deželi. Državni in krajevni zdravstveni oddelki, državni kmetijski oddelki in United States Department of Agriculture preiskujejo zdravstveno proizvodnjo in nadaljnje ravnanje z mlekom ter pota za izboljšanje kakovosti istega. Odgovorni živinorejci delujejo z iz-vežbanimi okrajnimi in mestnimi uradniki, kateri so odgovorni, da se postave glede mleka točno izvršujejo. To sodelovanje je doseglo znatne vspehe.
Tehnologični razvoji, ki so iz-fremenili tekom zadnjih petdeset let mlečno industrijo v "veliko trgovino," istotako pomagajo, da postanejo načrti glede mleka vspešni. Ti razvoji vključujejo molzne stroje, umetno hlajenje, moderne stroje za pasteriziranje in drugo, (Pravilno pasteriziranje segreje mleko dovolj, da se zamori bolezni povzročujoče bakterije, ne da bi
se pokvarilo hranilno vrednost ali okus mleka.)
Do 1. 1951 se je pasteriziralo v Združenih državah nekako 90% tekočega mleka, zlasti onega, ki se ga je prodalo v velikih mestih. V manjših mestih in po-deželnih okrajih se ga je pa pasteriziralo zelo malo. Ker se pojavlja velik del epidemičnih bolezni, katere se prenaša z mlekom izven mest in se je ugotovilo, da je izvod visokega od-stotkg, teh boleznih najti na kmetijah, so si zadala razna zastopstva nalog zdravstveno nadzorovati tekoče mleko v teh nezavarovanih okrajih.
Da se ohrani mleko zdravo, je treba najprej nadzorovati črede živine in skrbeti, da se krave ne okužijo z boleznimi, ki bi okužile tudi človeka, in da drže živinorejci, na ko jih kmetijah je treba opazovati nešteto podrobnosti, zdravstvenih predpisov.
Isto tako je treba nadzorovati prostore, kjer se mleko pasterizira. Navadno se nadzoruje te prostore zelo pogosto, da se zagotovi pravilno postopanje pasteriziranja in da se po pasteriziranju mleko popolnoma ohladi. Mleko mora potem ostati hladne .dokler ne doseše odjemalca, nakar mora ta skrbeti, da ohrani mleko svojo kakovost.
Mleko je staviti v najbolj mrzel predel hladilnika. Ako ga ni mogoče ohraniti hladnega, naj se ga takoj povžije. Mleka, ki je stalo med obedom v sobi ne smemo mešati z mrzlim, svežim mlekom, temveč ga hraniti v posebni posodi. "Drži čisto in hladno" je pravilo za ohranitev dobre kakovosti in okusa doma kol tudi tekom mnogih poslov od časa molžne pa do dostave mleka.
(Common Council for American Unity)
Iž življenja naših ljudi po Ameriki
LOS ANGELES, Cal.—Tu je bil 8. avgusta pokopan Andre] Mramor, ki se je preteklega apri* la meseca podal na obisk v Jugoslavijo. Tam je zbolel in se je v Zagrebu podvrgel operaciji kmalu zatem pa umrl. Star je bil 72 let in je 33 let živel v Huntington Parku. Z ženo sta vzgojila 10 otrok. Družina je P^. skrbela, da se je truplo poslal® sem za pokop.
ELY, Minn.—V Duluthu, 1» mor se je preselil od tu pred leti, se je pri popravljanju ponesrečil rojak Jerry Železi kar. Padel je z lestva in dob tako hude poškodbe, da ji® f podlegel v bolnišnici. Doma f bil iz vasi Visoko pri Igu, . der je prišel na Ely leta 19 • Star je bil 55 let. Bil je član SNP-' in ABZ. Zapušča soprogo, ' sinove, hčer v Elyu in brata Ma , ta na Elyu, v stari domovini dva brata in eno sestro.
JOHNSTOWN, Pa.—Po/*; gem bolehanju na rudarski na duhi je umrl 25. julija Jerry lan, star 63 let. Rojen je bil v si Ivan je selo pri Rakeku-Ameriki se je nahajal od # 1923. Bil je član SNPJ.
ženo, tri sinove in eno hčer. _
JOHNSTOWN, CITY, lU''' bližnji naselbini Pittsburg, .' je 18. julija umrl Joseph Crnic' star 83 let. Bil je član SNPJ-ma je bil iz sela Mrkopolje ® Hrvatskem. Zapušča soprož^ tri hčere, sina in sestro v Kir ville, O.
L'ANSE, Mich.—Iz bolnišn''^
se je vrnil domov poznani
paiil
Shaltz, ki se je moral podvre^^ že drugi operacijo, katero p& srečno prestal. '	^
DETROIT, Mich. — PonoVO se je moral podati v bolnisi^' ^ John Barich.	•'
Zadnji akord ''Sante Gorizie'
i je mnogo let bival v , go. Star je bil 66 let m do ^ vasi Spodnje Dan je, občma rica nad Škofjo loko. Gor sko. Bil je član SNPJ. Zap
TRGOVINA Z BELIM BLAGOM
MEXICO CITY, 19. avgusta —Po podatkih, ki so jih zbrale razne socialne in verske organizacije, se lahko trdi, da je pre-stolica Mexico glavni trg za izvoz belega blaga. Ženske, ki hočejo v prostitucijo, se plačujejo od $23 do $10,000. Izvozna luka za te ženske, ki gredo v glavnem v mesta v Braziliji in v Argen-tiniji, je Merida.
RUSIJA IMA H-BOMBO
WASHINGTON, 19. avgusta —K o m i s i j a za raziskovanje atomske energije, je potrdila, da Sovjetska zveza ima vodikovo H-bombo. Poskus z eksplozijo te bombe se je v Rusiji izvršil dne 12. avgusta zjutraj z istimi posledicami kot ameriški poskus z enako bombo pred dvemi leti.
Bela hiša ni dala nobenega komentarja. .
CHURCHILL ZOPET ZDRAV
LONDON, 19. avgusta — Ministrski predsednik Winston Churchill je v najboljšem razpoloženju predsedoval seji britanske vlade. Churchilla so člani njegove vlade informirali o te-točih poslih v posameznih ministrstvih.
k#

Nedavno se je na italijanski kvesturi v Gorici spet odigral eden izmed tistih dramatičnih prizorov, ki so tako značilni za južnaško pompoznost in nacionalno strpnost sosedov Jugoslovanov.
Policijski komisar ga je sprejel točno ob uri, naznačeni na pozivu. Toda samo njega. Ženi, ki ga je spremljala, niso dovo lili vstopa.
Zmagoslavni komisarjev glas je imel prizvok zavojevalca afri ških kolonij. "Signor Klanjscek" pa je bil samo slovenski posestnik kmetije na Oslavljah v Br dih Jože Klanjšček, ki so ga fašisti leta 1923 napojili z rici-novim oljem in čez noč vrgli čez mejo. Njegov oče je ostal na kmetiji in ko je pred leti umrl; se je Jože kot edini dedič vrnil na domačo zemljo.
"Vi ste protiitalijanski ele ment," je hladno nadaljeval komisar.
"Slovenec sem," je prav tako hladno pripomnil Klanjšček in gledal komisarja, ki se je poigraval z akti na pisalni mizi. Ni vedel niti slutil, da je razgovor zadnji akord patetične simfonije brez avtorja, skladba z imenom "Santa Gorizia," zadnji milostni sunek v dvoboju, katerega izid je bil določen vnaprej.
Ta duel ni bil prvi v komisarjevem uradovanju in lahko verjamemo, da je nastopal z vso uglajenostjo spretnega državnega uradnika in z viteštvom Športnika, ki si je svest premo-5i. Sedaj (vendarle!) je imel v rokah tudi tehtni dekret visokega državnega funkcionarja. Lahko si umije roke in reče:
"Signor Klanjšček, kar se mene tiče^ bi vam prizanesel. Jaz sem pravzaprav v&š prijatelj, prijatelj Slovencev, toda ...
Ta "toda" je podpisal sam no-tianji minister Scelba:
"Considerato che dalla data del sur ritorno a Gorizia . . . Spričo tega, da je Klanjšček od dneva svoje vrnitve v Gorico kazal delovanje nasprotno legi-
timnim interesom Italije v ten obmejnem kraju ..."
"Vaše delovanje je proti legitimnim interesom Italije," je t prizvokom ironije glasno dejaj komisar; "Tu piše ..." je nadaljeval z aktom v rokah ir. bral . . . počasi in s poudarkom
Poslušal je samo z enim uše som, v mislih pa mu je odzva njalo težko, dušeče; Proti legi timnom interesom . . .
t "
Ta zgodba! Kolikokrat jo ji že opisal, pripovedoval, dokazo val, jo navajal na procesu . . . Preprosta zgodba slovenskega kmeta v Italiji! Pravzaprav, sa mo ena izmed variant stotin ta kih zgodb!
"Dne 16. februarja 1951 leta mi je umrl oče. Njegova zadnja želja je bila, da se jaz, njegov edini sin, vrnem domov in ds prevzamem posestvo z vso akti vo in pasivo. V pasivi je bik tudi tožba mojega očeta, ki je bil edini še živeči član konzorcija Ljudskega doma v Goniči Dom so fašisti nasilno odvzeli zaradi lepšega pa so naredili tako, kakor da so ga odkupili— seveda za smešno nizko ceno.
Ko sem se po smrti očeta vrnil v Italijo, da izpolnim očetovo zadnjo željo, sem nadaljeval tožbo po umrlem očetu in zahteval, da italijanska vlada vrne dom. ki so ga fašisti krivično odvzeli.
Dne 9. marca 1953 je bila razprava v Benetkah. Seveda sem izgubil. Kako neki bi tudi niogel dobiti? Saj je šlo za to, da Slovenci dobimo v Gorici spet svoj Ljudski dom. Pravniki so sodbo kaj spretno formulirali: Kupoprodaja je bila izvršena pravilno in podpisana!—Kdo bi upošteval dandanes, da je bil nekdaj podpis izsiljen . . .
Sodba je bila objavljena in sprožil se je plaz. Prošnja za ponovno pridobitev italijanskega državljanstva, ki mu po zakonu pripada, je bila na pol že rešena. Toda goriški župan dekreta ni hotel podpisati in vrnil (Dalje na 3. strani)
soprogo.
CHICAGO, 111.
je umrl Frank Karun, st&f
Dne 29.
^	- -	' 1Q l6^
let, katerega žena je umr 1932. Zapušča nečakinjo ^ Mantz. Bil je član Samosto]^ ^ podpornega društva organizacije Modern Wo
Iaramus, n. j.-v
nji bolnišnici je umrla 7. » ^ sta Ottilie A. Valjavec, sop bivšega urednika "Glasa y da." Rojena je bila 1- ^ ijj Gorznu, Vzhodna Pruska, ^ pod Poljsko. Zapušča sop^ tri sinove in več sorodniko ^
NEW YORK, N.
umrla 12. avg. po dolgi in jjj bolezni Bertha Weiss, J' Knez, stara 37 let.
progo, sina, dve sestri,
brata in očeta v Brooklj^ ' je
ST. MARYS, Pa.—Umr 29. julija Frances Zidar, do vasi Voljč je njive Dolenjskem, kjer zapušča in več sorodnikov. V Ame pušča tri sinove in štiri hc® ^ y
SAN FRANCISCO,	gg
tukajšnji vojaški bolnisni^j^^. Presidio je umrl Anton Ijak, doma z Notranjske^ jgti koder je prišel sem pred C svojemu sedaj že bratu Josephu. Zadnjih 2 je vedno bolehal, a vkljub te bil pozvan v vojaško sW ^ p kom druge svetovne voj nekaj mesecev službe je ^ f zbolel in bil odpuščen. Za dobil mestno službO' ^ j.vjU' milj oddaljenim Sirra kjer pa je zopet nevarni ^^^0-in poslan je bil v vojaško menico v bližnji Oakland,
koliko okreval, je zope^ jj v v San Francisco in bil P^^ Mestno bolnišnico, kjer malo okreval. Ko je obolel je bil poslan v bolnišnico, nato pa je	f
vojaško bolnišnico,
umrl 21. julija. Tu ne sorodnikov.
enakopravnost
STRAN 3
Lojze Zupan:
Krvavi zid
♦<*w.
sami robači je z začudenim pogledom obšel vse, ki smo brez-močni stali pred svojimi rabi ji. Ni trepetal, zdelo se mi je, da se smeji kakor otrok, ki se smejoč vozi v čolnu po reki, a ne ve, da ga pod jezom čaka slap z divjimi vrtinci. Pogledal je tvojega Tijčeta, Mike, meni pa se je zdelo, da z začudenimi očmi nemo vprašuje, kdo bo zdaj, ko ne bo Tijčeta doma, zmlel debelačo za žgance njegovi dečici. Pogledal je Bižalovega, in njegove začudene oči so vpraševale, česa je kriv? Pozneje sem zvedela od njegove žene, da je nič hudega sluteč stal na pragu svoje bajte, ko so prišli mimo Švabi z vodičem Pavletom, ki je švabskemu komandantu zašepetal nekaj na uho. In preden se je Hrelinski ovedel, so ga že Švabi pograbili in vklenili. Branil se je kakor ži-vinče, kadar zasluti, da ga vodijo v klavnico, oni pa so navalili nanj in ga pretepli do krvi. Hre-linska je pustila doma same otroke in se tuleč pognala preko steljnikov za njimi. Ko pa je Pavle ustrelil proti nji, se je vsa upehana in prestrašena vrnila v gluhi dom, kjer so otroci silili vanjo z vprašanji, na katera ni znala odgovoriti:
"Mama, kam je odšel naš ate?"
"Mama, ali ga bodo ubili?" Njej in dečici so še tisto noč odgovorili streli iz pušk, ki so za-grmeli za našo cerkcijo. Mrliči ne govore, a tvoj Tijče se je še mrtev smejal. Mojih treh bi nihče ne prepoznal, tako razbite so jim bile glave. Ko so zveri odšle, sem planila h krvavi steni, kjer so ležali na kupu ko povezano snop je. Kakšni so bili, o kakšni!
(Nadaljevanje)
~7 Enajst hiš je v vasi. Wet je bilo složnih kakor pr-na rokah, enajsta je gad je 0. Le katera je tista, tega % morem reči. A zvedela ®i v kateri so se skotili gad je, so izdali našo deco, zvedela da smo od °^&knjeni od sveta in življenja. Zato smo med seboj zaup-tab'i z&upljivost je gad zlo-Q , izdajo. Zastrupil je vas. ^ Je zločin izdaje v krvi. Ko 5	nadejaš, ti zada smrt
rupenim ugrizom. Ugriznil dečico, da je izkrvavela. , ^Pije po maščevanju. Doča-2jj,	dan, ko bomo La-
do	iz vasi gad je gnez-
.^''^' /lihče ni pozabil, niti Pa š	Bižalova, Hrelinska
Najmanj. Zdi se mi včasih, l)i	mirno diha, kakor
pozabili, kaj je bilo
Mike	^ to je le videz,
■ ^^•'iar ponoči ne morem
®Pati^	valovih moj jok,
y poslušam šumenje Kolpe,
težk ^ naše vasi in odna-'izdihe Bižalovke, neuto-i^tenje Franičino in lin^ osamele gospodinje s Hre-
je bila bogata, da-
«a.
8če 2^^ j®sen. Napolnila je ka-debelačo, vse sode v kiijj pa do veh zalila s slad-beioij	Moštom. Po stari
m	navadi smo Breža-
Plrti \ ^ar smo imeli, s li; ^ajdarežljivejši so bi-trijg^ '^jiče, Bižalov fant, moji in mladi gospodar s bofji y naših hišah so imeli "^ugi dom. Potlej so Vv^l partizani odšli v boj, Vso pustili svoje pesmi, klokotalo mlado vkio, zidan	"loSta po nži'""
j® stapljalo s
^ Vag Q jutra so vdrli švabi
•"J^datit	vse bajte. Ko-
je vse sklical na ^1)0 bjjj pred cerkvijo. Vsi ^az. oma, vsi smo prišli na
"Kje i
?^elf,	Tijče?" je
stonii	Takrat je tvoj
^■^erad ^^e. "Ha, to si ti? "%)	Sa!" Gledala
^ozi. jj ki je trepetala v ^ Vrata	se je na cerkve-
V '%ni f ^ j® takrat podilo i' Kakšne misli? s^^etla	le ena je osta-
J Ra L f^ "^i je zašepetala: ubili, kajne, te-J^talo i	vedela, kaj bo
^sega tega, a rekla paj ijj ' bodo ga ubili. Le V i5f^ ^^iii^ Odpeljali ga ^ koTi ^^^eijo. Vrnil se bo,
zarjovel
. Sejv, ^ Mrtvaško tišino. 2^. l^ jPoznala, da jih odbi-^0 Se °	zazeblo pri
K^^^estii Bižalova od strahu
kfv ^^godrnjal, pobral ® zeno in jo zanesel v
Vsi trije! Vor-
{k ^ceia J trepetajoče gne-jih ob-
^egn Je zamiral dih od Pehanja.
Cv	greste od
k }i?" g ® Jih! Kaj so vam Sejv,^ rjovela in jokala.
C'	d' bi jih
L v V)j, . ®e s puškinim ko-.' ^lečeA* J® podrl na ko-Se	otrpnila na me-
P jala v grenkih sol-
g >
Sčlj!"	"Gke druge
^Imakaženi! Hrelinska je vso ti-noč pretulila in objemala kr-T- truplo svojega moža. Ko smo jih naslednje jutro pokopali, je odšla domov, se zaprla v hišo in rjovela ko ranjena volkulja. Preklinjala je svet in vojno, da so se njeni otroci v strahu razbežali po naši vasi in začudenim sosedom pripovedovali: "Naša mama si puli lase in z glavo tolče ob zid . . ." —
(Dalje prihodnjič)
Zadnji akord "San+e Gorizle"
(Nadaljevanje s 2. strani)
ga je prefekturi in kvesturi v ponovno reševanje.
Nekoliko dni pozneje (to je, po izgubljeni razpravi) so me klicali na kvesturo, kjer sta me gospoda komisar in kvestor pozvala, da moram takoj in z vso družino zapustiti italijansko ozemlje. Vzkipel sem:
"Pravico imam živeti na svojem domu, v svojem rojstnem kraju!"
Kvestor je tedaj vstal in z visokim, kričečim glasom vzkliknil:
"Vi? Pravico! Vi ste tudi eden izmed tistih, ki so krivi, da smo izgubili našo sveto zemljo. Vsi goriški Slovenci ste krivi tega!"
NOVOPOROČENCA
iščeta hta«ovanje s 3 ali 4 sobami, z garažo. Na sevcrno-vzhod-ni strani mesta. Kdor ima za oddati, je prošen, da pokliče PO 1-9214
h • h/1 za vodiča tisti
priha. belogardistov % in	gospodarja s
L j J, ^ sklenjenega pori-bi]	fante. Kak-
^plinski, o kakšen! ^ in krvav, bos in v
POSESTVO NAPRODAJ
v Trzinu št. 86 pri Domažalah na Gorenjskem, 10 kilometrov od Ljubljane, prav na lepem kraju. Kateri želi kupiti za sebe ali za sorodnike, naj se oglasi pismeno ali ustmeno na naslovu:
MATT ANZIN, 75 Sealon St., Toronto. Oni..
Canada
Fine "HALE" breskve
DOBITE ZA SAMO
90c bušlja čE SAMI PRIDETE NABRATI. So izvrstne za konzerviranje.
JACK MAVKO DOCK RD., MADISON, O.
"Imeli ste orožje," sem pripomnil, "več orožja kakor mi, pa bi ohranili ono, kar ste nasilno vzeli ..."
"Tam je bila naša sveta meja!"
"Imeli ste celo armado v Ljubljani!"
"Basta! (Dovolj!) Ohranili smo našo sveto Gorico ..."
Bil je ves iz sebe in razurjen je nadeljeval:
"Dokler bom jaz kvestor v Gorici, ne boste dobili italijanskega državljanstva ..."
Sunkovito se je obrnil h komisarju in mu pri priči ukazal, da še danes pošlje brzojavko v Rim in da se moji prošnji ne ugodi.
Odhajal sem s trdnim sklepom, da ne zapustim rodne grude, pa naj se zgodi kar koli hoče.
Taka je bila ta zgodba. Danes, 18. maja, stojim ponovno pred komisarjem. Do danes je bila ta zgodba še brez konca . . . " 4-
Komisar je še vedno bral, pred vrati sobe pa so odmevali kratki, nervozni koraki žene Jožeta Klanjščka.
Zatem se je komisar obrnil k njemu in ostro dejal:
"Signor Klanjšček, ker niste hoteli oditi prostovoljno, vas bomo izgnali s silo!"
"Torej moram zapustiti hišo in domačijo . "
"Izročite potni list in dovoljenje za bivanje!"
"In žena ... In otroci?! . . , "
Komisar ni odgovoril, pač pa je ukazal pripraviti izgonski list. Nato je poklical dva agenta ter jima ukazal, da Klanjščka odpeljeta do meje. Vse sg je odigralo v kratke pol ure.
Ko je odhajal v spremstvu agentov, je še čul obupni jok svoje žene. Niso mu dovolili niti, da bi se poslovil od nje niti da bi si vzel najnujnejše niti da bi objel svoje tri otroke. Njegova kmetija, največja v Oslavljah, je ostala brez gospodarja.
Ko so ga na meji iztovorili iz policijskega avtomobila in ko so za njim spustili živoobarvano obrnjeno zapornico, je grenko dejal:
"Napravili so z menoj kot nekdaj fašisti. Edina razlika je ta, da so skvadristi tedaj zagrozili, da bom plačal z življenjem, če v 24 urah ne grem iz Gorice.—Toda dali so mi samo piti ricinovega olja."
Tako je izzvenel zadnji akord ene izmed patetičnih simfonij "Santa Gorizia" ...
France Vreg
(Po "Ljudski pravici")
DELO DOBIJO MOŠKI
OLIVER
POTREBUJE
floor inspectors
sheet metal layout men
toolroom machine
operators
tool & die makers toolmakers tool designer
Morate biti pripravljeni delati katerikoli šift. Dobra plača od ure. Dodatek za življenjske stroške. Plačane počitnice in prazniki. Prispevajoč zavarovalninski načrt in penzija.
the oliver corp.
19300 EUCLID AVE. KE 1-0300

S CUNARDom v
JUGOSLAVIJO
, z največjimi ladjami na svetu!
Vlivajte 5>dnevne počitnice na oceanu na prekooceanskih orjakih Queen Elizabeth ali pa Queen Mary na poti v Jugoslavijo . . . obilčite Pariz ... in še vedno boste dospeli v Jugoslavijo v manj kot 7 dnevih; prav tako hitro in celo hitrejše kot direktno s katerimi koli drugimi ladjami! Cela voz-nina po morju In na zemlji v tej "ekonomični sezoni'* je presenetljivo nizka (na pr. od $211.16 do Ljubljane). V to je vključeno potovanje po zemlji s kontinentalnimi luksuznimi brzovlaki, kar je dostojen zaključek vsakega breskrbnega potovanja In samo po sebi predstavlja počitnice. Cunardova slovita mednarodna kuhinja vključuje Vašo priljubljeno slovensko hrano.
J!
Mauretania in Caronia Vam nudita Uti standard luksuza za 7-dn«vno potovanje.
Ekonomične cene (vk/jučno
/rancosfci pr/sfanilČni davek)
OD NEW YORKA DO CHERBOURGA
Turistični	Razred
razred	kabin
OUEEN ELIZABETH >	.g
QUEEN MARY }	>240.50
Vlak od Cherbourga do Pariza drugI razred $8.50
Prvi	DrugI
Iz Pariza do	razred	razred
Ljubljane (24 ur)	$39.06	$27.66
Zagreba (27 ur)	$42.71	$30.39
Beograda (35 ur)	$50.23	$36.03
Za Vašo prtljago bomo skrbeli do Vašega cilja.
"ALI STE ZE SLISALl ZA CUNARDOVO V NAPREJ PLAČANO POSTREŽBO?" I^To je siguren, varen naČin, da dobite Vaše drage v Ameriko. VI kupite potni listek tukaj in Cunard bo vse uredil • • • to je popolna postrežba In Vas osvobodi vseh skrbi«
Cunard Line
ObiscUe Voi potniški urad
ST. CLAIR BEVERAGE 7702 St. Clair Ave., EX 1 -0498
Odprto 9. do 9. zv.
Pivo, šampanjec, domača in importirana vina, mehka pijača, cigarete. Cena pivu je bila znižana.
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA KE 1-1934 15813 WATERLOO RD.
POLETNA ČISTILNA
RAZPRODAJA
električnih kabinetnih in na nožni pogon
ŠIVALNIH STROJEV SAMO $9.95
v TRGOVINI THE SINGER SEWING
MACHINE CO. 748 EAST 185th STREET KE 1-0660
KADAR POTREBUJETE ZAVAROVALNINO
proti ognju, viharju in avtomobile, se lahko zanesljivo obrnete na
L. Petrich
19001 Kildeer Ave^IV 1-1874
priporočamo se za naročila za
Kleparsko delo ■ popravljenje
streh prenavljanje in mizarska dela
Damo prosti proračun Popravljamo dimnike Vse delo je prvovrstno in jamčeno Cene zmerne
J. KOVICH & SON
1554 east 55th st. EN 1-2843
Damo prosti proračun
Okrepčilo za vse



Kupite Coke v zaboju
BOTTLED UNDER AUTHORITY OF THE COCA-COLA COMPANY BY
CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING COMPANY
"Coke" it a registered trade-mark.	© 1953, THE COCA-COLA COMPANY
VAS MUČI NADUHA?
Pri nas si lahko nabavile najboljšo olajšavo za to mučno bolezen. Zdravilo je jamčeno ali pa dobite denar nazaj.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C.
15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034 Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.
DELO DOBIJO ŽENSKE
starejša ženska
ki išče dober dom, se sprejme v družino z tremi otroci, katerih oče je umrl in mati dela. Dobi tudi nekaj plače. Katero zanima, naj pokliče
KE 1-4983
HIŠE NAPRODAJ
V fari Marije Vnebovzete na E. 159 St.
blizu Holmes Ave. Dohodek-donašajoča hiša za eno družino. 4 sobe na prvem nadstropju. 3 sobe na drugem nadstropji. Hiša je v zelo dobrem stanju. Cena $10,500.
KOVAČ REALTY 960 East 185th St.
KE 1-5030
DELO DOBIJO MOŠKI
TOOL ROOM LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN
AND
MACHINE REBUILDERS TOOL ROOM HARDENER
Visoka plača od ure poleg dodatka za življenjske stroške in mnogo podpor za delavce. Ta dela so na razpolago v naši tovarni na E. 93 in Woodland ter v naši tovarni na E. 152 St. Prosilci naj se zglasijo na uposljevalnem uradu na E. 152 St.
MURRAY OHIO MFG. CO.
1115 EAST 152nd ST.
FORD MOTOR CO.
17601 BROOKPARK RD. »
potrebuje
Machine Operators and Assemblers
Visoka plača od ure Izvrstne delovne razmere Važno je, da prinesete ta oglas s seboj, ko se zglasite v našem Uposljevalnem uradu na
ENGLE RD.
južno od Brookpark Rd.
BAILEY'S
"CONE" 69c BLAZER
STRIPED TOWEL ENSEMBLES
50i
Ansambel brisače velike mere 20x40", v temno zeleni, globoko roza, rumeni ali plavi barvi. Težke vrste, absorbne. Lepi in privlačni vzorci.
Ročne brisače ________________________________..vsaka 36c
Obrazne brisače ______________________________vsaka 19c
BAILEY'S četrto nadstropje in v vseh podružnicah
PREDHODNA LAY-AWAY RAZPRODAJA
SATENASTE PLAHTE
8.98
Plahte pokrite iz finega rayon satena,
ki je lepo prešito in v 2-barvnih kombinacijah. Roza z plavo, zeleno ali temno rdečo barvo; zlata z flamingo, rjavo ali plavo, in temno zelena z svetlo zeleno barvo. Napolnjene z 100% volne.
24.95 S PERJEM NAPOLNJENE
PLAHTE IZ TAFFETE
Plahte iz evropskega perja izurjeno všite v blago iz rayon taffete dvobarvnih kombinacijah. Kombinacije plavc, zelene, roza, zlate in temno rdeče barve. Kupite jih na naši avgustovi razprodaji po 19.98.
19.98
BAILEY'S četrto nadstropje in v vseh podružnicah
RAZPRODAJA POSTELJNINE
3.98 Sanforized pokrivala za modroce
2
.98
Za modroce za velike ali eno-osebne posteljo. Imajo zipper. ' Vsako pokrivalo 2.98.
RAZPRODAJA POStTELJNINE
49c importirano platneno blago za brisače
jardov za
10
2
90
17-inčev importirano belgijsko platneno blago za brisače. Rdeče, plave, zelene ali zlate barve.
RAZPRODAJA POSTELJNINE	RAZPRODAJA POSITEUNINE
.3.95 prešite podloge, za modroce 2-69	Pobeljene, na gosto prešivane podloge za modroce. Zavite v plastiki. 54x76", 3.49; 60x76", 4.49.
Za modroce za velike ali eno-osebne posteljo. Imajo zipper. ' Vsako pokrivalo 2.98.
17-inčev importirano belgijsko platneno blago za brisače. Rdeče, plave, zelene ali zlate barve.
JANEZ JALEN
Trop brez zvoncev
povest
(Nadaljevanje)
Vštric cerkve Svetega Duha se je Peter za hip ozrl proti rilcu čolna in opazil na mostu pri Svetem Janezu dva možaka. Nekaj mu je reklo, da čakata nanj. Kakor iz navade je brž dvignil daljnogled k očem in prepoznal stražmojstra Korenca in Zno-jevega Martinča. Čemu neki sta se ta dva sešla, je bil radoveden Peter in se še krepke je uprl v vesli. Bil je še daleč na jezeru, ko ga je Martinč že poklical po imenu in zavpil, naj se podviza.
Pred mostom, tako daleč, da čolna ni mogel potegniti tok Save s seboj, se je Peter ustavil. Znojev je molili čez ograjo prav nadenj več sežnjev dolgo preklo. Le kje jo je urezal? Na koncu je visela od nje kratka zanka. Peter je priljubljenega žandar-ja pozdravil, Martinča pa nagajivo ogovoril: "Kaj misliš ribe loviti? Pa kar vpričo naju, ki sva oba zaprisežena."
"Uganil si," se je smejal Martinč. "Dolgo in tanko, pa zato toliko težjo ribo imava ogledano z gospodom stražmojstrom, pa ne moreva brez čolna do nje. Tebe čakava, da nama pomoreš. Kar v vchIo poglej; čista je, da se vsak kanaenček razloči na dnu. Tamle je! Pa pazi, da je ne preplašiš."
Martinč >9 pokazal s preklo, v katero smer naj Peter išče. Opreznosti va jeni lovec se je res previdno obrnil in zagledal na dnu jezera — Kranbergerjevo aaHijn Skoraj bi mu bilo naglas
ušlo, da je Martinč od samega zlodeja.
V fužinarskem ladjišču je stopil še Znojev v čoln. Čeprav se v vodi vsaka stvar malo drugače vidi, je Martinč sabljo kaj kmalu izvlekel. S Petrom sta čoln priklenila in odšla na most. Znojev je izročil Korencu orožje in hudomušno pripomnil; "No, gospod stražmojster, sedaj imate pa porazgubljenega Kranbergerja vsega skupaj."
"Kako to?" se je zagovoril Peter.
"Včeraj je gospod našel tudi puško, bajonet in klobuk," je pojasnil Martinč.
"Kje pa?" Lovec kar verjeti ni mogel.
"V Žvanovem bršju," je potrdil Korene in še pristavil, da se mu čudno zdi, ko je že vendar dvakrat prej stikal tam naokrog, pa ni ničesar opazil.
"Človek ne vidi vsak dan enako dobro." Martinč se je le s težavo resno držal.
"Boš ti meni pel!" Stražmojster je požugal Znojevemu s prstom. Pa ne zares. Zadovoljno se je smejal; "Ne puški in ne klobuku se ne pozna vreme. Pa je šel maja dostikrat dež. Samo bajonet je malo rjast. Orožje je bilo ves čas pod streho. Poznam vas, Bohinjce."
"Nekateri so res salamensko nabriti." Peter je po strani pogledal Martinča. Rad bi ga bil pa kar vpričo žandarja vprašal, kdaj je vendar Kranbergerjevo ropotijo pretihotapil Iz votline v
1902
1953
Naznanilo in zahvala
Žalostnega ter potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl naš ljubljeni sin in brat
RUDOIF LEVSTEK
ki je izdihnil svojo blago dušo dne 17. julija 1953.
Pokojni je bil rojen dne 3. oktobra 1902 v Sodra-žici na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko.
Pogreb se je vršil dne 20. julija popoldne iz pogrebnega zavoda Frank Zakrajšek in sinovi na Highland pokopališče, po civilnih obredih, kjer je bilo truplo izročeno materi zemlji.
Na tem mestu se prav iskreno zahvalimo vsem, ki so poklonili toliko rož ob krsti pokojnega ter mu tako izkazali zadnjo čast.
Dalje se iskreno zahvalimo vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo opravile za dušo dragega pokojnika.
Naša iskrena zahvala vsem, ki so na dan pogreba dali na razpolago svoje avtcvmobile, ter mnogim tako omogočili udeležiti se pogreba.
Dalje zahvala vsem, ki so prišli pokojnika kropit ter molit za mir in pokoj njegove duše ter se udeležili pogreba in potem spremili truplo pokojnika na pokopališče Highland.
Zahvala društvu sv. Janeza Krstnika za vso pomoč, naklonjenost in pa za pogrebce.
Zahvala pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek in sinovi za tako vzorno vodstvo pogreba ter za vso poslu-go, ki so nam jo dali ob smrti našega dragega.
Končno zahvala vsem, ki so nam kaj pomagali ob smrti našega dragega pokojnika; prav tako tudi za izraze sožalja in vso naklonjenost.
In Ti, naš dragi sin in brat, počivaj v miru in lahka naj Ti bo gruda ameriška; duši Tvoji blagi pa večni mir, ki Ti ga iz vsega srca želimo. Na svidenje onkraj groba.
Blagor mu, ki se spočije,
v črni zemlji v grobu spi;
lepše sonce njemu sije,
lepša zarja rumeni.
Tvoji žalujoči ostali:
MARIJA LEVSTEK, mati VINKO in FRANK LEVSTEK, brata
Cleveland, Ohio, 20. avgusta 1953.
steni Komarče do vasi.
Korencu Petrov pogled ni ušel. Pomežnikil je z levim očesom in pokimal z glavo: "Ne rečem dvakrat, da nista imela pri Kranbergerju vidva prstov vmes. Če mi je Martinč prišel pravit za sabljo, kje je, zakaj bi ne bil vedel še za puško?"
Znojev se je naredil hudega: "Gospod stražmojster! Če tako mislite—"
"Nič, nič. Kar tiho bodi," mu ni dal izgovoriti Korene; "Nič čudnega ni, če sta bila zraven, aj sSta dovolj pretrpela zavoljo njega. Posebno Peter. In ves Bohinj. Jaz pa morebiti še največ. Ne bom več dalje brskal. Meni nič mar. Sem vesel, da sem se dedca prisekljivega, domišljavega in tožarskega znebil. Prite-penca tujega! Žandar ne bo več. Vsaj v naših krajih ne. In kako Saj sta dovolj pretrpela zavoljo izgubljenega orožja! Kakor bi bil jaz kriv."
"Vi prav nič," je posegel v besedo Znojev. "Če bi ne bilo zavoljo vas, ki znate včasih tudi malo zamežati, bi se moralo po mojem prej nekaj bohinjskih gora podreti, preden bi se bila puška našla."
"Eh, kaj bi premlevali stare reči!" Korene je dvignil roko in razprl prste; "Stopimo rajši na Polje. Dam jaz za kozarec vina."
Martinč je bil koj voljan. Za gostilno je imel vedno čas, če ne, si ga je pa vzel. Peter je pa moral tako in tako iti na Bistrico ča kat zakupnika, ki naj bi se okrog poldneva pripeljal z Bleda. Vsi trije so pogledali še enkrat na jezero. Njegova gladina se je bi la med njihovim razgovarjanjem na rahlo vznemirila.
Onstran mosta so srečali lesnega trgovca Klemena iz Ra-dovljive. Namenjen je bil po opravkih v Zgornjo dolino. Povedat jim je novico, da je prerekanja konec in da železnica proti morju prav gotovo steče skozi BBohinj. Bo prav in ne bo prav, so menili. Tedaj je ne daleč od njih prilezel na cesto gad, prav iz grmovja, kjer dandanašnji stoji hotel Sveti Janez. Klemen se je kač bal in jih ni mogel videti. Brž je hotel, naj gada kdo ubije. Peter in Martinč se pa nista ganila. Znojev je gada s svojo dolgo preklo samo po-bezal in mu ni pustil prelesti ceste.
"Kaj se ga tako bojiš, da si ne upaš stopiti bliže ? Vsaj zdaleč mahni po njem," ja priganjal Klemen.
"Počemu? Saj ni nikomur storil nič žalega. Živi pa prav tako rad kakor kdo izmed nas." Martinč je navihano pogledal Petra, ki se je že prestopil, da stre gadu glavo. Lovec je obstal. Razumel je, da ima Znojev spet kako svojo hudomušnost za ušesom.
"Da ste Bohinjci taki strahopetci, bi pa ne bil verjel," je bil Klemen kar nejevoljen.
"Gospod!" Martinč je dvignil nenavadno dolgo bukovko. "Če mi daste goldinar, pa ga denem za srajco."
Klemen je obstrmel. Kar verjeti ni mogel, da bi si kdo upal spustiti gada na goli život. Denarja se mu ni zdelo škoda. Rad bi bil dal še celo več, da bi videl tako drznost. Bal se je pa nesreče. Ni maral, da bi mu kasneje kdo kaj očital. Celo z oblastmi bi utegnil priti navzkriž. Obotavljal se je, ker si ni hotel nakopati odgovornosti: "Pa če te piči?" je pomišljal.
"Nič se ne bojte. Ne bo me. Ga bom prav obrnil. Kar sem z goldinarjem!" Znojev je že nastavil dlan.
"Če smem?" Radovljičan je vprašujoče pogledal stražmojstra.
"Kar. Zakaj pa ne?" Korene se za Martinča ni nič bal. Bil je že sam radoveden, kako jo bo izpeljal. Prav tako tudi Peter. Klemen pa je že oddrgnil mošnjo in položil Znojevemu srebrnik na roko. Vsi so nestrpno čakali. Martinč je pa stisnil pest, prav počasi dvignil roko, si od-
pel gumb pod vratom in spustil goldinar za srajco.
Peter in Korene sta se glasno zasmejala. Klemen pa z njima vred. Samo zavoljo lepšega je ygovarjal, da ne velja. Martinč je pa trdil, da je do pičice izpolnil, kar je obljubil. Razložil je: "Rekel sem: Če mi daste goldinar. Nikar me pa ne dolžite, da se kač bojim." Znojev je odložil preklo, stopil do razdraženega gada, ga ročno ujel za rep, zavihtel okrog sebe in vrgel v jezero.
"Tudi ta drznost je bila vredna tega denarja," je potrdil Radovljičan. Pa je bilo vsem prav. Najbolj Martinču. Norčeval se je, da bi najrajši ves dan metal gade v vodo in spuščal goldinarje za srajco, če bi kje mogel dobiti takega osla, ki bi mu jih dajal.
Vesele volje so se razšli. Klemen je na mostu še nekoliko postal in si ogledoval lepoto jezera, drugim trem se je pa mudilo v Spodnjo dolino. Martinč se je ponudil, da nese Kranbergerjevo sabljo. Pa mu stražmojster ni dovolil. Bi utegnili ljudje misliti, da je spet zašel v kakšen precep. Rajši jo je nosil kar sam.
Peter in Korene sta se v krčmi komaj dobro ustavila, Znojevemu Martinču se pa nikamor ni mudilo. Imel je goldinar v žepu.
Na Bistrici je že davno odzvo nilo poldan. V gostilni Pri mostu sta Hribarjev Peter in Ven-celj Hrubečka postajala nestrpna, ko zakupnika lova od nikoder ni bilo. Ne skrbelo bi ju tako zelo, da ni gospod brzojavil z Bleda, da se je že odpeljal in da
naj pripravijo kosilo za dva. Kdo bi še utegnil biti, sta skušala uganiti, pa se nista mogla nič pravega domisliti. Morebiti pride profesor Novak. Pa komaj. Še včeraj je pisal Venceljnu in se naznanil šele za poletje. Sedaj da ga šola zadržuje. Včasih sta kar oba hkrati stopila gledat in poslušat na prag, kdaj pridrda kočija.
Krčmarica je postajala nejevoljna. Da bo jedilo že vse posta-no, se je jezila. Potem se pa gospoda pritožuje, čeprav je sama kriva.
In so ugibali in ugibali. Da se je kolo strlo, je menil Vencelj. Morebiti so se konji splašili in so se prevrnili, je huje sodil Peter. Krčmarica se je pa bala, da se je ljudem kaj naredilo. Zagovorili so se, na mostu čez Bistrico so pa zaropotale mostnice. Kočija je vozila že na dvor. Ko je obstala pred hišo, bi bila Vencelj in Peter skoraj pozabila pozdraviti gospoda. Iz kočije je stopila še— Tkalčeva Jerca. Ni bila zagorela v obraz kakor druga leta ob tem času. In nekako bolj gosposko se je obnašala. Zadrege pa le ni mogla skriti; zardela je kakor pirh.
Prvi je prišel do sape Vencelj. Ponudil je brhkemu dekliču roko: "O, Jerček! Si se le vrnila."
Tkalčeva je mirno priznala: "Nisem mogla več zdržati med zidovjem, gospod Vencelj. Preveč mi je postalo dolgčas po planinah."
"Bog te sprimi, Jerca!" Peter in Jerca sta si segla v roko.
(Dalje prihodnjič)
R.K.O. KEITH'S E. 105th St. Theatre
EAST lOSth & EUCLID AVENUE
Naše gledališče je bilo dobro posečeno skozi celo poletje, io pa raditega ker vedno kažemo samo najnovejše in najbolj privlačne slike iz vsega syela.
EUCLID POULTRY
549 EAST 1851h ST.. KE 1-8187	Jerry Fetkovsek, lastnik
Vsakovrstna perutnina in svm&a. orvovrstna jajca. Sprejemamo naroČila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano .na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo.
s E D M A K
Vršimo selitve in prevažamo lahko ekspresno robo < Kupujemo in prodajamo rabljeno pohištvo 321-325 EAST 156th STREET, blizu LAKE SHORE BLVD. KEnmore 1-6580	IVanhoe 1-6370
BUKOVNIK STUDIO
Mojstrsko fotografiranje SVATBENE - DRUŽINSKE - PORTRETI IN OTROŠKE SLIKE 762 EAST 185th STREET — IV 1-1797 Odprto vsaki dan od 9. do 8. ure — v nedeljo od 10. do 3. ure
Izdelujemo slike tudi za potne liste in v identifikacijske svrhe
NAZNANILO
Cenjeni javnosti sporočamo, da smo prevzeli Weiser pekarijo, katero bomo sedaj vodili pod imenom
CLIFFEL'S BAKERY
na 704 EAST 185th STREET
Za otvoritev borno obdarili vse obiskovalce brezplačno z cookies. Vabljeni ste, da pridete. Imeli bomo vedno najboljše pecivo.
ZIDANA (tapestry) BUNGALOW HIŠA
stara štiri leta, se proda.
Kamnito ognjišče; 3 velike spalnice, sprejemnica, obednica in kuhinja. Polna klet. Bakrene cevi po vsej hiši. Gorkota na plin. Za podrobnosti pokličite RE 1-4031
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
HELP WANTED MALE
GENERAL FACTORY WORK
MEN
18 — 45 $1.77 PER HOUR
WITH INCREASES TO $1.84 AFTER 30 DAYS
4:00 PM — 12:30 MIDNIGHT 3:30 PM — 12:00 MIDNIGHT 2:30 PM — 11:00 PM Good working conditions	Uniforms furnished
Cafeteria on premises Free hospitalization and Surgical Plan Must have 2 years of higli school
Apply in person
KRAFT FOODS COMPANY
505 NORTH SACRAMENTO BOULEVARD
NEvada 2-0200 — Extension 453
THE MAY CO.'S BASEMENT
mi dajemo in izmenjavamo eagle znamke
NYLON
'I
Criss-Cro^i
ReguP
Styled by
bSs
•	Elastika križem-kražem znotraj
•	Pas 3" širok, da se ne spodvije
•	Iz Nylona, ki se hitro posuši
•	Stranice iz Batiste elastike
•	Lahke teže-—Nobenih koščenih klin
•	Zgladi trebuh
•	Gladek zipper ob strani—Bele ali roza barve
•	15" dolgi 25-32 • 17" dolgi 26-34	_ ^ Poštna in telefonska naročila s^^jeta v soboto do 5 30 ure '
ponedeljek od 9. z], do 9.'^^—Pokličite CHerry l-SOOw ^
The May Go's Bt ' - ht Coreei
I Elastika k' „(• T.kražein ' ju
bušnem
zgladi

/cr dir Is!
for Kiddies!
PL AID
Dekliške 14 Otroške -61/2

J
flannetlettE s Poplin podlog®
JACKHS
Dekliški novi Rayon in Acetate
FINI TWILL
Sport Jackets
Poplin jackets ^ sko nošo!
polno podlogo'je,
barvne plaid j$ Zadaj so 19^%^ boljši kroj!
nošo, ker so ^ ^ Rdeči, plavi a leni.


Mere 7-14
C.99
športni jacketi iz rayon gabardine! Spredaj imajo zipper, pas ob strani, 2 žepa spredaj. Lepa prešita podloga iz rayona za toploto! Se otresejo vode in gub. Stalno varni proti moljem. Vse najnovejše barve. Razni madeži kot tinta, soki in blato se ne primejo.
Poštna in telefonska naročila sprejeta v soboto do 5.30 in ponedeljek od 9. zj. do 9. zv.
—Pokličite CHerry 1-3000
The May Co.'s Basement oddelek z dekliško nošo