Poštnino plačana v gotovini.
Leto XXI., št. 112
Ljubljana, četrtek 16. maja I940
Cena 2 Din
Upravruštvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125. 3126.
Inseratm oddelek: Ljubljana, Selen-durgova ul. — Tel. 3492 in 3392
Podružnica Maribor: Grajski trg St_ ?. — Telefon 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana St. 17.749.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 (fin. Za inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7. telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Vojno letalstvo
2e v vojni na Poljskem je igralo letalstvo izredno veliko vlogo. K hitremu uspehu Nemcev je brez dvoma mnogo pripomoglo dejstvo, da so bili Nemci v zraku neprimerno močnejši od Poljakov. Štrli so poljski zračni odpor že v prvih dneh in potem res »suvereno obvladovali nebo.« kakor so takrat sami ugotavljali. V taboru za-padnih zaveznikov pa so ta pojav tolmačili predvsem kot posledico presenečenja, zaradi katerega se je Nemcem posrečilo že takoj pri prvem navalu uničiti večino poljskega letalstva. Do kakšnih spoznanj in ugotovitev so že takrat prišli francoski in angleški vojaški krogi, seveda še ni znano, vsekakor pa se zapadna javnost še ni zavedala izredne vloge, ki gre letalstvu v sedanji vojni.
Zaradi tega nepoznavanja pomena letalstva je britanska in francoska javnost sprva tudi s tako velikim optimizmom gledala na razvoj vojn5h akcij na Norveškem. Premotrivala jih je predvsem z gledišča, da bo za njih razplet morodajna premoč na morju. Velike izgube nemško mornarice v prvih dneh skandinavske ekspedicije so zapadno javnost v tem optimizmu še utrdile. Le redki so bili glasovi, ki so že od začetka opozarjali na vlogo vojnega letalstva.
Res jo nemška aviacija posegla v akcijo mnogo bolj učinkovito kakor so v Franciji in Angliji, vsaj v širokih krngih. pričakovali in računali. Pred-v cm so nemška letala mogla kontrolirati morje med Dansko in Norveško v toliki meri. da so lahko britanskim podmornicam onemogočala resno ovi-rurrje nemških ladijskih prevozov. Pripomogla so tudi. da so lahko nemške pomorske sile kmalu očistile morje med Dar.sko in Norveško angleških min. 2e to dejstvo samo jc bilo za pot^k skandinavske vojne izredno važno, pridružile- pa so se mu še neprestani nemški zrn "ni transporti moštva in vojnega materiala, ki so nemškemu vojnemu vodstvu omogočili, da je vzdržalo tudi one zasedbe, ki so bile prvotno osamljene Vse to je v zvezi z drugimi, za ..nvezn'ke neugodnimi okoliščinami povzročilo. da se niso mogli pravočasno zasidrati na Norveškem. Ko se je potem pokazala potreba, da pošljejo svo-;o mornarico in del svojih ekspedicij-skih čet v druga področja, jim zato ni preostajalo drugega, kakor da so izpraznili srednjo in južno Norveško ter o^ali le še v okolici Narvika.
Nemško nadmoč v letalskih akcijah na Norveškem so v angleških vladnih in vojaških krogih tolmačili s tem. da so se borbe vrstile v bližini nemških oporišč in v lahko preglednih obrežnih morjih kjer so bile razdalje za Nemce mnogo manjše in s tem ugodnejše kakor za Angleže. Opozarjali .so v dokaz za to svojo trditev na razmeroma majhno učinkovitost nemških letalskih napadov na velikobritansko otočje, ki so jo pripisovali dejstvu, da je razmerje razdalj od oporišč v tem primeru ravno obratno, kakor je bilo ono na Norveškem. Naglašali so, da so nemške podmornice angleški vojni in trgovinski mornarici vedno manj opasen nasprotnik in da število torpediranih britanskih ladij stalno pada. K temu so pridajali še dejstvo, da se je tudi nevarnost min. magnetnih in navadnih, pritrjenih in nepritrjenih, v morjih okrog Anglije zelo zmanjšala in da napadi nemških bombnikov na britanske vojne ladje, dokler se izvajajo v morju okrog otočja, torej daleč od nemških oporišč, niso tako učinkoviti kakor so mnogi računali v začetku vojne. Borba letala zoper vojno ladjo je tem bolj nevarna, čim bližje je mesto spopada letalski matični postojanki.
Izkušnjam na Poljskem in Norveškem se pridružujejo sedaj še izkušnje na novem zapadnem bojišču, na Nizozemskem in v Belgiji. Dan za dnevom govore poročila obeh taborov o izredni vlogi, ki jo igra letalstvo pri vseh načinih vojnih operacij, zlasti pa pri podpiranju lastne kopne vojske ob spopadih in pri povzročanju nereda v sovražnikovem zaledju. Zdi se, da so tudi v teh orja ških borbah nemške letalske akcije bolj učinkovite od zavezniških. čeprav tudi te sedaj nastopajo s tako silo kakor še nikdar v sedanji vojni. Kako so ali bodo izkušnje najnovejših bojev vplivale na gori orisane presoje zavezniških in deloma tudi nevtralnih vojaških strokovnjakov, se še ne da reči. Razdalje od matičnih oporišč so sedaj na obeh straneh pri-lično enake, metode podrobnega za-posljevanja letalskih sil pa še niso jasne in morda niti ne ustaljene.
Vojevanje v zraku, nove oblike pomorske vojne, zlasti učinkovitosti spopada med avionom in vojnimi ladjami, učinkovitosti borbe aviona proti minam in podmornicam, vse to so največja sprememba v tehniki modernega vojevanja. Nauki teh sprememb se bodo nedvomno močno upoštevali pri ocenjevanju pogojev za nadaljnje razšir--£nje vojne. Razdalje med posamezni-
Vež sporednih hudih bitk
Nova strategi i a sedan ie vojne — Pri Sedanu so Nemci vdrli 8 km v francoski utrdbeni pas — Ogorčene borbe ob Meussi — Dva pasova naihuiših spopadov
London, 15. maja. s. (Reuter) Čeravno si je težko na podlagi uradnih poročil ustvariti jasno sliko o položaju na fronti od nizozemske meje preko Belgije do južne luksemburške meje, slikajo zanesljive francoske in angleške vojaške informacije položaj danes opoldne takole:
Holandska provinca Zeeland je še v zavezniških rokah. S tem obvladujejo zavezniki izliva reke Schelde in Meusse.
Anvers je sedaj glavno oporišče levega krila angleške ekspedicijske vojske. Dalje proti jugozapadu stoje zavezniške vojske južno in vzhodno od Bruslja in krijejo belgijsko prestolnico proti nemškemu prodiranju od Namuria. V tei smeri je pod-vzei sovražnik včerai pri Gemblouxu močan napad s tanki, ki ga omeni a današnje francosko vojno p ročilo. Ta rap^d je bil odbit.
Dalje južno teče fn>rta nekako c-3 Namura ob Meussi preko Dinanta do Sedana. Nemci si močno prizadevajo, da bi med Namurom in Dinantom prekoračili Meusso. Na dveh ali treh mestih je nemška vojska res prodrla preko reke in si ustvarila oporišča za nadaljnje prehode. Francoska vojska izvaja na te nemške postojanke protinapade.
Posebno hudi pa so boji dalje proti jugu med Dinantom in Sedanom. Zlasti pri Sedanu izgleda, da so Nemci poslali v boj svoje elitne čete. ki jim je uspelo izsiliti prehod preko Meusse v širini 6 km. V francoskih vojaških krogih pravijo, da utrdbe pri Sedanu še ne spadajo v sistem utrdb prave Maginotove linije. Dejansko imajo tu Francozi globok pas utrdbenega sistema. Nemccm se je posrečilo vdreti v ta sistem, niso pa prodrli skozi njega. Francoska vojska je izvedla takoj protinapad, ki je konsolidiral francoske pozicije, ni pa mu uspelo, da bi vrgel Nemce zopet preko reke. Nemci so vdrli v utrdbeni pas nekako 8 km globoko. Borba še traja.
V bojih močno sodeluje angleško in francosko letalstvo, zlasti bombniki, ki napadajo ceste, železnice in pontonske mostove, ki jih grade Nemci preko Meusse. Letalstvo je prizadelo sovražniku velike izgube.
Nemško sltfiacljsko poročilo
Berlin, 15. maja. AA. (DNB) Z vojaške strani prikazujejo položaj na bojišču takole:
Za pravilno razumevanje operacij na bojišču je treba predvsem upoštevati, da bi bila velika napaka, če bi se smatralo, da se bodo dogodki prihodnjih dni razvijali podobno kot leta 1914. Mehanizacija vojske, predvsem pa sodobno letalstvo, sta povzročila take spremembe, da so sedaj taktične in strategične potrebe popolnoma drugačne. Nemška oborožena sila in njena poveljništva so si poleg tega pridobile velike praktične izkušnje na zapadu ter že preje pri vojnih operacij na Poljskem in v Skandinaviji, že te operacije so pokazale, da se namesto jasno določenih bojišč pojavljajo sedaj številni ofenzivni klini, kar dovoljuje, četam veliko večjo svobodo gibanja. S takimi pojavi je treba računati tudi v nadaljnem poteku borb na zapadu.
Nemške operacije se razvijajo točno po predvidenem načrtu. Najmočnejše udarce je zadalo sovražniku nemško letalstvo. Samo 13. maja je bilo uničenih 150 sovražnih letal. Letalske kolone so z velikim uspehom razbijale koncentracijo sovražnih čet, skladišča streliva in prometne ustanove. Predvsem ie napadalo nemško letalstvo letališča ter tam uničilo veliko število letal. Lahko se reče, da je nemško letalstvo, v kolikor je bilo mogoče zbrati podatke, uničilo v štirih dneh borbe okoli 1200 sovražnih letal. Odpor sovražnika v zraku je bil neznaten.
Zelo uspešno se je udejstvovala tudi »peta kolona«. Že v ponedeljek je bilo mogoče doseči zvezo med nemškimi četami, ki so prodirale skozi Nizozemsko in nemškimi četami, spuščenimi s padali v pokrajini Rotterdam. Najpomembnejši nemški predor je bil izvršen z juga. pri čemur so ozko sodelovale kopne čete in letalstvo.
Položaji sovražnika na Albertovem kanalu pri Hasseltu so prebiti, pri čemer so odločilno vlogo igrale poleg pionirjev in topništva oklopne in zračne enote. Rezul-
mi mornariškimi in letalskimi oporišči, razdalje med nasprotniškimi otoki, polotoki in obalami igrajo zaradi razvoja zračne vojne neprimerno pomembnejšo vlogo, kakor so jo igrale doslej. Letalstvo je postalo v moderni vojni najmanj enako važen činitelj 'kakor sta kopna vojska in mornarica.
Vedno bolj aktualna možnost, da se vojna vihra razširi tudi na Sredozemlje, odpira v zvezi z letalstvom še nov problem, vojno v puščavah. Pustinjski in puščavski predeli so veljali doslej kot mrtvi, skoro povsem nepristopni za moderne načine vojevanja. Verjetno je, da je močno spremembo prineslo že motoriziranje vojsk samo po sebi. za močno vojno aviacijo pa so puščavski predeli še lažje zmogljivi in proti njej zelo slabo zaščiteni.
Iz vseh teh razlogov je razumljivo, zakaj si Angleži in Francozi tako mrzlično prizadevajo, da bi si priborili nadmoč v zraku, in zakaj posvečajo svojo glavno skrb okrepitvi letalstva.
tat teh borb je v tem, da se lahko pozicije ob Albertovem prekopu že lahko smatrajo za obvladane. Opazovalci poročajo, da se Belgijci hitro umikajo z Albertovega prekopa in da jih nemške čete preganjajo, tako da so se pojavile že pri močnih utrdbah v srednji Belgiji, ki se vlečejo od Lierja, jugovzhodno od Anversa, čez Louvain ln Namur do Meusse. Naloga te črte je ščititi prestolnico. Tu so zbrane angleško-francoske čete, ki prihajajo Belgiji na pomoč.
V včerajšnjem uradnem sporočilu vrhovnega poveljništva je bilo že objavljeno, da je mesto Liege v nemških rokah. S sti ategičnega stališča je treba naglasiti, da je v roku treh dni padla Nemcem v i" ke ena nr.lmočcejaili trdnjav, utrjena s ■1: kimi oklepnimi sl^i-i, jaii.s.ii in prekopi.
N~še čete so prispele na Meusso med Namurjem in Givetom na bclgijsko-fran-coski meji Južno krilo te udarne kolone je prodrlo v Francijo ter sc je na vrč krajih nemškim četam že posrečilo priti čez Meusso. Ta reka predstavlja prirodno nadaljevanje francoske Maginotove črte.
Franeosko slttsadjsko porečilo
Pariz, 15. maja. AA (Havas) Najhujše berbe se bijejo v srednji Belgij\ med trm ko vlada severno od AnverSa in jugovzhodno od Mozele pa do Rena še relativen mir. Po drugi strani pa je treba v samem središču razlikovati dva pasova in sicer oblast vzhodno od Bruslja, ki se vleče vse do Namura in drgo črto od Meusse in Namura pa do pritoka reke Sier v Meusso nekoliko stran od Sedana.
V prvem pasu izkoriščajo francoske in britanske sile hude borbe predhodnic z nemškimi silami, ki prihajajo iz Maastrich-ta. Francoske motorizirane enote se solid-
no razvrščajo na vsej črti v postojankah. Nemške predhodnice so prišle dosedaj v stik s to črto v Gemblcuxu, 15 km severo-zapadro od Namura. in sicer na cesti Bruselj—Namur. Nemški napad je bil sicer močan, vendar pa v njem ni sodelovalo mnogo sil. Pač na so Nemci vrgli proti črii številne tanke. Napad .ie bil odbit s težkimi izgubami zlasti kar se tiče oklopnih gibljivih trdnjav.
Medtem ko se v teh krajih severne Belgije borba še ni v celoti začela, pa borba ob Meussi od Namura pa do Sedana že dva dni naravnost be^ni. Predpreteklo noč so prišli Ncnici na desno obalo reke Meusse, ki v tem delu teče v vijugah skozi Arden-sk; masiv in tvori glr.boj. jez. ob < ba'<<h pa jc gozd.
Včorn so N' nc- na mrožih toč'ra' po-®k nriti čez reko s pomočjo čolnov. Poskus jc popolnoma propadel n: večini točk. pač pa Se je pcsrcčilo na nekaterih drugih točkah. Nemško prodiranje, k; im;: namen dobili prehod čez roko Meusse. sc vrši na dveh skrajnih točkah linije in sicer pri Namuru z ene strani in pri Sedanu z druge strani. Severno od Dinanta se je Nemcem posrečilo priti na levo stran reke na dveh točkah, kjer se iim je tudi posrečilo do gotove meje vkopati se. Nemci krčevito drže svoje postojanke, navzlic silovitim francoskim protinapadom.
Pri Sedanu se sedaj razviia velika borba ki popolnoma sliči bitki v okviru ostalih borb. Nemške sile ki tvorijo levo krilc nemškega napadalnega dispozit»va. imajo najboljše čete nemške vojske. Te čete so prišle skozi Luksemburg in Ardene Znano je. da se Sedan nahaja na dnu neke vrste sklede na levi strani hribovite črte Z vrhov teh bregov ie leta 1870. pruska voi-kn prisilila h kapitulaciji vojsko Napoleona III. Danes pa se Neme: nahajajo na dnu te sklede, francosko topništvo pa gospodari z vrhov. S hudimi napadi se je včeraj Ncmcem posrečilo priti na levo obalo za kakih 6 do 7 km južno od Sedana.
aplfiflacija nizozemske suhozemne vojske
Vrhovni poveljnik Winkelntann je pozval svoje čete, naj položijo orožje — Rotterdam je skoro ves porušen
Pariz, 15. maja. br. Ponoči so prišle prve nemške vesti, da je nizozemski vrhovni poveljnik general VVinkelmann naročil svojim četam, naj ustavijo nadaljnji odpor in položijo orožje. Kmalu so bile te vesti potrjene. Čeprav je bilo že vsem jasno, da Nizozemci ne bodo mogli več dolgo vzdržati silnega nemškega navala, je vendar potrdilo vesti o že odrejeni kapitulaciji naredilo globok vtisk. Pristavlja pa se, da ostane Nizozemska še dalje v vojnem stanju z Nemčijo.
London, 15. maja. s. (Reuter) K povelju vrhovnega poveljnika nizozemske vojske generala Winkelmanna. naj vojska položi orožje, pripominjajo v merodajnih nizozemskih krogih naslednje:
Preden je general Winkelmann izdal povelje, mu je bilo z nemške strani zagroženo, da bo mesto Utrecht v primeru nadaljnjega odpora bombardirano. Ker je bilo generalu Winkelmanu znano, kaj se je zgodilo z Rotterdamom. se je odločil za predajo.
Očividci, ki so prišli iz Rotterdama. pravijo, da je to veliko mesto s 600.000 prebivalci sedaj dejansko v razvalinah. Potem ko so Nemci imeli Rotterdam v ponedeljek nekaj časa v oblasti, so ga nizozemske čete včeraj zjutraj zopet zavzele. Nato pa ga je pričelo nemško topništvo tako obstreljevati, da se je prebivalstvo iz mesta popolnoma izselilo.
Nizozemska vojska je bila včeraj pred predajo v položaju, ki je bil s strateškega stališča nevzdržen. Glavna armada bi bila izpostavljena napadu v hrbet. Dejansko je ves nizozemski poplavni obrambni sistem od Zuiderskega jezera do Meusse in Rena ostal v vseh bojih nedotaknjen, toda Nemcem se je posrečilo prodreti z juga in to je položaj nizozemske vojske naredilo nevzdržen.
Ob začetku sovražnosti je štela nizozemska vojska 400.000 mož. ki so bili vsi v položajih na nemški meji. Precejšen del teh čet pa je bilo treba pozneje umakniti v notranjost, da so posegle v boje s padalci. Prvotno je računalo nizozemsko vojaško poveljstvo, da bo to nevarnost lahko obvladala policija sama. To pa se je izkazalo za nemogoče in tako je morala v veliki meri priti na pomoč vojska. Nemci so spustili na Nizozemskem gotovo več tisoč padalcev. Ponekod je istočasno nastopilo skupaj takoj po 100 padalcev, ki so bili vsi izvrstno oboroženi. V notranjosti so jim pomagali mnogi izdajalci. Vsi nemški padalci so imeli pri sebi naslove ljudi na Nizozemskem, na katere naj bi se obrnili. Tudi važni železniški most pri Mcerdijku se je posrečilo Nemcem zavzeti predvsem zaradi izdaje.
Nemci v Haagu
Hilversum, 15. maja. .AA. (Reuter). Tukajšnja radijska postaja sporoča, da so Nemci prišli v Haag davi ob 5.30. Nemške motorizirane enote so zjutraj ob petih prišle do predmestja. Ljudje so se ob petih zjutraj zbudili zaradi ropota nemških letal. k; so nad mestom letela zelo nizko. ; uge	so jigm&ke čete zasedie j
vse velike zgradbe v mestu. Višji nemški oficirji so obiskali nemškega poslanika v Haagu.
Podpis protokola
o kapitulaciji
Berlin. 15. maja. br. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je danes p°poldne objavilo, da sta danes ob 11. poveljnik nemške vojsk" na Nizozemskem in vrhovni poveljnik nizozemske vojske in mornarice podpisala protokol o kapitulaciji nizozemske vojske.
London, 15. maja. AA. (Havas). Nizozemsko poslaništvo je izdalo poročilo, v katerem pravi, da je vrhovni poveljnik nizozemskih čet general \Vinkelmann ukinil sovražnosti samo na kopnem. Njegovo p°-velje se ne nanaša na pomorske enote, ki nadaljujejo borbo.
Predaja Amsterdama
Haag. 15. maja. AA. (Reuter) Nizozemska radijska postaja Hilversum je objavila tole nujno poročilo nemškega generalnega poveljnika čet na Nizozemskem nemškemu zunanjemu ministrstvu v Berlinu:
»Poveljnik mesta in amsterdamski župan sta me obvestila, da nemške čete o priliki vkorakanja v Amsterdam ne bodo naletele na noben odpor. Podvzeti so vsi ukrepi. da se bo vkorakanje nemških čet v Amsterdam izvršilo brez težav. Prebivalstvo bo ostalo mirno.«
Wistkelmannov govor po radiu
Rotterdam. 15. maja. AA. (DNB). Vrhovni poveljnik nizozemskih obrambnih sil Winkelrmann ie preteklo noč govoril po radiu. V svojem govoru je podal razloge, zaradi katerih je -klenil pozvati vojsko, naj položi orožje. Poudaril je. da je vojska položila orožje, ker drugače ni bilo mogoče storiti. Vsi so bili trdno odločeni braniti domovino do konca, toda iz poročil vojsike in mornarice se je jasno videlo, da so do torka storili vse. kar jim je bilo mogoče. Tudi največja hrabrost ni bila dorasla močnim tehničnim pomožnim sredstvom, ki jih je imel sovražnik. Nizozemske letalske sile so se tako zmanjšale, da več niso mogle pomagati četam in so bile zato čete izpostavljene bombardiranju od strani nemškega letalstva. Na koncu je izrazil prepričanje, na njegov sklep ni bil samo upravičen, temveč da ie bila tudi njegova dolžnost razglasiti prekinitev borb.
Ogromne izgube
nizozemske vojske
Pariz, 15. maja. s. (Reuter). Nizozemski zunanji minister van Kleffens je izjavil danes, da je padlo v bojih na Nizozemskem izmed 400.000 mož nizozemske vojske ena četrtina, to je 100.000 mož. Nekaj polkov, zlasti grenadirskih, je izgubilo po 80 odstotkov moštva.
Van Kleffens je dalje izjavil, da so izgubili Holandci v petih dneh vojne 50 svojih letal. Nemci so v istem času nad Holandsko izgubili 150 letal. Van Kleffens je dejal /foljft- ^iftVjMfl, jyYYlnTiji|L vfl^fci- iJpr
landska vlada niti naša država nista kapitulirali. Naša država je še nadalje v vojni z Nemčijo. V naši oblasti so še naše kolonialne posesti tako v Zapadni kakor v Vzhodni Indiji. Borili se bomo do končne zmage.«
Nizozemska mornarica se je pridružila angleški
London, 15. maja. s. (Reuter). Nizozemska vlada uradno javlja, da se je del nizozemske vojske umaknil v Belgijo, kjer bo nizozemska vojska na novo organizirana.
Nizozemska vojna mornarica že so.ielu-je z zavezn:ško mornaiicc. Večina nizozemskih vojnih ladij se je že pred izbruhom vojne nahajala v Vzhc ni in ZapocV-ni Indiji. Izmed onih vojnih iadij. ki s3 bile na N zozemskem, jih je večina odjp-.u-la in so sedaj v Severnem morju ali pa v angleških vojnih lukah.
šanghaj. 15. maja. A A. (Reuter). Nizozemska vlada je ukazala nizozemski mornarici, ki se mudi na Daljnem vzhodu, naj odpluje v zavezniške luke.
Nizozemsko letalstvo uničeno
L°ndon, 15. maja. z. Kakor se sod?j doznava, je bilo zadnja dva dni. ko so raz-besnele silne borbe nizozemsko letalstvo popolnoma uničeno. V kolikor je tu pa tam ostalo še kako letalo, so ga nizozemski piloti zažgali, več letal pa je pobegnilo v Belgijo, nekaj pa tudi v Anglijo.
Amsterdamski radio
v nemški upravi
New York, 15. maja. s. (Ass. Press.I Ob 16. je začel radio v Amsterdamu oddajati nemška uradna poročila.
Zmešnjava po radiu
London, 15. maja. z. »Exchange Tele-graph« poroča, da dajejo podrobnejša poročila o zadnjih dogodkih na Nizozemskem tragično sliko. Zadnja dva dni so se širile po vsej Nizozemski tako gorostasne vesti, da nihče ni več vedel, komu naj verjame. Zavladala je silna živčna napetost zaradi tega, ker so Nemci na valovnih dolžinah nizozemskih postaj v nizozemskem jeziku razširjali razna nasprotujoča si povelja in navodila, objavljali razne pozive in grožnje, tako da je tudi v vojski nastala popolna desorganizacija. Oficirji so se bali, da bodo zahrbtno ustreljeni, vojaki so dolžili oficirje izdajstva in podobno. Povelja so si neprestano nasprotovala, tako da so mostovi, ceste, železnice in drugi objekti, ki bi jih bilo moralo vojaštvo pognati v zrak. ostali nedotaknjeni, ker so Nemci širili nasprotna povelja. Spričo tega je nizozemski vrhovni poveljnik prišel v tak položaj, da sploh ni imel več oblasti nad vojsko in mu ni preostalo nič drugega, kakor da kapitulira.
Položaj koloni
London, 15. maja. AA (Reuter) Diplomatski urednik agencije Reuter piše spričo zadnjih dogodkov sledeče: Prva naloga holandske vlade v Londonu je v tem, da uredi vprašanje vodstva svojih velikih kolonialnih posestev Po poročilih se zdi, da je večina holandske mornarice zbrana v vodah Vzhodne Indije, kjer so bih izdani vsi varnostni ukrepi. Nastopa možnost, da bi Nemci postavili svoje zahteve glede ho-lladske Vzhodne Indije. Toda vlada je prepričana, da danes Neme' takih zahtev ne morejo postaviti. Britanska mornarica v Singapooru, ter francoska v Indiji ste pripravljeni da skupaj nastopijo proti četrti sili, ki bi izzvala vojno v Južnem Tihem oceanu. Mornarica Združenih držav se zadržuje okrog Havajskih otokov in je zaradi tega verjetno, da je ta mornarica pripravljena na vsako morebitnost, do katere bi lahko prišlo v Tihem oceanu. Tako združene države kakor Japonska so se izrazile za ohranitev statusa quo v Holandski Indiji.
Nizozemske kolonije in Japonska
Tokio, 15. maja. AA. (Havas). Predstavnik japonske vlade je izjavil, da Smatra Japonska nizozemsko vlado, četudi se nahaja v Londonu, še naprej za pristojno za upravljanje nizozemskih kolonij. Zaradi tega japonska vlada upa, da se ne bo ničesar spremenilo glede stanja v Nizozemski Indiji.
Tokio. 15. maja. AA. (DNB). »Niči Niči« piše. da se japonski merodajni krogi zelo zanimajo za vprašanje Nizozemske Indije. List izve, da se je vršila konferenca ministrov, na kateri je bil sprejet sklep, da ohrani Japonska rezerviramo stališče in da ostane še naprej opazovalec ter se ne vmeša v dogodke. List pravi, da je popolnoma naravno, da japonska vlada in politični krogi z velikim zanimanjem spremljajo razvoj dogodkov posebno zato. ker bi zmali imeti odmev v Vzhodni Asa j i. Vprašanje nizozemsko-japonskih odnošajev. ki je istočasno vprašanje Nizozemske Indije, predstavlja glavni predmet pozornosti japonske javnosti. »Niči Niči« smatra, da se bedo degodki zelo hitro razvili tako, da se lahko pričakuje poslabšanje odnošajev z ozirom na položaj Nizozemske Indije.
\
Uradna vojna poročila
ugotavljajo neprestane nove spopade
Berlin, 15. maja. br. (DNB) Danes popoldne je nemško vrhovno poveljstvo objavilo naslednje vojno poročilo:
Trdnjava Holland je spričo brezizgledne borbe proti nadmočnim napadom nemških cet na kopnem in v zraku kapitulirala. V lielgiji so naše divizije, Id slede trdno za uiniKajočim se sovražnikom, dosegle postojanke ob Dyleu. Med Namurjem in Gi-vetom smo v široki fronti izsilili prehod preko 3Ieusse. Na zapadni obali reke z oklopnimi oddelki izvršeni protinapad Francozov je bil odbit. Nemška bojna letala in rušilne skupine so posegle v to borbo ter so uničili veliko število sovražnih oklopnih avtomobilov in tankov.
Pri prehodu preko Meusse v področju S« dana je v tesnem sodelovanju z letalskimi silami francoska obrambna črta, tako zvana Maginotova linija v svojem podaljšku proti severozapadu prebita. Tudi tu so se izjalovili francoski protinapadi s težkimi Izgubami za sovražnika.
Pariz, 15. maja. s. (Reuter). Nocojšnje francosko vojno poročilo pravi: Sovražnik je podvzel na več točkah močne napade s tanki na angleške, t'ranco-*e in btlgijske postojanke od Anversa do točke scvero-zapatino cd Namura. Vsi napadi bo biii odbiti.
Južno od Namura med Meziercm in Na-murom je sovražnik ria več točkah prekoračil reko Mensso. Borba se nadaljuje.
Pri Sedanu, kjer je sovražnik včeraj napredoval, je naša vojska izvedla protinapade s tanki in podprta od bombnin letal.
Letala v bojih pr-i Sedanu
Lond°n, 15. maja. s. (Reuter). Aug.eško letalsko ministrstvo javlja nccoj podrobnosti o udejstvovanju zavezniškega letalstva v bojih pri Sedanu. Pri francoskem protinapadu, ki je bil včeraj v tem sektorju izveden, je sodelovalo 150 angleških in francoskih bombnikov. Razrušenih je bilo več pontonskih moštev na Meusi. Ko je tekom nemške ofenzive postal položaj za zavezniško vojsko slabši, so letala izvedla napad večjega stila na prehode pre-
ko Meuse. Napad je otvorila skupina francoskih letal, ki w jim v še večjem številu sledila angleška. Nato je sledil protinapad francoske vojske.
Tudi na drugih odsekih fronte so letala včeraj napadla sovražnika in mu povzročila velike izgube. Tekom noči so zavezniška letala bombardirala prometne zveze v Nemčiji.
Proglas belgijske vlade
London, 15 maja. AA. (Reuter). Bruseljski radio je objavil, da niti belgijska vlada. niti diplomatski predstavniki zaveznikov. niso zapustili belgijske prestolnice. Istočasno pa poroča radio sledeči proglas belgijske vlade na narod:
»Umik naših severnih sosedov ne sme vzeti poguma belgijskemu narodu. S podporo fancoskih in britanskih čet se naša vojska hrabro upira napadu sovražnika. Belgija ne more biti premagana. Po težkih dneh. v katerih živimo, bo spet triumfirala pravica.«
Ameriški poslaništvi ostaneta v Bruslja in Haagu
Washington. 15 maja. AA (Reuter). Vlada Zedinjenih držav je izjavila, da je sprejela predlog, da zastopa interese Belgije in Lukscmburga v Nemčiji. Ameriško veleposlaništvo ostane še naprej v Bruslju in to tudi v primeru, da bi vkorakale v Bruselj nemške čete V tem primeru bo ameriško veleposlaništvo zastopalo interesov državljanov Francije. Angliie in ostalih zavezniških držav \ zasedenih pokrajinah. Poročilo pravi, da je bi! podoben sklep sprejet glede ameriškega poslaništva v Haagu.
Angleški ujetniki
Berlin, 15. maja. AA. (DNB). Z merodajne vojaške strani poročajo, da je bilo ujetih 80 Angležev pri nemškem napadu zahodno od Merziga.
P©r©311a ©bela taborov © Izgubah si slej ko prej nasprotujejo, strinjaj© pa se glede izredne vloge letalstva
Berlin, 15. maja. br. (DNB). Težišče nemških letalskih operacij je bilo včeraj v napadu na sovražne zveze v zaledju, na dovozn-e cfc^te in kolodvore, na kater-h se iziirea.\ajo čete. Sovražnikovi . poskusi, da bi z močnimi letalskimi silami oviral nemške operacije, so b.h s težkimi izgubami za sovražnika zavrnjeni, ne da bi bila pri tem bistveno ovirana naša akcija v zraku. Samo na enem mestu je bilo sestreljenih nad 70 angleških in f.ancoskih bojnih in lovskih letal. Celotne izgube s0vra-žniKa so znašale včeraj nad 200 letaj. Od tega je bilo zbitih v zračnih bitkah okrog 170, 17 jih je s-es trdilo protiletalsko topu.štvo, estala pa so bila uničena na tleh. 35 lastnih letal pogrešamo.
Oboroženi izvidniški poleti pred nizozemsko oba.lo so dosegli velike uspehe. Kakor je bilo objavljeno že po posebnih poročilih, sta biii dve križarki in en rušilec z bombami potopljeni, ena križar-ka po bombah močno poškodovana, ena trgovska ladja z 29.000 tonami in 4 transportne ladje uničene.
Obrambna borba pri Narviku se nadaljuje.
London, 15. maja. s. (Reuter) Letalsko ministrstvo je izdalo popoldne komunike, k: poroča o udejstvovanju angleškega letalstva v včerajšnjih borbah pri Sedanu. Komunike pravi, da so se v veliki bitki, ki se razvija pri Sedanu in ob prehodih preko Meusse uspešno udejstvovala angleška bombna in lovska letala, ki so tesno sodelovala s francosko vojsko. Ponovno so letala v teku bojev v nizkih poletih napadla z bombami in strojnicami sovražne čete in tanke ter dosegla velike uspehe. Dva mostova in dva pontonska mostova so bili porušeni. Najmanj 50 sovražnih letal
je bilo sestreljenih od protiletalskih topov
in angleških lovskih letal. Podrobnih poročil piloti še niso dostavili. Težke izgube so neizogibno zvezane s takimi napadi na objekte, ki so močno zaščiteni od protiletalskih topov in sovražnih lovskih letal. Angleške izgube so znašale včeraj tukaj 35 letal. Nekaj posadk izgubljenih letal pa se je rešilo s padali in so se vrnile v svoja oporišča.
Nova vrsta nemških letal ?
Basel, 15 maja z »National Zeitung« poroča iz Berlina, da predstavlja novo napadalno orožje, o katerem govore zadnja poročila nemškega vrhovnega poveljstva, najbrže neke nove vrste letalo, ki lahko kljub svoji obsežnosti pristane na zelo malem prostoru ter lahko vzleti na vsaki cesti.
Nemški padalec
v bruseljskem dvoru
pariz, 15. maja. z. »Exchange Tele-graph« poroča iz Bruslja, da se je neki nemški padalec davi spustil na vrt kraljevega gradu, kjer se je pravkar sprehajala kraljica Elizabeta. Dvorna straža je nemškega padalca takoj prijela in izročila vojaškim oblastem.
Radijska p®staja v Bruslju bombardirana
London, 15. maja. s. (Reuter). Bruseljski radio je davi prenehal z oddajo. Oglasil se je zopet šele opoldne, toda z druge oddajne postaje. Verjetno je bila bruseljska postaja zjutraj bombardirana od nemških letal.
evanje
Rooseveltova poslanica kongresu — Izjava ameriškega poveljnika v prvi svetovni vojni
Washington, 15. maja. AA. (Havas) Predsednik Roosevelt je izjavil novinarjem, da bo poslal kongresu poslanico in zahteval kredite za gradnjo novih in izpopolnitev starih ladjedelnic in drugih vojaških objektov. Roosevelt ni povedal, koliko naj bi znašal ta kredit, toda naglasil je, da je v sedanjem času narodna obramba največjega pomena. Sredstva, kako naj se pride do potrebnih milijonov dolarjev ne smejo igrati vloge. Roosevelt je dejal, da je potrebno glede narodne obrambe izpolniti gotove praznote, ki so se pokazale na osnovi rezultatov evropske vojne. Zaradi tega je potrebno razširiti predvideni program. Razvoj vojnega položaja v Evropi vpliva toliko na Ameriko, da je narodna obramba postala za Zedinjene države mnogo bolj pomembna kot je bila doslej.
Washington, 15. maja. AA. (Štefani) Vlada je predložila senatu predlog, da bi se proračun mornariškega ministrstva povečal za 11 odstotkov.
Washington. 15. maja. AA. (Reuter) Poveljnik ameriške vojske v minuli vojni general Pershing je izjavil včeraj, da je treba pripraviti vse sile države zaradi možnosti vstopa Zedinjenih držav v vojno. Pershing je med drugim dejal: Nihče od nas ne more predvideti, kdaj bi mi mogli biti zapleteni v vojno, ki je sedaj vzplam-tela v Evropi. Danes je položaj tak. da ne moremo odlagati naših priprav.
Buenos Aires, 15. maja. AA. Na pristojnem mestu sporočajo, da se je tudi Argentina pridružila iniciativi Urugvaja glede skupne izjave ameriških držav, ki naj protestirajo proti nemškemu napadu na Belgijo. Nizozemsko in Luksemburg.
New York. 1.5. maja. AA. (Feu*pr) New-york Daily News« poroča, da je bila te
dni sklenjena največja prodaja ladij v zgodovini ameriških Zedinjenih držav. Angleška vlada je kupila čez 200 vlačilcev.
Angleška vlada je nujno zaprosila ameriški državni odbor za trgovinsko pomorstvo,, naj čimprej odobri to prodajo.
Propaganda za vst©p
Amerike v vojno
Washington, 15. maja. AA (Reuter). Po
kapitulaciji Holandije pišejo nekateri ameriški listi čisto odkrito o možnosti posega Zedinjenih držav. »Times Herald« piše: Gotovo je. da bodo simpatije ameriškega ljudstva odločile, da gredo Zedinjene države v vojno in da postavijo ogromno armado izvežbanih 50.000 letalcev. »Wasliing-ton Post« piše: Kolikor bolj se položaj razvija. toliko boli se dokazuje, da ie nevtralnost mrtva črka. Spričo hitrega razvoja dogodkov prevladuje prepričanje, da bo naletel Rooseveltov predlog za obrambo države v kongresu na malo resno opozicijo.
New York 15. maja. s. (Ass Press.) Bivši predsednik Zedinjenih držav Hoover je prevzel predsedstvo pomožnega fonda za Belgijo.
Angleži zanikajo
izgubo vojnih ladij
London, 15. maja. s. (Reuter). Angleška admiraliteta javlja, da razen že sporočene izgube podmornice »Seal« ni bila od nemške invazije na Nizozemsko in v Belgijo dalje potopljena ali resno poškodovana nobena angleška vojna ladja.. Isfco-tako ni bila potopljena ali poškodovana nobena -^-gleška transportna ali tovorna ladja.
MORALNA MOBILIZACIJA ITALIJE
Prave namere italijanske vlade še vedno niso znane — Prenehanje demonstracij — Naglo odhajanje ameriških državljanov
Ukinitev pomorskih
kontrolnih postaj
Rim. 15. maja. p. Po posvetovanjih z guvernerji italijanskih kolonij, z nekaterimi armijskimi generali letalstva in vojske kakor tudi z nekaterimi admirali, je Mus-soiini nujno pozval v Itim diplomatska zastopnika Italije v Madridu in Kairu. Tako je prešla iniciativa v roke italijanske vlade tudi na diplomatskem področju. Še pretekli teden je bila v rokah Vatikana, pozneje na ameriškem poslaništvu in kasneje v angleškem, kjer je začel intenzivne razgovore na vse strani sir Percy Lorraine, ki se je prav tedaj vrnil iz Londona. Hkratu pa so bile v izredni meri pospešene vse vojne priprave. Na ulicah so bile organizirane demonstracije proti zaveznikom, kakršnih Rim že zlepa ni videl. Izvedelo se je, da je italijanska vlada sklenila pozvati pod orožje nadaljnjih milijon ljudi in koncentrirati močno vojsko na francoskih mejah. Izdani so bili tudi ukrepi, da se dovršijo vsa trdnjavska dela v Piemontu.
Italijanski diplomatski krogi tolmačijo sedanje stanje v Italiji kot zelo resno perspektivo. Prave namere italijanske vlade pa še zmerom niso znane. Negotovost, ki jo vzbuja Mussolinijev molk, pospešuje vojno psihozo, ki se od trenutka do trenutka močno veča. V vsej Italiji, kjer je vojno razpoloženje zadnje dni dobilo značaj pravega pokreta množic, se smatra, da je s tem završena moralna mobilizacija Italije, tako da v ničemer ne zaostaja za materialno. Ves italijanski vojni aparat je pripravljen, da se sproži..
Italijanski prekomoraiHi se vrača
Genova, 15. maja. s. (Reuter.) Italijanski prekomornik ..Conte di Savoia je nocoj odplul iz New Yorka v Italijo.
Incident švicarskega poslanika v
Rim, 15. maja. z. Snoči je skupina italijanskih demonstrantov napadla švicarskega poslanika, ki ga je šele policija rešila. Ko se je s svojo ženo vračal v poslaništvo, je opazil skupino ljudi, ki so na poslopje poslaništva lepili proti zaveznikom naperjene lletake. Ko jih je v francoskcm jeziku pozval, naj spoštujejo cksteritorialnost poslaništva, so demonstranti mislili, da imajo opravka s kakim Francozom ter so ga na-j padli. Policija jc takoj intervenirala.
London, 15. maja. s. (Reuter.) Uradno javljajo, da so bile vse kontrolne postaje za vojno tihotapstvo v Angliji ukinjeno. V postajah bo ostalo odslej samo najnujnejše osebje. Uradno pojasnilo k ukinitvi pravi, da je Nemčija zasedla v Skandinaviji in na severu Evrope toliko držav, da je sedaj ogromna večina trgovinskih lad;j na severu Evrope na razpolago samo zaveznikom in da so zato kontrolne postaje odslej nepotrebne.
Včeraj se je v angleških kontrolnih postajah nahajalo 47 zavezniških in nevtralnih ladij. Večina od teh je bila zadržana zaradi položaja v Skandinaviji. Belgiji in Nizozemski. 28 izmed teh ladij je bilo namenjenih v Belgijo in Nizozemsko.
v vojne v Ustih
Nemci pišejo o 5?vGfnl pred angleškimi vrati"
ški očitki Nizozemcem
Aitg!&-
' Berlin. 15. maja. AA. (DNB) Silen vtis so naredile na javnost vesti o zadnjih vojaških dogodkih, o katerih govori tudi današnje poročilo nemškega vrhovnega poveljstva. O teh dogodkih pišejo večerni j listi zelo obširno. Posebno poudarjajo ka-! pitulacijo Holandije. po kateri grozi Angliji največja nevarnost. Listi pravijo v
Ugibanja tKfih opazovalcev
Tuj i opazovalci v Rimu spričo vsega te— • naslovih: »Zmaga v Ilolandiji je živo žaga pripominjajo, da je po njihovem mne- j dela Anglijo«, »Kapitulacija Holandije nju v Italiji prav toliko elementov, ki go- j prenaša vojno pred angleška vrata«. Listi vore za bližnji vstop Italije v vojno, kakor i poudarjajo, da je zmaga nad Holandijo nasprotno.	velik udarec proti Angliji. Obenem pra-
S strateškega stališča se vstop Italiie v i vijo. da pomeni poraz Holandije tudi oja-vojno v rimskih diplomatskih krogih tol- čenje desnega nemškega krila! ki operira
severno nad Belgijo.
Nemški listi samo na kratko komentirajo vest, da se jc nizozemska vlada zatekla v Anglijo. »Bcrliner Bdrsen Zeitung« pravi, da še ni minul teden dni ko je nizozemska vlada pozvala narod na] se junaško upre. včeraj pa je že z obilno prtljago pri spela v London. Ta vlada iz razmeroma varnega kraja poziva nizozemsko uradni-štvo. naj vztraja na svojih mestih in nadalje vrši svojo dolžnost Mislijo, da ra vlada ni mogla bolj jasno in prepričevalno pokazati vsemu svetu, kakšna je. kot je to pokazala s svojim sramotnim begom in ciničnim pozivom na uradništvo Stika. ki jo s tem nizozemska vlada daje o sebi. popolnoma potrjuje vtis. ki so ga o njej napravili dokumenti, ki so bili minuli teden objavljeni. Ta slika dokazuje, da vodijo Nizozemsko tipični profesionalni politiki, ki v svojem narodu ne gledajo drugega kot predmet svojih poMtičnih potez m sredstvo za naglašanje svojih osebnosti De Ger in njegovi tovariši mislijo, da so ušli toda obsodbi lastnega naroda zarsd' pripra «: lanja sedanje vojne ne bodo ušli
London, 15. maja. AA. (Reuter). Angleški tisk spremlja z razumljivim zanimanjem zadnje dogodke na Nizozemskem. Več listov ni zadovoljnih s tem ter objav-, lja o tem uvodnike. Tako piše »Da:ly Mail«, da je sklep glavnega poveljnika nizozemskih čet, da Nizozemska položi orožje, težek udarec za zaveznike, da pa ni prišel nepričakovano. Tragedija pa je ravno v tem, da se Nemčiji ta pohod nikoli ne bi posrečil, če bi Nizozemska že skih strani na tisoče in tisoče. Po infor- j preje sodelovala z zavezniki, kakor se je macijah. ki jih je bilo mogoče dobiti v • tr»«i/» * npmškp strani »r>aiiv Toie-
maci na razne načine. Mnogi so mnenja da bo Italija poskusila s sunkom v Francijo po kopnem. Drugi sodijo, da bo razvila svojo akcijo na Sredozemskem morju. Dejansko gre tam za bistvene italijanske interese. Poseganje v borbe na zapadu nikakor ne bi odgovarjalo dosedanji italijanski politiki Na drugi strani so mnenja, da Italiji in Nemčiji ne bi kazalo ustvarjati nove fronte, ker bi to izzvalo samo cepljenje sil. Nemški krogi so mnenja, da za Italijo že nei več poti nazaj ter da mera sedaj efektivno podpreti Nemčijo, ki prav- i kar napreza vse svoje sile, da bi izsilila odločitev v sedanii vojni.
Prepoved demonstracij
V ostalem je današnji dan v Rimu, kakor tudi drugod, precei mirno potekel. Prosvetni minister je odredil vseučiliškim in srednješolskim oblastem, da prepovedo vse demonstracije proti tujim državam. Slično odredbo je izdalo tudi notranje ministrstvo karabinierjem in krajevnim policijskim Gblastem. Sicer se je še danes dopoldne v Rimu zbralo na Beneškem trgu okrog 6.000 dijakov, vendar so iih policijski organi počasi odrinili s trga in jih pripravili do tega. da so se razšli. Tako so se poskusile demonstraciie uprizoriti tudi drugod, vendar že brez večiega uspeha.
Odhajanje ameriških državljanov
Med tem so pričeli zapuščati Italiio tudi že ameriški državljani. V Italiji se jih je v poslednjih mesecih zbralo z vseh evroo
ameriškem poslaništvu, živi sedai v Italiji okrog 25.000 Američanov. Mnogi izmed njih si sedai na vse načine prizadevajo da bi se izognili vojni. Na vseh ladjah, ki bodo te dni krenile v Ameriko, so si že rezervirali prostore. Mnogo Američanov pa se odpravlja tudi na Bližnji vzhod.
Izjava v senatu
Rim, 15. maja. AA. (Štefani). Ko je govoril med senatno proračunsko debato, je predsednik senatne komisije Bevione izjavil med drugim da živita zahodni plutokraciji, ki sta nasičeni z ozemlji in bogati zaradi svojih monopolov, v utvari, da bosta Mus-solinijevo voljo štrli s sredozemskimi zaprekami. Prav tako znabiti računajo s finančnimi težavami Italijanski senat pa jasno razglaša svoje prepričanje, da se bodo ti računi razblinili spričo stvarnosti in da bodo italijanske finance dale svoj soliden prispevek za nesporno zmago. To izjavo so vsi senatorji z navdušenjem pozdravili.
Rim, 15. maja. AA. (DNB). »Tribuna« piše o problemih Sredozemskega morja ter pravi, da sta se Francija in Anglija vedno upirali rešitvi teh problemov, k' predstavljajo osnovne pogoje za veliko Italijo. List pravi, da želita zapadni demokraciji napraviti iz Italije ujetnico in jo utruditi ravno na Sredozemskem morju. Toda noben dogodek minulosti in sedanjosti ne more odvrniti pozornosti Italije od tc točke. Italija jc v tem nepopustljiva.
Alfieri je v odhod v Berlin
Rim, 15. maja. o. Snoči okrog polnoči je odpotoval iz Rima v Bet lin nov; italijanski poslanik v Berlinu Dino Alfieri. Na postaji sta ga še pozdravila italijanski zunanji minister Ciano in nemški poslanik pri Kviri-nalu von Mackensen. Listi danes poročajo o tem in naglašajo, da je tako prišlo snoči na postaji Termini v Rimu do nove značilne manifestacije italijansko-nemškega prijateljstva.
^Križarske molitve za mir"
Vatikan, 15. maja. A A. (Havas) Generalni ravnatelj italijanske katoliške akcije, parmski škof Colini je poslal okrožnico vsem združenjem katoliške akcije v Italiji, v kateri jih poziva, naj organizirajo »križarske molitve za mir«.
Konec pouka na šolah
Rr.-n, 15. maja. s. (Reuter). Generalni tajnik fašistične stranke Ettore Muti je dal vsem lokalnim strankinim tajnikom navodilo, naj si do 20. maja določijo namestnike, očividno za primer, da hi bili tainiki sami poklicani pod orožje. Italijanske šole so s 15. majem predčasno zaključile pouk.
to trdilo z nemške strani. 2>Daily Tele-graph« pravi, da mora predaja velikega dela Nizozemske povzročiti vsekakor ra-
Hitlerjeva zahvala nemški vefskl
Berlin, 15. maja. br. (DNB) Kancelar Hitler, je kot vrhovni poveljnik vseh nemških oboroženih sil izdal proglas na vojsko, ki je operirala na Nizozemsko, na letalske formacije, ki so tam sodelovale ž njo ter na naredno socialistične oddelke, ki so bili angažirani pri okupaciji dežele. V proglasu pravi:
»V petih dneh ste s silnimi napadi na sovražnikove utrdbe prisilili sovražnika k umiku, izločili iz borbe njegovo letalstvo ter ga nazadnje prisilili h kapitulaciji. Sijajni uspeh je bi! dosežen spričo vašega do skrajnosti pobudnega nastopa, spričo odločnega vodstva in posebno po prizadevanju junaških padalcev.«
Hitler izraža končno vsem nemškim oboroženim silam na Nizozemskem svojo zahvalo in občudovanje.
Bivši cesar Vilfem se vrne v Nemčijo
Berlin, 15. maja. z. Trenutno še vedno ni znano, kaj bo storil bivši nemški cesar Viljem, ki biva od svojega izgona iz Nemčije leta 1918 v Doornu na Nizozemskem. Doslej še ni prosil za dovoljenje, da bi se smel vrniti v Nemčijo. Na merodajnem mestu v Berlinu pa izjavljajo, da mu ne bodo delali nobenih težav. Lahko se vrne v Nemčijo ali pa preseli v kako nevtralno državo. Ker pa so po naročilu bivšega prestolonaslednika že začeli pripravljati gradič na posestvu bivšega cesarja v šleziji, domnevajo, da se bo bivši cesar Viljem vrnil v Nemčijo in naselil na svojem največjem posestvu v šleziji.
Otroci belgijskega kralja v Londonu
Pariz, 15. maja. AA. (Havas). Informacijsko ministrstvo sporoča, da se otroci belgijskega kralja nahajajo v Londonu in ne v Italiji, kakor so poročali nekateri listi.
Ameriška letala
za zaveznike
London, 15. maja. z. Newyorški dopisnik »News Chronicla« poroča, da so Američani poslali zaveznikom 2000 najmodernejših vojnih letal, ki so jih zastopniki Anglije in Francije že prevzeli in so že na poti v Evropo. V bodoče bodo Zedinjene države dobavljale zaveznikom mesečno do 400 letal.
zečaranje. Anglija sočustvuje z nizozemskim narodom ob tem udarcu usode. S popolnoma vojaškega pogleda pa je vseeno .ali stoji armada na Nizozemskem ali ob ileusi. Gotovo je. da bedo zavezniške sile lahko zavrnile tudi najmočnejši napad in opravičile vero vseh zavezniških narodov v končni izid.
9}Položaj je resen"
Parjz. 15. maja. AA. (Havas). Ko pišejo o veliki bitki, ki se vodi od Liegea pa co reke Mozele, pravijo listi, da so ti napadi strahovito srditi in da se navzlic strašnim naporom nemških čet Namur še naprej upira in da se Liege prav tako drži. Vojaški kronisti poudarjajo, da obstoji v Belgiji močna obrambna črta. Ko pišejo o diplomatskem položaju, pravijo strokovnjaki za mednarodna vprašanja, da išče Italija spor pod izgovorom škode, ki jo trpi zaradi francosko-britanske blokade. Splošno je prepričanje, da igra Nemčija na najmočnejšo karto in da računa na pomoč Italije.
»Matin« pravi, da se je začela razvijati totalna vojna in da v Nemčiji vedo. da ne bodo ničesar odločilnega dosegli, dokler se ne bodo spopadli s francosko vojsko. j-Joumal« pravd, da ima Nemčija kot napadalec močne čete. vendar pa imajo tudi zavezniki svoje močne obrambne postojanke Položaj ,;e resen, pravi »petjt Parisien« in dramatičen, toda ne kritičen, ker sta ostali francoska vojska in britanske sile še nedotaknjene.
Italijanski lisži
Rim, 15. maja. AA. (Štefani). Vsi italijanski listi piinašaje pod debelimi naslovi vest o kapitulaciji Nizozemske. Te vesti so povzročile v Italiji veliko senzacijo. Listi posebno nag!?šajo, da uspešnost vodnih obrambnih črt ni mogla biti dokazana in da je nizozemska armada že v petih dneh položila orožje. Listi ugotavljajo istočasno, da so Angleži zopet prišli prepozno. »Popolo di Roma« ugotavlja da bo odslej Nizozemska zginila kot država z zemljevida in da nizozemski vladi ostanejo samo še kolonije. Toda tako kolonijalno cesarstvo ne more ostati stalno. »Messaggero« pravi, da obstojajo z zavzetjem Nizozemske neposredne nevarnosti za napad na Anglijo. Nato pravi list. da se razvija velika borba med Meuso in Mozelo, za katero pravi, da bo odločilna.
i«^ 's	^
s*V-i^ak«*
Bern, 15. maja. s. (Reuter.) Uradno švicarsko poročilo pravi, da je švicarska mobilizacija dovršena in da so vse švicarske čete na položajih, ki so jim bili določeni. Na vseh švicarskih mejah zavzema vojska močne pozicije. N" notranjosti so pripravljeni močni oddelki, da zaščitijo varnost države.
Iz Brrna poročajo, da so bile opažene velike koncentracije nemških čet med Freiburgom in Predarlsko. Na Bodonskem jezeru ima nemška vojska večje manevre na ladjah in čolnih, železniški promet med švico in Nemčijo je z izjemo za potnike z diplomatskimi potnimi listi ustavljen.
Zsp ct živahnejši boji na
Stockholm, 15. maja. A A. (Reuter). Na severno Norveško prihajajo močna angleška, francoska in poljska ojačenja. Narvik je zaradi bombardiranja z morja popolnoma zrušen, kakor trd- neki očividec, ki je pribežal na norveško-švedsko mejo. Računajo, da se bodo nemške čete iz Narvika umaknile na hribovje okrog mesta. Francoske čete so odlično opremljene. Francoski tanki so sc že udeležili akcij na severnem Norveškem in na podlagi tega računajo, da je pred vrati hud napad na mesto tudi za primer, če bi mogli tanke uporabiti samo na cestah, ki vodijo do mesta. Norveški begunci imajo vtis, da bodo nudili Nemci hud odpor zaradi velikega števila avtomatskega orožja, ki ga imajo. V zadnjem času so Nemci dobiii nekaj ojačeni z letali, vendar pa teh padalcev ni bilo več ko nekaj sto. Medtem ko zavezniki pripravljajo napad na Narvik, pa čistijo Norvežani odsek pri Cratangeru, kjer so še redki nemški oddelki.
Povišanje
poštnih pristojbin
Beograd, 15. maja. p. »Službene novi-ne« so objavile naredbo o povišanju nekaterih poštnih pristojbin v notranjem in mednarodnem poštnem prometu. Naredba stopi takoj v veljavo.
Vremenska napoved
Zemunska vremenska napoved: Skoro
po vsej državi se bo močneje pooblačilo,
zlasti pa na severni polovici, kjer bo tudt dež. Temperatura nihajoča.
/
Popoln »speh sok-slske smotre
Poročila £2 vse države sc zad©v©lp-y3
Beograd. 15. maia
Savez Sokola kraljevine Jugoslavije- zbira te dni podatke o uspehu pivo sm t e jugosloven?kega sokoislva. k je bil:> izvršena na binkoštno nedelj > ;.-li /.. prejšnje dni v vseh 25 župan v državi. Manjkajo le še poročila iz najbolj oddaljenih vaških so-kolskih edinic. Vendar je ž-- dos, m razvidno. da je dan sokolske pripravljeno d izvršilo okrog 100.000 Sokolov in Sokjic. Ca vpoštevamo. da ni bila klicana sokolska deca in da so v nekaterih k.aj h zaradi težavnih nalog, ki jih ie bil) treba izvršiti ta dan. bili oproščeni najstarejši člani, se še ne more v pravi lr.či oceniti uspeh te smotre, ki je bila po številu udeležencev največja zasebna nacionalna manifestacija po svetovni vojni v naši državi.
Iz vseh sokolskih žup prihajajo poročila o navdušenju, s katerim so se član: odzvali pozivu, o navdušenju, kakršnega ni bilo mogoče zabeležiti ob nobeni
priložnosti
s.t. i
I zadnjih let. Zlasti časten ie bil odziv pri I podeželskih sokolskih edinicah. v nekale-i lih župah se ie odzvalo 98 odstotkov po-| dežeisikeaa sokolskega članstva. Povsod se ! je svečano-; pričeia s pozdravom zastavi in s preritanjem savezne poslanice. Nato so se po možnosti vršile obrambne vežbe. ponekod so tekmovali v streljanju in so bile izvršene obrambne naloge s pomočjo bicikl'stičnih patrulj Soko'sk' s rok vnja-ki in zdravniki so dajali potrebni pouk o prvi pomoči. Pri velikem številu edinic so napravili skupne pešizlete po 5 do 20 km daleč. V delu ži p je bila smotra že ob 5. zjutraj. Marsikcd ie manifestaciji prisostvovalo tudi nevčlamjeno prebivalstvo.
Kratko: prva smotra iugoslovenskega so-kolstva se ie izvršila s polnim usoehom. Zato lahko z vsem zanimanjem mičakuie-mo drugo smotro jugosiovenstkega sokol-stva. ki b: sklicana v kratkem in bodo naloge sokolske pripravljenosti ustrezalo potrebam in duhu časa.
\Q&lte m
Da se izognete posledicam, obvestite elektrarno S
Ljubljana, 15. maja
V zadnjem .'asu se godijo velike nesreče pri sekanju drevja ob električnih vodih.
aprila ,e bila zaradi take nesreče cela Dolenjsko brez električnega toka, ker je posekana smreka pretrgala žice električnega daljnovoda. Tudi z Gorenjskega in Sta-j'. ',-skega poročajo o večjem številu sličnih motenj.
Pri takšnih prekinitvah trpe navadno največjo škodo industrijska in obrtniška j;odjet,ja. ki za več ur chrome, ker jim iz-(-tane pogonska sila. Sto in sto delavcev stoji po več ur brez dela in zaslužka. Ta škoda se ne da v številkah točno izraziti, marveč kvečjemu oceniti. Posamezna podjetja imajo pogodbeno pravico terjati od • lektrarne za izostanek toka odškodnino, i jo bo seveda ta prevalila na povzročitelja.
Veliko škodo trpi vselej elektrarna, ki - ioret napako poiskati in odstraniti in izgubi na dohodkih od izostale dobave toka. ' ' ; škoda gre v vsakem primeru v tisoče in jo bo elektrarna seveda izterjala od povzročitelja.
, Hudo je zadeta ob nenadnih prekinitvah toka varn<\-i prometa na železnicah in javna varnost v večjih krajih. Vsakdo si lahko predstavi, kako je na kolodvoru, če luč odpove, recimo ravno v trenutku, ko ] privozi vlak. ali celo več vlakov.
Tudi zasebnikom ni vseeno če naenkrat izostane lok Tisti ki je vseh nevšečnosti • kriv je pa lahko najbolj nesrečen, ker pomeni škoda, ki jo bodo od njega terjali, mogoče celo premoženje. Ni izključeno, da ga bo tud^ oblast preganjala zaradi suma sabotaže in javne varnosti.
In vsej škodi in vsem sitnostim se vsak lahko izogne. Vsaka elektrarna bo rada vsakomur poslala svojega uslužbenca, da mu bo svetoval in pomagal izogniti se nesreče, ki bi se kljub vsej previdnosti mogla pripetiti. Elektrarni se nadzorstvo izplača iz dveh razlogov: prvič nesrečo s strokovnim nadzorstvom skoraj izključi, ; drugič pa naprej ve, kje bi se moglo kaj zgoditi, če bi nesreča kljub vsemu nastala. Elektrarna bo takoj vedela zanjo in jo I brž odstranila z najmanjšimi stroški.
Vmž^ srečanje na nevarnem križišču
Sedem ©seb v avtu Je za las usio smrti
Trebnje. 14. maja V Trebnjem se odcepi od proge Karlo-vac—Ljubljana proga Trebnje—Sevnica Ta cdcep križa L'ko* pri Trebnjem, v vasi Kamna gora. državno cesto; malo nižje proti Mirni pa vedi prosa še dvakrat preko tudi zelo prometne banovinske ceste " rebnje—Mokronog. Vsa tri križišča cest železniško progo so nezavarovana, prosta n nepregledna. Promet na obeh cestah, po banovinski in po državni je velik in iz neva v dan narašča. Z naraščajočim prometom pa se ie bati še večjega števila nesreč, kakor doslej, in naj bi zato železniška uprava nevarna križišča zavarovala z zapornicami. Še nam ie cd lani v spominu nesrečno srečanje motociklista s šentjanškim vlakom: vozača. k; se ie peljal 7. orožnih vaj. je to veljalo življenje! V •spominu nam je tudi še nekaj drugih nesreč. ki na srečo niso terjale človeških žrtev, a so zgovoren opomin železniški upravi. da ie že vendar enkrat treba ta nevarna križišča zavarovati.
Tudi sinoči, na binkoštni ponedeljek, bi se bila skoraj pripetila na prvem križišču železnice z državno cesto huda nesreča. Le za las — odločeval je trenutek — in v kompozicijo večernega šentjanškega vlaka bi se bila z vso silo zaletela elegantna zagrebška limuzina, v kateri je bilo sedem oseb. Tako je bil pa to pot šentianževec urnejši in je avtomobil križal železniško progo v trenutku, ko se ie poslednji voz vlaka tudi že odmaknil s ceste. Le za hipec sta se avtomobil in zadnji vagon rahlo dotaknila in nevarnost je bila mimo. Vlak ie drevil v gluho noč naprej, ne da bi kdo v njem vedel, da ie malo prej sedem oseb za las ušlo smrti, in da se je teh sedem ljudi ogorčeno izpraševalo. kako je mogoče. da križišče tako prometne ceste z isto-tako prometno progo »niie nikaiko zašti-teno, kao što ie u Hrvatskoj svugde običaj!« Pa se vprašamo tudi mi. zakai ni tako. Morda ie poprej res potrebno še nekaj mrtvih?
Posebno zadnji čas. ko je tovorni promet mečan, so taki primeri gostejši. Potem so potniki zbegani in ta ali oni se je že odpeljal v napačno smer. Pred odhodom vlakov bi mo.ali biti potniki ponovno opozorjeni cd sprevodnika.
V vročih poletnih mcsc:h se širi no peronu nepiijeten duh. Stranišča morajo dobiti izplakovalne naprave, kakor v Ljubljani. Potrebne so tudi umivalnice za potnike in za vlakcspremno osebje že glede r.a precej številne n dolge železniške predore. Mnogo jeze in prepirov povzioia tudi čakanje pred blagajniškimi okenci. Seveda so v večini primerov tega krivi potniki sami, ker piihajajo v zadnjih minutah na portajo. Največje težave delajo predvsem tisti, ki piihajajo po vozne listke za večje število oseb in se sklicujejo na razne vozne olajšave. Taki ljudje bi morali biti prvi pri blagajnah. Sc pa tudi taki. ki pritečejo zadnji trenutek in se postavijo pred okence na nasprotni strani misleč, da bodo le prišli prej na vrsto. Tu bi merali varnostni organi takoj napraviti red, da se ne bodo več po nepotrebnem povzročale zamude vlakov.
čaninslva tiskovna razprava
Pred tiskovnim senatom ljubljanskega okrožnega sodišča se je v torek zagovarjal novinar g. Vladimir Regally, ki je proti njemu vložila tožbo po zakonu o tisku kr. banska uprava dravske banovine zaradi njegovih ostrih kritik turističnega referata iste banske uprave. Kritike so bile objavljene januarja, februarja in marca lani v mesečniku »Sadašnjost«. Pri razpravi so bili zaslišani načelniki banske uprave gg. dr. Marn, dr. Ratei in Trsteniak. poleg niih Pa kot izvedenec iz zemljepisia profesor dr. Melik. dalje ravnate! i ljubljanske Tuj-skopremetne zveze dr. Žižek in sam. v kritikah napadeni referent kr. banske uprave g. Badjura. Trajala je od desetih zjutrai do pol štirih popoldne. V razsodbi se ie sodišče postavilo na stališče, da so bili sicer v uradnem delu referenta Badjure podani razlogi za kritiko, vendar pa je Regally-jeva kritika presegla dopustno mejo in je bila mestoma nepravična. Zaradi tega ie bil g. Regally spoznan za krivega in radi klevete javnega uslužbenca Badjure obsojen na 420 din denarne globe. Državni tožilec g. Goslar se ie s sodbo zadovoljil, obtoženi Regallv pa je prijavil revizijo.
Dokler ne bo rešeno revizijsko postopanje. bi bilo preuranjeno spuščati se v debato o naših turističnih razmerah, ki jih ie Regallv tako ostro kritiziral in bomo o zadevi poročali kasneje, ko bo končnoveljavno rešena. V senatu so bili gg. Brelih. Kralj in Lederhas. Zaslišane priče so izpovedale delno neugodno in delno ugodno tako za Regallyja kakor za Badjuro. Vsi Regallv-jevi čianki so bili smatrani kot en sam napad na turističnega referenta banske uprave Bodjuro in ne tudi nanj kot zasebnega izdajatelja turističnih vodnikov in kot zasebnega kritika turističnih razmer.
Potrebe jeseniškega
Promet im Jeseokah fe od leta do Ista vešjš
Jesenice. 15. maja.
Jeseniški kolodvor ima od leta do leta večji c-sebni in tovorni piomet. Jesenice so izhodišče planincem, izletnikom in poslovnim ljudem ter središče športa, ki se je najmočnejše razmahnil v njihovi neposredni bližini, čeprav je jeseniški kolodvor ena izmed najvažnejših prometnih postojank v noši ožji domovini, no ustreza več v polni meri stalno naraščajočim potrebam. Ocl začetka maja, ko so trate pod Golico polno narcis- pa do konca septembra. ko odhajajo zadnji gostje iz naših letoviSo, je osebni premet na jeseniški
železniški postaji tako močan, da ga s trudom zmagujejo železniški uslužbenci in prometne naprave.
Predvsem je na. kolodvoru treba namestiti zvočnik za napovedovanje odhoda vlakov. V ljudskem vrvežu je včasih napovedovalcev glas le glas vpijočega v puščavi. Kolodvor ima dva perona, zato je pregled vlakov in železniških tirov težavne jši. Včasih so štirje vlaki ali še več njih hkratu pripravljeni na odhod. Primeri se- da zaradi zamud in zatrpanesti kolodvora prispevajo vi o ki na druge tire in vozijo z drugih tirov, kakor običajno.
»Sposoben za pilota«
Mlad letalski kandidat pripoveduje o pregledu v Beogradu
Ko je bil razpisan natečaj za sprejem v pilotske šole Aerokluba v vojnoletalski režiji, je med našo mladino završalo kakor v panju. Pisarne Aerokluba so od dne do dne sprejemale veliko število prošenj. Ko so oddali svoje prošnje, pa je za kandidate pričelo muke polno čakanje, kdaj jih bodo poklicali v Beograd ali Novi Sad na zdravniški pregled. Nu, končno je prišel zaželeni dan, ko smo sprejeli pričakovane pozive. Priznati moram, da sem tudi jaz že nestrpno čakal nanj. Takoj smo se vsi pozvanci zmenili, kdaj odpotujemo v pre-stolico. Bilo nas je sedem. Ko smo si uredili vse potrebno in si priskrbeli proste vozovnice do Beograda, smo sedli v brzi vlak in se odpeljali. Potovanja ne bom opisoval, ker je bilo dokaj pusto, pač pa bom raje preskočil kar na zdravniški pregled sam.
V Beograd smo prispeli dan pred pregledom. Odšli smo v manjši hotel, kjer smo skoraj ves čas prespali, da bi bili čimbolj zmožni za naporni pregled. Slednjič smo se znašli pred usodnimi vrati z napisom: »Oddelek za fizični pregled zdravja«. Takoj so nas vseh sedem povedli pred zdravnike, da so pričeli z antropometričnim pregledom. Najbolj so se radovedni zdravniki zanimali, kdo pije ali kadi. Zmerili so nam tudi >-živo kapaciteto« pljuč z aparatom, v katerega moraš spustiti sapo. ki jo za-jarneš z enim samim globokim vdihom. Za vsa ta merjenja veljajo isti minimumi, kakor jih zahtevajo od rekrutov za kadrovski rok. V sosedni sobi. nas je čakalo »prijet-
no« presenečenje. Tu smo ai morali sezuti desno nogo, da so nam zmerili stopalo, desno podlaktnico. odtisek palca, pa levo ušesno školjko. To merjenje ima pomen, da se po njem identificira posamezni pilot. Pregledali so nam oči in se prepričali, ali znamo razločiti barve. Imen seveda niso zahtevali, pač pa smo morali različno pobarvane listke urejati v skupine s podobno barvo. Ta pregled smo seveda vsi brez razlike dobro prebili. Pregled oči in vida pa je bil bolj zafrknjen. Tu so nas krepko mrcvarili. Tudi ušesa, grlo in nos so nam pregledali. Minimum sluha je bil tak. da smo morali točno slišati, kaj je šepetal zdravnik, ki je bil oddaljen 8 do 10 m od nas. Sledila je preizkušnja naših živcev; potekala je že šesta ura. odkar so nas pričeli pregledovati. Seveda je bila najosnovnejša faza tega pregledovanja drhtenje leve roke z razširjenimi prsti. Slednjič so nas poslali na rontgenološki oddelek, kjer so pogledali, kako je z našim srcem in z »mehovi«. Tu je imel »Dolgi« (član iz ljubljanske četvorice) smolo, kajti niegovo srce ga je izdalo in zdravnik je odločil jasno: »Pošto ste futbaljer, ne možete biti pilot. Imate sportsko srce!« Tako smo bili že ob enega Ljubljančana. Mrkih obrazov smo odcapljali za doktorjem na psihoteh-nični pregled. Tu so nas šele vrtinčili! Naš »Dolgi" je bil žal že prost in je čakal pred vrati na izid pregleda. Menda je ta pregled med vsemi najstrahotnejši, v resnici pa se je vsaj meni zdel dokaj otročji in lahek. Za ta pregled mora človek biti popolnoma miren in priseben, sicer ga ne izvrši dobro.
Morda iz ozira do bodočih letalskih kandidatov ni dovoljeno, da javno razlagam podrobne dele tega pregleda. A naj navedem le drobec. Dobil sem nalogo, da si ogledam sliko, kjer je bilo mnogo različnih predmetov. Po nekem določenem času. sem moral zdravniku našteti vse stvari, ki sem jih na sliki opazil. Sposobnost se šteje po točkah, tako. da za vsako stvar, ki jo kandidat omeni in je res na sliki, dobi po eno točko. Seveda je ta pregled zamuden in sestavljen iz več takih delov.
Z velikim veseljem smo pozdravili po devetih urah pregleda zdravnika, ki je sporočil rezultate in z žalostjo ugotovil, da smo od sedmorice le trije sposobni za pilote. Še nekaj bodrilnih besed in vzeli smo slovo od teh zlodjevih doktorjev. V burni debati smo si poiskali zadoščenje v bližnji restavraciji, kjer smo imeli svoje cule in se odpravili na postajo. Tako smo preživeli najnevarnejšo fazo v učenju letenja, zdravniški pregled. Ko smo sedeli v vlaku, je še celo »Dolgi« zinil eno za smeh češ, sedem zdravih fantov, nas je šlo v Beograd, nazaj se pa vračamo trije zdravi, štirje pa »radi sportskog srca« bolni. Pa drugič! je dejal, ko smo se v Ljubljani spravili iz vagona in se razlezli na svoje domove.
o c a r d j e !
Praznik uglednega vzgojitelja
S svojim godom praznuje danes 75-let-nico rojstva upokojeni šolski upravitelj g. Janko Koderman. V njem cenimo vedno značajnega in zaslužnega vzgojitelja, ki se je v teku dolge službene dobe častno, kakor vsi njegovi vrstniki, oddolžil svojemu narodu ter vzgojil vrsto rodov, ki mu ostanejo trajno hvaležni za plemenite nauke. Po rodu je iz Št. Lovrenca na Dravskem polju, služboval pa je najprej v Št. Janžu na Dravskem polju, kjer si je tudi v ugledni Lešnikovi družini izbral svojo zvesto do-
bro družico gospo Marijo, katero mu je lansko pomlad žal ugrabila smrt Bil je pionir narodne prosvete na naši najbolj severni. tiste čase še posebno ogroženi narodni postojanki pri Mariji Snežni. Nadalje je bil šolski upravitelj na Ponikvi pri Velenju in potem lepo vrsto let vse do upokojitve na Veliki Pirešici pri Žalcu. Sina edinca je izgubil tik pred zaključkom svetovne vojne kot pomorščaka Bridko ga je prizadela izguba blage življenjske dtužice. Ali zdaj, ko
če greš na pot: Jt£ povsod!
Proizvodi UNION, Zagreb.
uživa oddih v skrbni negj svoje prvorojen-ke v Celju, mu je v zadoščenje in tolažbo, da je vsem štirim hčerkam lepo ura\'nal pot v življenje m da ga razveseljujejo vnuki in vnukinje. Prisrčno želimo g. Janku Kodermanu. da bi kljub burnim časom uča-kal še vrsto zadovoljnih let.
Franjo Harazim
pri Abrahamu
Danes stavi svoj petdeseti rojstni dan agfbii delavec na polju spoznavanja in zbližan ja Slovencev in Hrvatov, predsednik ljubljanskega hrvatskega kulturnega društva »Napredak« g. Franjo Harazim. Rojen Je bdi v Kark/vcu kot sin znanega,

pred letom umrlega profesorja F. Harazi-ma. Po končani srednji šoli je na Dunaju študiral veterinarstvo, mimo tega pa tudi slikarsko umetnost. Svetovna vojna ga je privedla v Rusijo kot vojnega ujetnika, odkoder se je po nekaj letih vrnil v Hrvatsko. Kakih deset let bo' tega- odkar je prišel v Ljubljano, kjer je uradnik Trboveljske premogokopne družbe.
Čim je prišel g. Harazim v Ljubljano, je pričel z organiziranjem pri nas živečih Hrvatov pod okriljem znanega, po vsej državi razpredenega hrvatskega kulturnega društva »Napredka«. V tem svojem delu je lepo uspel in »Napredak -s zavzema vidno mesto v našem družabnem m kulturnem življenju. S posredovanjem tega društva smo imeli že nekaj gostovanj hrvatske mladeži v Ljubljani, sodelovalo pa je tudi pri organiziranju recitaoijskega večera hrvatskih književnikov v Ljubljani in slovenskih v Zagrebu itd. Napredak« in njegov predsednik g. Harazim porabita sleherno priliko, ki naj služi medsebojnemu zbliževanju Hrvatov in Slovencev.
Današnjemu jubilantu želimo tudi v bodoče mnogo zdravja in uspehov v njegovem idealističnem stremljenju po čim krepkejšem sodelovanju Hrvatov in Slovencev, kar v teh usodnih časih samo še jači občutek naše medsebojne usodne povezanosti in krepi našo skupno državno zavest
Odlikovanje popa
Jahsima Miniča
Minile so vojne v letih 1875. do 1877. pa je v neki črnogorski četi delil oficir odlikovanja. Držal je v rokah Obiličevo medaljo in vprašal vojake svoje čete, kateremu izmed njih naj jo pripne. Pop Jok si m Milic, ki se je bil v borbah odlikoval kot velik junak, je segel po medalji, jo vzel iz oficirjeve roke jo dvignil visoko, da so jo videli vsi bojevniki in je rekel četi:
— Bratje, kdor od vas misli, da si je to medaljo bolj zaslužil kakor pop Joksim, naj stopi naprej pa mu jo sam pripne m na prsi in naj jo srečno nosi.
Tedaj je vsa četa vzkliknila: »Tvoja je, pope, naj ti bo srečna, zdrav jo nosi!«:
lasBeno pismo
Orkestralni odsek mariborske Glasbene > Matice (pomnožen z vojaškimi.godbeniki), je priredil v letošnji koncertni sezoni že drugi simfonični koncert pod vodstvom g. | kapetana J o s. V. J i r a 11 e k a in s sodelovanjem mariborskega pianista g. dr. Romana K 1 a s i n c a. Na sporedu so bila velika simfonična dela Svendse-nova rapsodija št. 3, op. 21; G nego v klavirski koncert v a-molu, op. 16 in Dvo rakova peta simfonija »Iz mojega sveta« v e-molu. op. 95. Vsa tri dela j zastopajo v glasbi tako zvano nacionalno j smer. Program je bil glede na današnje 1 čase z dvema najmočnejšima Skandinav-cema in enim zastopnikom češke glasbe sicer zelo aktualen, ni pa bil tako ir.tere-santen, kakor bi sicer bil, če bi obsegal dela iz različnih glasbenih razdobij. Nisem poseben prijatelj stilnih koncertov, ne verjamem pa tudi. da bi spore cM, katerih dela so si po karakterju in formi tako sorodna. mogla držati poslušalca v stalni napetosti in ga do kraja navdušiti. Zato mislim, da bi v bodoče bilo bolje opustiti način stilnih programov in jih nadomestiti s takšnimi, ki bi po svoji raznolikosti nudili slehernemu poslušalcu nekaj, kar bi ga posebno interesiralo. Nekateri bi radi na pr. Bacha, drugi zopet Mozarta, Beethovna: tretji Wagnerja. čajkovskega. Dvorska ali celo Debussya, Ravela. Mu-sorgskega, Borodina, Honeggerja, šošta-
koviča itd. N.išli bi se med občinstvom gotovo tudi takšni, ki bi si želeli slišati dela jugoslovenskih skladateljev. Našli bi gotovo tudi v jugoslovenski orkestralni glasbi kaj takega, kar bi se po kvaliteti lahko merilo, če že ne z deli Griega in Dvofaka, pa vsaj s Svendsonovo rapsodijo. — V to delo sta vložila orkester in dirigent verjetno največ svojega zanimanja in truda, mnogo celo po nepotrebnem. Delo samo ne predstavlja ne po kavliteti niti po tehnični kvantiteti takšne veličine, da bi se mu morala orkester in dirigent žrtvovati na škodo ostalih dveh del sporeda, s katerima se Svencsonovna rapsodija ne more meriti.
Za spoznanje slabejše od Svendsona je bil izdelan Griegov klavirski koncert. Kljub temu pa smo imeli ob celotni izvedbi stalno vtis, da so na tem delu mnogo delali, kajti take prožnosti orkestra v tem težkem delu nismo pričakovali, če solista g. dr. Romana K 1 a s i n c a orkester že ni mogel podpirati, ga gotovo v svobodnem razmahu ni oviral, le tu pa tam se je čutila s strani orkestra ritmična negotovost, posebno pri začetnih in končnih nastavkih s solistom. Pač pa nas dirigent pri tem delu ni popolnoma zadovoljil; prepričan sem, da tudi solista ne. Dovolil si je preveč svobode, ni bil popolnoma jasen in razločen pri nakazovanju tempa, čemu otežkočiti solistu nejasnim dirigiranjem
že itak težko delo?! Delo je bilo izvedeno j v splošnem dobto ter so bili solist, diri- j gent in orkester za izvedbo koncerta burno aplavdirani.
Mnogo manj truda je vložil dirigent v Dvofakovo simfonijo, ki je bila najmonu-mentalnejša skladba tega sporeda. Gotovo je dirigentu nedostajalo časa za detajlnej-šo izdelavo, ker ga je najbrže prehitel že v naprej določeni datum koncerta. Drugače si tega ne morem razlagati. Moram pa se obregniti ob reklamne notice, kjer jc bilo napačno razlagano, da je Dvoržk v tej simfoniji prikazal svoje ameriške vtise. Nasprotno! Skladatelj je izlil v to svoie ču o delo globoko hrepenenje po ljubljeni domovini, kajti r-iano je. da ni morel samo iz tega vz. o ki dolgo vzdržati na. svojem mestu v Ameriki. — Ker je bilo to dele šibko pripravljen-*, bi se moral v tem primeru menjati vrstni red takole: Dvorak Grieg. Svendscn. kajti d.žati se je treba <tare poslovice: konec dober, vse dobro. To monumenta'no celo. ki je poleg Čajkovskega Patetične gotovo največja simfonična umetnina v slovanski glasbi, ni na tem koncertu doseglo onega uspeha, kakor bi ga sicer bilo moralo. Morda pa je bilo za oikester mariborske Glasbene Matice, ki se ie v zadnjih letih razvil z veliko pridnostjo do take lepe stopnje, še pretežko? Eno je getovo. da so pihala, s katerimi razpolagajo vojaški godbeniki^ preokorr.a in slaba, da bi z njimi mogli izvesti brezhibno vse težke solistične partije, ki so nanizane v tej čudovito lepi simfoniji. Dober vtisk. ki sta nam ga pustili dobro izdelani prvi dve deli programa, nam je prepovršna izdelava Dvor&kovega dela znatno zmanjšala.
i V ostalem pa moramo pohvaliti veliko
delavnost orkestralnega odseka Glasbene matice, ki zmore v enem letu kar dva simfonična koncerta. Vse priznanje tudi dirigentu g. Jiranku, ki si je znal v tako kratki dobi svojega delovanja v Mariboru pridobiti za svoje koncerte mariborsko publiko, ki je tudi ob tej priliki napolnila dvorano Sokolskega doma.
Prof. K. Pahor
Kvncert Chiaroppe-Petacci
V torek zvečer je priredil Italijanski kulturni institut v Hubadovi dvorani za svoje člane koncert dvojice odličnih italijanskih umetnikov, violinčelista Luigija Čhiarappe in pianistke Enrichette Pettacci. Na konccitu so bili navzočni med drugimi po "ban dr. Stanko Majcen, prosvetna inšpektorja Silvo Kranjec in dr. žitnik, zastopnik župana dr. Grošelj i. dr. Nadalje je bil prisoten italijanski generalni konzul A. Guerrini-Maraldi z gospo in z vsemi člani konzularnega zastopstva, ter oba pre;stavitelja instituta prof Gasparini in Grillo. Program te intimne glasbene prireditve je obsegal izmed italijanskih skladateljev Veiacinija. Boccherinijevo »Sonata in la maggiore« Pizzettija, Malipdera, Magrinija in Čhiarappe samega skladbo »Serenata rustica«. Ostali del programa sta zavzela predvsem Rahmaninova obsežna »Sonata op. 19« in Beethovnovih ljubkih dvanajst variacij na Handlove teme.
Odlična umetnika, predvsem seveda 6e-list Chiarappa, na katerem je ležal levji del programa, sta izvedla ta glasbeno pestri in zanimivi program s tisto lahkotno in sugestivno vigranostjo, ki pričuje j visokih umetniških kvalitetah. Pokazala sta se kot svetska umetnika, ki dostojno pred-
stavljata slovečo tradicijo italijanske produktivne in reproduktivne glasbe.
Navzoče občinstvo je nagradilo umetnika z navdušenim aplavzom po vsaki ab-solvirani točki. Koncert je trajal več ko dve uri.
Zapiski
»Društvo slovensKih književnikov« t
Ljubljani bo imelo 2 2. maja svoj redni občni zbor v prostorih »Slovenske Matice« (Kongresni trg 7) ob 18. uri z običajnim dnevnim redom.
Havličkov »Krst sv. VLadimlrja« >- wb-skohrvatskem prevodu. Sarajevska revija »Pregled« je izdala kot privatno izdajo v 300 izvodih Karla Havlička Borovskega »Krštenje Svetoga Vladimira«. Z risbami K. štrofa opremljena knjižica šteje 52 strani in vsebuje v prvem delu daljšo uvodno študijo o Karlu Havličku Borovskem iz peresa priznanega poznavalca češke književnosti in prevajalca iz češčine dr. Jovana K r š i č a. Pisec podrobno prikazuje življenje in delo tega publicista, ki ga štejejo Čehi med svoje največje in najizrazitejše osebnosti. Dr. Jovan Kršič je tudi prevedel v gladko tekočih verzih to Havlič-kovo bridko satiro na večno, nesmrtno omejenost reakcije. »Krst sv. Vladimirja« je izšel 1. 1907 v slovenskem prevodu Ivana Laha, kar omenja pisec na 13. strani svojera uvoda, prav kakor že L 1868 izššio Studijo o Havličku iz peresa rodoljubnega ti jhovnika B. Raiča. Burleskna pesnitev »Krst sv. Vladimirja« bo s svojimi, zlasti danes aktualnimi miselnimi pondarki našla v odličnem Kršičevem prehodu mnogo več čitateljev, kakor lahko znsSa njena naklada.
ie vesti
ješeča! GretaGarbo
Kri junaškega rodu
Ugleden ljubljanski znanstvenik nam je poslal kratico pisemce, kjer v uvodu navaja, kako prav je, da na temle mestu zve naša javnost za junaške podvige naših južnih bratov, prekaljenih skozi veke v neprestanih krvavih borbah za svojo svobodo. Narod s takimi junaki, pravi gospod dopisnik, ne more propasti. Če kdaj. so nam danes zopet krvavo potrebni taki borci, danes, ko je že premalo, če jih »šest pade, kjer porine,« ampak se zgodi, da jih eden užene deset, kakor smo nedavno doživeli prav blizu bele Ljubljane. Gospod dopisnik nadaljuje:
»Naj navedem še jaz primer potomca junaškega rodu. Bilo je okoli letošnjega novega leta. ko sem dobil od znanca z one strani Drine pismo s prošnjo, da obiščem v ljubljanski vojaški bolnišnici sina njegovega sorodnika z dežele. Seveda sem prošnji rad ustregel. Prijazni službujoči narednik me jc peljal k bolniku, spotoma pa mi je povedal:
—	Veste, to je hudo. da se je tega prikupnega fanta lotila jetika. Ne kaže drugače. kakor da ga pošljemo domov, čim toliko okreva in čim mine hudi mraz.
Spoznal sem nato mladega bolnika in ga vprašal po zdravju. Živahno mi je dejal, da je že mnogo boljši in da želi čimprej domov, da se popolnoma pozdravi, nakar se bo spet vrnil v Ljubljano. Zagotovil sem mu, da bom tako pisal njegovemu sorodniku. Nenadoma pa so mlademu bolniku stopile solze v oči in je dejal:
—	Prosim vas, gospod, samo tega ne sporočite mojemu očetu, da sem iz vojske — odpuščen...
Presunila me je ta izjava. Ni se torej vrač"! domov vese!, da je rešen vojaške službe. Bridko je bilo za potomca junaškega pokolenja le to, da bi mora! oče doživeti sramoto, da mu je sin za vojaško službo ne.sposoben.«
O PREHRANI.
Otroški obroki so majhni, toda če se žele vestno pripraviti, zahtevajo mnogo časa in truda. Obrok dečje moke »BRACO« je gotov v 5 minutah. Priprava je preprosta, a neuspeh nemogoč.
* Službeni list dravske banovine prinaša v 59. številki od 17. maja: uredbo, kako sc odmerjata pridobnina in družbeni davek zavezancev v območju banovine Hrvatske in v ostalem območju države; uredbo o spremembi uredbe o maksimiranju obresti; ure. bo o razširitvi pokojninskega zavarovanja nameičencev na trgovinske pomočnike; podaljšanje roka, določenega v pravilniku o ustanovah človekoljubnega značaja; navodilo o uporabi člena 11. pravilni o izvrševanju uredbe o poslovnih knjižicah clelavoev in nameščencev; čin raznih šel in tečajev; določbo, da se knjiga in časopisi v našem jeziku smejo izvažati v vrednosti do 1.000 din brez potrdila v zavarovanju valute; navodila Narodne banke v zvezi s plačilnim prometom s Francijo in razne Gbjave iz »Službenih No-vin«.
* Lastno hišo je dal za šolo. Iz Struge v
Južni Srbiji poročajo: Vse do pred tremi leti vas Moravište pri Strugi ni imela šole in so morali otroci jutro za jutrom hoditi 5 km daleč v vas Misleševo. Videč, kako se otroci mučijo ie sklenil kmet Jefta Kleč-karevič. da odstopi svoio hišo za šolo. Pri-držal si ie samo čumnato. kamor ie spravil svojo 7člansko družino. Letos pa so na njegovo pobudo postavili v Moravištu moderno 5oio z dvema prostranima Ln solnčnima učilnicama, z dvema učiteljskima stanova-riema kakor tudi s stanovanjem za šol-sl:e2a sluso.
nemu črnogorskemu svetniku Vasiliju Ostroškemu. Kapela ie pod isto streho s katoliško kapelo, kar je edinstven in gotovo vzpodbuden primer v Jugoslaviji.
*	Novi vozni red stopi v veljavo v noči od sobote na nedeljo 18. in 19. t. m. V glavnem bo letošnji prehod precej lahek, ker je le malo izprememb. izvršenih večji del po željah in potrebah posameznih krajev.
*	Naši rojaki v Turčiji. Po svetovni vojni se je zlasti iz naših južnih krajev preselilo precei Jugoslovanov muslimanske vere v Turčijo. Lepo število naših rojakov, ki niso muslimani, prebiva v Carigradu, kjer je njihovo središče že 60 let stara srbska pravoslavna parohija. Tu ie deloval svoj čas tudi današnji naš patriarh dr. Gavrilo. Naša kolonija v Carigradu šteje 4.000 duš in ima združenje »Jugoslovenska sloga« z lepimi društvenimi prostori v evropskem delu Carigrada. Se pred nekai leti ie naša kolonija v Carigradu imela tudi svoio šolo, ki pa ie zadnja leta popustila in jo bo treba preosnova ti. Izhajal je tudi jugoslovanski list. ki ga pa zdaj nadomeščajo dnevniki iz Jugoslavije.
Trgovina s kovšegl

Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice.
*	Starček se je zaradi vojne naučil citati.
V vasi Malem Izvoru v Srbiji živi 701etni Bogoje Lazarevič. ki se hudo zanima za politične in zlasti vojne dogodke po svetu. Pa so se mu vnuki uprli in mu niso hoteli več na glas citati več ali mani razburljivih poročil. Brž se je starček odločil, da se nauči čitati in mu je to tudi uspelo. Zdai pohaja z ovcami in po ves dan razbira časopisje ter je močno ponosen na svoie mladostno znanie v sivih letih.
*	Pravoslavna in katoliška kapela pod eno streho. V banovinski bolnišnici v Dubrovniku so v ponedeljek blagoslovili novo pravoslavno kapelo, ki je posvečena slav-
— Po pogosti nosečnosti morejo žene z dnevno redno uporabo pol kozarca naravne »Franz-Josefove« grenke vode, za-vžite na tešče, z lahkoto doseči izpraz-njenje črev in urejeno delovanje želodca. »Franz-Josefova« voda je davno preizkušena, najtopleje priporočana in se dobiva povsod.
Ogl. reg. S. br. 50474-32.
TRST,
Via Ponchielli N. 3 Piazza
Caduti fascisti N. 4 Telefon štev. 89-53
TOVARNA DEŽNIKOV trgovina na debelo in drobno
Torbice - kovčegi - skrinje - palice itd. Popravila v teku dneva.
* Velikanska svatba je bila o binkoštih v vasi Kolutu v somborskem okraju. Enake ne pomnijo že vrsto let. čeprav so obsežna svatovanja v Vojvodini od nekdaj na glasu. Premožni posestnik Jurij Frelih. ki nima lastnih otrok, je oženil svojega 191etnega posinovljenca Jakoba z neko 15-letno lepotico iz iste vasi. Zbrala se ie vsa vas in prišlo je tudi mnogo okoličanov. V treh dneh svatovanja so gostje pospravili 400 kg kruha. 120 kg presnega masla. 125 kg sladkorja, 5.000 jajc. 200 kokoši, 5 telet po 70 kg. dva vola v skupni teži 1.000 kg, 5 svinj po 80 kg, 100 kg orehovih jedrc. 50 kg marmelade, 20 kg čokolade. 25 kg suhega grozdja, 10 litrov žsanja in 1200 litrov vina. 90 žensk je nekai dni pripravljalo mesnate in močnarte jedi in klali so trije mesarji. Kljub precejšnjemu obilju vina je svatba potekla v najlepšem redu.
Dr. Franjo Kolferer,
KOPALIŠNI ZDRAVNIK, ordinira kakor vsako leto
v Rogaški Slatini
v Strossmajerjevem domu.
*	Madžarska umetnostna razstava v Zagrebu bo prirejena v pričetku junija. V Zagreb sta prispela 10. t. m. gg. baron Baltazar Lang in Štefan Borsodi, predsednik in tajnik madžarsko-jugoslovanskega društva v Budimpešti. Posetila sta dr. Mačka, bana dr. šubašiča, župana Starčeviča in druge predstavnike ter se pogovorila z njimi o prireditvi umetnostne razstave. Obiskala sta tudi Plitvička jezera.
*	Zagrebška šola za statistiko, šola za Narodno zdravje v Zagrebu, ki ji načeluje dr. Borčič, je s šefom odseka za življenjsko statistiko dr. Fedorjev Mikičem priredila v Zagrebu statistični tečaj za učiteljstvo iz vse države. Namen tečaja je bil seznaniti učitelje z metodami in glavnimi načeli statističnega dela. Kakor beležijo zagrebški listi, je tečaj pokazal lepe uspehe. Jusuf Hadžič je že obdelal statistično vse šolstvo in pismenost v Bosni in Hercegovini, nekateri slovenski učitelji pa so napisali vrsto razprav o važnosti in rezultatih proučevanja telesnega razvoja učencev osnovnih šol v Sloveniji.
*	Okrog 400 delavcev je pričelo stavkati v rudniku Klenovniku pri Požarevcu, ker uprava že od leta 1929. ni povišala mezd. Kakor pravijo delavci, so nekateri izmed njih morali delati dnevno po 16. namesto 8 ur, ne da bi dobili nagrade za čezurno delo. Pogajanja ugodno potekajo in bo spor najbrž v kratkem končan.
*	šolska vest. Litijski okraj je bil zaradi prevelikega števila šol v poslednjem času razdeljen v dvoje. Sole na zasavski strani tvorijo šolski okraj Litija I. Včerai je dospel v Litijo in začel s pregledom novo imenovani šolski preglednik g. Čiček Franjo. učitelj s Pobrežja pri Mariboru. Šolski
Ob 16., 19. in 21. uri
okraj Litija II.. ki ga tveriio šole na jugu sreza (na visenj ski strani), pa pregleduje nedavno imenovani šolski preglednik g. Josip Dolgan, doslej šolski upravitelj na Uncu pri Rakeku. Okrajni šolski nadzornik za ekrai Litija I. z. Karel Rostohar is zbolel in odšel na bolezenski dopust, dolgoletni okrajni šolski nadzornik g. Ivan Bezeljak pa je bil upokojen.
*	železniški podu rad n ili i in njih vdove, upokojeni pred novim državnim prometnim zakonom leta 1923., se opozarjajo, da glede nove uredbe za draginjske aoklade z dne 8. marca 1940 M. s. štev. 319. vlože prošnje, da se jim po čl. S te uredbe prizna čin in osebna araginjsks doklada od 1. aprila 1940. Prošnja jo kolka prosta, nasloviti jo je treba na prometno ministrstvo v Beogradu ter jo predložiti železniški direkciji v Ljubljani Prošnji je treba priložiti overovljen prepis rešenja pokojnine.
*	Tujskoprometni tečaj v Lučah ob Savinji bo v četrtek 16. t. m. Interesentom daje vsa podrobna pojasnila Tujskopro-metna zveza »Putnik« v Mariboru. Predavanja bodo od 8. do 12. in od 13.30 do 17.30.
*	Zakopano kravo so pojedli cigani v vasi Mikovcu blizu Križevcev na Hrvatskem. Krava je poginila kmetu čudu in jo je zakopal v bližnjem gozdičku. Cigani so za to zvedeli po treh dneh in so ponoči izkopali kravo, ki je bila že vsa črviva in razpadla. Ciganska brata Janko in Tomo Djurdjevič sta odpeljala mrhovino 6 km daleč k ciganskim šotorom, kjer so priredili veliko pojedino in nikomur ni bilo zlega. Kakor pravi »Jutarnji list«, dajejo hrvatski kmetje marsikod poginjeno žival ciganom. Nekajkrat pa je tudi že prišlo do pretepov med kmeti in cigani, ker so cigani ukradli pokopane živali, nakar so bili kmetje prepričani, da cigani širijo živalske bolezni, še vedno se posveča premalo pozornosti zakopavanju mrtvih živali. Zlasti bo treba nadzorovati različne prepade in jame, kamor kmetje mečejo mrhovino. Razen ciganov prihajajo v te kraje psi in različna zverjad, pa ni čudno, da se potem razširijo razne živalske kuge. Treba bo strogih novih predpisov.
*	Družinska žaloigra. Ljubica Letičeva iz Lipe pri Slavonski Požegi se že dalje časa ni razumela s svojim možem Marinom in je nekajkrat pobegnila od njega. Tako je tudi nedavno krenila v svoj rojstni krai. v Dolnje Emovce. Mož se je strahovito razjezil in pograbil puško, da prižene ženo nazaj na svoj dom. Zasačil io je v Emov-cih. Dvignil je puško na ženo, toda pravočasno ga je premagal njegov svak. Med tem pa je žena pograbila motiko in ie svojega moža trikrat tako hudo udarila po glavi, da se ie zgrudil mrtev.
*	Smrtna žrtev neznanega avtomob?15sta. Včeraj smo poročali o tem. kako se zadnii čas množe prometne nesreče na naših cestah in kako živo se čuti potreba po strožji uspešnejši kontroli. Blizu križišča državne in banovinske ceste pri Jeprci so predvčerajšnjim našli nezavestneea človeka v mlaki krvi. Neznani avtomobilist. ki ie zakrivil nesrečo, je jadrno izginil brez sledu. Ranjenca so prepeljali na kirurški oddelek v Ljubljano, kjer so se zdravniki z vso pozornostjo zavzeli zanj. Toda trud ie ostal zaman — po kratkem trpljenju ie neznanec poškodbam podlegel. Na obiavo v našem listu so se svojci ponesrečenca pozanimali za stvar in tako so v mrtvecu spoznali 321etnega krojača Franceta Pavca iz Gorič pri Golniku. Na željo rodbine je bilo truplo prepeljano domov, kier bo pokopano na župnem pokopališču.
*	Toreadorska senzacija v Zagrebu. V torek dopoldne je trgovcem z živino na južnem kolodvoru v Zagrebu pobegnil velik bik in zdirjal po Prilazu proti Narodnemu gledališču, potem pa je prišel na Ilico. Na pomoč so bili poklicani konjači, ki so s stražniki vred začeli streljati na bika. Šele ko ie padlo kakšnih 20 strelov, se je podivjani bik zleknil mrtev. Ves zapadni del Zagreba je doživel precej razburljive prizore.
*	L®pa vs°ta denarja je izginila v soboto ponoči iz pisalne mize železniškega kontrolorja Ivana Zemljiča v Koprivnici. Žemljic je bil zvečer pustil 9.900 din v predalu svoje pisalne mize, namesto da bi ga bil zaklenil v blagajno. Drugi dan ni bilo denarja nikjer. Doslej še niso mogli dognati, kdo se je polastil uradnega denarja.
*	Kazen za veliko poneverbo v Zenici. Pred sodiščem v Travniku je bila razprava proti Miloradu Nikoliču, blagajniku kaznilnice v Zenici. Izvršil je vrsto poneverb v letih 1932 do 1938. Bil je pri tem izredno spreten in so poneverbe odkrili po golem naključju. V to veliko afero je bil zapleten tudi bivši načelnik ministrstva za pravosodje Rade Pašič, ki je preteklo leto izvršil samomor. Razprava je trajala 4 dni in je Nikolič obsojen na 20 mescev strogega zapora.
■BBHI^B
v vlogi sovjetske emisarke
Kino Union
tel. 22-21
Oglejte si sijajno komedijo, pri luiteri se boste izvrstno zabavali in od srca nasmejali! -	& -Vri gareragarorara MBM—HMB8BB—BaHB—
m
Mladinsko glasilo »Naša rast« (Ljubljana) je posvetilo pravkar izišlo 7—8 številko češkemu kulturnemu življenju. Tako je tudi ta časopis prispeval svoj skromni, vendar pa lepi delež k tradicionalnim vezem. katerih ideal ni zamrl niti sedaj, ko divja nad nami vihar evropske zgodovine. Ta zvezek »Naše rasti« prinaša na uvodnem mestu žunov prevod Wolkerjeve pesmi »Zvenenje« in odlomka iz Heyduka »Slovaška, ti še spiš?« Ld piše o Fran-tišku Palackem kot očetu češke zgodovine Bo je prispeval članek »Beseda o Pragi«. Engelbert Gangl piše o »Tyršu, našem vodniku«, dr. Rudolf Krivic navaja nekatere izjave T. G. Masaryka mladini, živan žvun pa je priredil po knjižici A. C. Nora »Moderni literatura češkoslovenska« daljši odlomek. Iz romana Karla Novega »Na rozcesti« je prevedeno poglavje »Jindriček« živan žvun je nadalje prevel dve pesmi starejšega češkega pesnika J. V. Sladka. Poleg dveh krajših črtic in citatov iz Ma-saryka prinaša številka še poglavje iz znanega bolgarskega humorističnega spisa Aleka Konstantinova »Baj Ganjo«. Zvezek ni zanimiv samo za mladino, marveč tudi za odraslega čitatelja. žal da je »Naši rasti« v teh težkih časih zmanjkalo moči ln se s to številko umika iz našega kulturnega življenja, v katerem je šele drugo leto prikupno uveljavljala težnje narodno in napredno usmerjene srednješolske mladine. Na svojem listu je zapisano: »S tem zvezkom prenehamo izdajati »Našo rast« zaradi pomanjkanja gmotnih sredstev.« škoda lepih začetkov!
Holandska in Jugoslavija, Tik pred usodnimi dnevi, ko je tudi Nizozemska stopila v pošastni bojni ples, je prejel kulturni urednik našega lista iz Amsterdama pismo vnetega prijatelja Jugoslavije, prof. W. V a 1 k a, avtorja edine holandske knjige o naši državi. Prof. Valk, ki je objavil v nizozemskih revijah in listih številne članke in razprave o naši domovini, je priredil v drugi polovici aprila v amsterdamskem kolonialnem institutu znanstveno predavanje o Južni Srbiji. Kakor posnemamo iz poročila, ki ga je priobčil »Algemen Han-delsblad«, je predavatelj segel na široko in prikazal v zgodovini in geopolitičnem orisu Južne Srbije značaj, usodo in pomen Balkana. Posebej je govoril o narodopisnih in krajinskih posebnostih Južne Srbije. Predavanje prof. W. Valka je doseglo lep uspeh. Zaslužni propagator Jugoslavije na Nizozemskem je večkrat simpatično pisal tudi o Sloveniji, ki jo je dobro poznal, še v aprilu je priobčil v listu »Weer a wind« dva članka o Dubrovniku z mnogimi ilustracijami. Prav po njegovi zaslugi je južna Dalmacija vzbujala med Nizozemci vedno večjo pozornost. Usodni dogodki so prekinili tudi to delo in jugoslovenski znanci prof. Valka se zaskrbljeno vprašujejo o usodi tega dolgoletnega in zaslužnega prijatelja naše domovine, prav kakor znamenitega holandskega slavista, prof. van W i j c k •>, ki se je takisto živo zanimal za naše kraje.
Iz češke književnosti Pri Fr. Borovem v Pragi je izšla posthumina knjiga Karla čapka »Kalendar«, zbirka feljtonov in en-
trefiletov. ki jih je pokojni pisatelj objavljal zlasti v »Lidovih Novinah« in ki izražajo razpoloženja v naravi in človeku v izpremenljivem toku letnih časov. — Dr. Zdenek Kalista je izbral in uredil izbor iz spisov zgodovinarja Josefa Pekafa. — Izšel je uvod v filozofijo iz peresa Miloša Srba »živa skutečnost«. — Vitezslav Nezval je izdal novo zbirko svoje lirike »Pet minut za mestem«. — Režiser Ferdinand Pujman je spisal obsežno študijo o vplivu verskih obredov na srednjeveško češko literaturo: »Zhudebnena materšti-na«. — Izšla je glasbena študija Mirka Očadlika »Libuše, Uznik Smetanovy ope-ry«. — Vladislav Vančura je v knjigi »Obrazy z dejin naroda českeho« obdelal v obliki leposlovnih črtic najstarejšo češko zgodovino. — Anna Maria Tilschova je izdala pri Borovem novo pripovedno knjigo z naslovom »Tri križe«. — Petr Bogaty-rev je avtor knjige »Lidovč divadlo česk<§ a slovenske«. — Ferdo Soldan je v esejski knjigi »Tri generace« obdelal novejšo češko književnost. — Otakar šourek je spisal študijo o postanku in usodi znane Smetanove skladbe »Ma vlast«. — E. Winter je pisec zgodovine verskih bojev na češkem in Moravskem »Tisic let duchovniho zapa-su«. — Mirko Očadlik je izdal v posebni knjigi korespondenco pisateljice E. Krasno-horske in skladatelja B. Smetane. — Založba »Novina« je začela izdajati v redakciji dr. Vdelava Renča zbrano delo pokojnega Arna Novaka. Kot prva knjiga sta ponatisnjeni zbirki »Zvony domova« (1916) in »Myšlenky a sgisovatele« (1914),
1
predvajamo prelepi filmski roman iz kraljestva čarobnih visokih planin!
SAMO ŠE DANES ob 16., 19. in 21. uri
Ljubezen v planinah BIXOSLOCA_M.27.3»
Ma^da Schneider - Koli \Vanka - V iktor Staal - Aneliese Llilig - Paui Uegener.
vsensom
Da Vam ne bo žal, oglejti si danes
BAL V OPERI
Danes poslednjič.
DANES POSLEDNJIČ! — Psul Horbiger, Theo Lingen — Hans Moser. KINO MATICA, tel. 21-24. — Predstave ob 16., 19. in 31. uri.
T t' i
u— Prezgodnja smrt uglednega slovenskega tovarnarja. V ljubljanskih trgovskih in industrijskih krogih se je sinoči razširila žalostna novica, da je popoldne umrl g. Mihael Ilrifcernik. solastnik znane tekstilne tovarne Beer, Hribernik & Comp. v Tacnu. Pokojnik je bil splošno spoštovan zaradi svojega lepega značaja in prikupne un,erjenosti, s katero je junaško premagoval tudi bolečine, ki so ga mučile zadnje leto in ga tako zgodaj spravile v grob. Saj je bil šele 47. let star, na pogled vedno zdrav, na tihem pa je kljuvala v njem bolezen. Kakor je bil vedno delaven za svoje lepo uspevajoče podjetje, tako je imel vedno tudi mnogo smisla za narodne in kulturne potrebe in ni štedil ne s podporami, ne z osebnim delom. Zlasti jr bil naklonjen Sokolu in Jadranski Straži, v kate^; je bil nekaj let tudi odbornik krajevnega odbora v Ljubljani. Vest o smrti tega simpatičnega slovenskega podjetnika je zatoiej upravičeno zbudila v Ljubljani splošno sočutje s prizadeto družino. Zapustil je vdovo gospo Luizo, tri hčerke in sina. Zadnjo pot bo nastopil jutri ob 17. izpred mrliške veže na Šlajmerjevi cesti. Ohranili bomo g. Hriberniku časten spomin, družini pa izrekamo odkritosrčno sožalje ob tako bridkem udarcu usode.
u— Protituber«u!ozna zveza v Ljubljani ima letošnji redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom v nedeljo 19. t. m. cb 9. v sejni dvorani mestnega načel-stva, na kar vse edinice, ki so jim bila poslana vabila, še posebno opozarjamo. Ob 11. bo istotam slavnostna otvoritev proti-tuberkuloznega tedna, nad katerim je g. ban prevzel pokroviteljstvo.
u— Prosvetni odsek grafične Organizacije priredi v soboto 18. t. m. ob pol 21. v dvorani Delavske zbornice J. Špicarjevo spevoigro: »Svojeglavček«. Sodeluje že priznani orkester grafikov. Izvirno glasbo je preskrbel g. P. Ačko. Na to zanimivo uprizoritev vse opozarjamo.
Smučar!!, turisti lit smrtniki!
Uporabljajte dr. KMETOVO MAZILO IN OLJE ZA SONČENJE. — Dobi se povsod. Zaloga: Lekarna dr. St. Kmet, Ljubljana, Tyrševa cesta.
u— Hrvatsko kulturno društvo »Napre-dak« v Ljubljani bo imelo v soboto ob 20. v svojih društvenih prostorih v Kolodvorski ulici 18. svojo redno skupščino z običajnim dnevnim redom.
u— Preizkušnja alarmnih siren. Mestno poglavarstvo objavlja: Sirene bodo tulile na vseh straneh mesta že danes in tudi prihodnje dni. toda prebivalstvo naj se prav nič ne plaši, ker bo mestni zaščitni urad sirene samo poskušal. Ob enem mestni zaščitni urad prosi industrijska podjetja in sploh lastnike siren, naj do nadaliniega svojih tovarniških siren ne uporabljajo.
MOŠKE SRAJCE PO RIERI
Alojzij Potrato — prej
J O S. K U N C & Co.
Ljubljana, Miklošičeva cesta 32.
u— JNAD »Jugoslavija«. Drevi ob 20. bo redni članski sestanek. Predavala bo ga. Hočevarjeva o temi: »Narodna kultura v nevarnosti«. Udeležba obvezna. V soboto bo obisk Magoličeve razstave. Zbirališče ob pol 11. v društvu. Vodil bo g. Magolič sam.
u — JNAK »Edinstvo«. Danes, v četrtek, bo ob 20. uri članski sestanek s predavanjem g. kapetana v p. T. Šturma. Udeležba je za vse obvezna!
u— Društvo kmečkih fantov in deklet v Beričevem priredi v nedeljo 19. t. m. v Kmetskem domu v Beričevem veselico s kmetsko malico. Vsi, ki vam je do lepe zabave in obenem do lepega izleta v naš kraj, pridite v v nedeljo, ne bo vam žal! Poleg kmetske malice bodo še razne druge zanimivosti. Pričetek ob 16. uri. Iskreno vabljeni! (—)
u Poroka. Na binkoštno nedeljo sta se poročila na Rakovniku v Ljubljani gdč. d r. Zora Guštinova. zdravnica v Murski Soboti, in g. A d o Lenart, uradnik pri kr. banski upravi v Ljubljani. Priči pri poroki sta bila očeta novoporočencev g. Jože Guštin. državni upokojenec, in e. dr. Lenart, predsednik okrožnega sodišča v Mariboru v pokoju. Mlademu, narodno zavednem uparu nai veljajo tudi naše prisrčne čestitke!
u— Fante in dekleta s šopki na prsih smo včerai sreča vali po Ljubljani. Ni jih klical »trombe glas«, marveč so to naši maturantje in maturantke, ki so z včerajšnjim dnem končali šolo. Po odloku ban-ske uprave jim je bilo letos zabranieno. da bi okrasili razrede in jih na ta način »nasmetili«. Zato so si pripeli šopke, da na zunaj pokažejo svoie veselje, ki pa še ni popolno. Pouk se je končal tako zaodaj le
zato. da se pripravijo za generalni naskok na maturo. Prestati morajo prav te dni do mature najhujšo živčno vejno. Želimo in upamo, da bodo izšli zmagoviti, nakar se bo njihova pesem s harmoniko glasila še veselejše. kakor včeraj.
u— Nesreča pri delu. Z Jesenic so včeraj pripeljali na kirurški cddelek 311etnega zidarskega pomočnika Jožeta Korena. Zaposlen je bil na neki stavbi pa ie padel v glebečino in dobil hude notranje poškodbe. Pole? tega ima nalcmljeno hrbtenico.
ARTIN KOJC 1
sprejema do nadaljnjega v hotelu lj »Metropol«, dnevno od 13.—18. ure
in po dogovoru. PRAKTIČNI ŽIVLJENJSKI POI K.
u— Tatvine motorjev in koles. Pocijet-nejši tatovi so se zdaj spravili celo na motorje, kakor kaže drzn . tatvina motornega kolesa, ki ga je nekdo odpeljal v noči na binkoštno nedeljo iz mehanične delavnice v Koloovoiski ukci 25. Vlomilec js naibiž z vitrihom odprl vrata in je moral to storiti zelo spretno da ga nihče ni slišal na drugače zelo prometnem, cdprtem kraju. Ukradeno motorno kolo je bilo znamke BMW, t;pa 23, št. motorja 109360, pogon 10 konjskih sil, črno pleskano in še skoraj popolnoma novo. vredno okrog 8.000 din. — Iz veže Paikove gostilne v Linhartovi ulici je bilo ukradeno Karlu Mi-lerju moško kolo znamke Rekord, črno pleskano. evid. št. 2-207485. prostega teka, vredno 800 din. — 2.000 din vredno športno moško kolo znamke Goricki, zeleno pleskano. novo, tovarniška št. neznana, krmilo ravno z zelenimi gumijastimi ročaji, pnevmatika nova, siva. je bila ukradena dr. Janku Osolniku. Coventry moško kolo sive barve, tov. št. 03661 z dinamo-svetilko je nekdo odpeljal Antonu Novaku iz veže Zakotnikove gostilne na Zaloški cesti. Vrednost 800. din. Moško kolo Diamant, črno pleskano št. 127895, z navadnim krmilom, z ročaji iz rdečega gumija in z gonilno ploščo v obliki krogov je bilo ukradeno s hodnika viškega župnišča na Tržaški cesti Antonu Svetličiču. Viktorju Požaru je bilo ukradeno z dvorišča hiša št. 6 na Dolenjski cesti prednje kolo dvo-kolesa, novo z kromiranim obročem in novim plaščem znamke Dunlop, vredno 250 din.
u— Druge tatvine. Prav tako so se zadnji čas močno razpasle tatvine m vlomi v nezaklenjena stanovanja. Tako je bila pred dnevi iz kopalnice cir. Borisa Premruja v Igriški ulici 4 na še nepojas-nen način ukradena zlata zapestnica s tremi briljanti in s platinasto gornjo p ast-jo vredna din 1.500. — Dne 10. t. m. je bilo natakarici Frančiški Trevnovi iz spalne sobe v Janševi ulici 3. ukradeno 2.000 din gotovine in hranilna knjiž:ca občinske hranilnice na Vrhniki na njeno ime z vlogo din 5.004. — V noči na 10. t. m. ss je splazil v spalnico gostilničarja Ivana Gorenjca v Rožni ul. 29. neopažsno drzen tat ter mu odnesel 1.040 din gotovine, dva bankovca po 20 nemških mark in Steyer-pištola kalibra 635, vreJna din o00. -— Slednjič je obiskal tat še gostilniški lokal in si tudi tam naprtil večje število cigaret, pijač, jedač in še nekaj gotovine. Skupna škoda znaša blizu 2.000 din. —• Iz Košakove gostilne je bilo na škodo uradnika Otona Malovrha izmaknjen letni moški plašč sive barve s prav takšno podlogo, par sivih usnjatih rokavic in okrogla žepna električna svetilka v skupni vrednosti din 1.500. — Eakren kotel za žganjekuho, vreden več sto dinarjev, je bil ukraden v noči na 12. t. m. iz pralnice na Galjevici št. 7 Francu Zupančiču. Kotel je srednje velik in ima napis Jugome-talija«. — V noči na 9. t. ni. so neznani
storilci vlomili v nabiralnike v cerkvi na Rakovniku ter pobrali iz njih za, kakih 400 dinarjev gotovine.
u— Mala Milenica ie v nedeljo na poti iz Skofie ulice do stare mitnice na Celovški cesti izgubila zlato verižico z obeskom, darilo krstne botrice. Najditelj ie vljudno naprošen. naj verižico proti primerni nagradi vrne na upravo lista ali na bližnji policijski stražnici.
A D
četrtek, 16. maia
Ljubljana 7: Juirni pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: V modernem ritmu (plošče). — 12.30: Poročila, objave.
—	13: Napovedi. — 13 02: Veseli godci.
—	14: Poročila. — 18: Pester spored radijskega orkestra. — 18.40: Slovenščina za Slovence. — 19: Napc.veai, poročila.,— 19.20: Nacionalna, ura (predavanje nrni-strstva za telesno vžgejo). — 19.40: Objave. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Pesmice za ples (Ježek in Ježek). — 20.45: Reproduciran koncert simfonične glasbe. — 22: Napovedi, porolila. —22.15: V oddih igra rodi j s k i o: ke.stcr.
Beograd 18.30: Koncert radijskega orkestra. — 19.40: Tamburaški radijski orkester. — 20: Zabavna ura. — 21: Koncert havajskega kvarteta. — 22.30: Plesna glasba. — Zagreb 13.10: Musorgski (plošče). — 17.15: Koncert radijskega orkestra. — 20 30: Krncert pevskega društva »Vijenac«. — 21: Ruska glasba. — 22.20: Plesna glasba. — Sofija. Programi niso prispeli. — Praga 20.05: Koncert. — 22: Koncert solistov (dela čeških sklada^-teljev). — Parfz 18: Frenos iz opere Oo-mique. — 21.45: Vokalni koncert. "—22.45: Zabavni koncert. — London 20.25: Koncert solistov. — 21.35: Lahka glasba. — 22.35: Komorna g<asba. — 23.15: Piesna glasba.
Iz Celja
e— Slava 39. pešpolka. V torek 28. t. m. bo slavil 39. peš pol k svojo slavo v spom.n na zmagovite boje celjskega pešpoika v koroški ofenzivi leta 1919 K proslavi velikih dni našega Dolka. ki bo ta dan ob 10 na Dečkovem trgu. ie vabljeno vse naiod-no zavedno prebivalstvo mesta Celja in okolice. Posebna vabila se ne bodo pošiljala.
e— Prvo gostovanje šentjakobskega gledališča iz Ljubljane bo v Mestnem gledališču v Celju v nedeljo 19. t. m. ob 20. Uprizorili bodo »Ujež«, zabavno tridejan-sko Nušičevo veseloigro. Ta duhovita igra priljubljenega komediografa, polna zdravega humorja, zabavnih situacij in duhovitih domislekov. žanje povsod velike uspehe in nudi gledalcem obilo zabave in smeha. Tudi v Ljubljani v šentjakobskem gledališču j;; imela ta igra senzacionalen uspeh, saj so jo šentjakobčani v letošnji sezoni ponovili tridesetkrat, vselej pred razprodano liišo. V glavnih vlogah bodo nastopile prve moči Bučarjeva, Grgurevičeva, čučkova. Sanci-nova, šubičeva. Moser, Lavrič, Plevelj, Vizjak, v ostalih vlogah pa nastopa skoro ves ansambel odra. Za to prvo gostovanje Šentjakobskega gledališča ie v Celju veliko zanimanje. Zato kupite vstopnice že v naprej v Goričarjevi knjigarni. Opozarjamo na slike razstavljane v celjskih izložbah.
e— Lastniki motornih vozil, ki še niso zamenjali evidenčnih tablic, na i stori jo to takoi Pri uradu, kjer imajo svo.a vozila registrirana, ker ie uporaba starih evidenčnih tablic nedopustna.
e— Ukinjena avtobusna vožnja. Mestno avtobusno pedietie je z novim voznim redom. ki ie stopil včerai v veljavo, ukinilo opoldansko avtobusno vožnjo iz Celia na Teharje Ukinitev ostane v veljavi do 1 oktobra.
e— Umrla sta v torek v celjski bolnišnici TOletna dninarica Earbaoa Pungerško-va iz Trnoveli pri Celju in 321ctna klju-čavničarjeva žena Josipina Dolenčeva iz Trnovelj
c— Brezposelnost. Pri celjski borzi dela ie bilo 10 t m v evidenci 6G6 brezposelnih (514 moških in 122 žensk) nasproti 726 (596 moškim in 130 žensksm) c*ns 30. apriTa e— V trebuh ea jc zab del. V noči od ponedeljka na torek ie neznanec v Gra-hovšah pri Laškem napadel 191stneg?, delavca Filipa Tovornika iz Laške vas: pri ! l.o-kem in ga zabodel z nožem v trebuh. Težko poškodovanega Tovornika so prepeljali v celjsko bolnišnico.
e— K tragičnemu dogodku v Dram'jah čigar žrtev ie posta! na binkoštni pon~de-! :sk zjutraj 36'et-ni ugledni posestnik Franc Mastnak nam poročajo, da Mastnak ni iz-* ršil poskus samomora. Mastnak sa ie od-
vil ob pol 6 zjutraj k maši Ko ie bil r-i alien okrog 500 m od doma. ie opazil na svoji njiv: skobca. Vrnil se ie demev. vzel samokres in stopil proti njivi, da bi skobca ustrelil. Ravnal pa ie tako neprevidno. da se je samokres nenadoma sprožil Krogla ie zadela Mastnaka v desno sence Mastnik je takoi izgubil vid. a ie imel kljub težki poškodbi še toliko moči. da se ie vrnil domov. Povedal je. da se ie ponesrečil. V samokresu, ie imel še eno kroglo. Pripeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer se zdravniki trudijo, da bi mu rešili življenje. Če bo okreval, pa bo najbrž izgubil desno oko. Mastnak je odločno napreden in inteligenten mlad mož ter ie bil pred nek a i leti izvoljen za župana drame! i rke občine Ze od mladosti se ie z veliko vnemo udejstvoval v organizaciji kmetskih fantov in deklet. S svojo mlado ženo in otroki je živel zelo srečno. Iskreno mi; želimo, da bi kmalu okreval.
ma
a— Krisalida. Ob krstni predstavi Go-louhove sKrisalide« je zasedba sledeča: Iluzionist je Rado Nakrst, Kralja igra Pavle Kovič, burkeža na dvoru Milan Košič, Pantalona Just Košuta. Harlekina Verdo-nik, Kolombino Starčeva. Mefista Gorin-šek. kraljevega slugo Blaž, Fausta Stanom. :er, don Kišota Crnoborl, Salomo Nara-tova, rablja Turk. plesalca Harastovič, plesalko Savinova. Krisalido kot apoteozo umetnosti pa Branka Rasbergerjeva.
a— Mariborsko gledališče v Selnici. Da se uveljavijo čim tesnejši stiki med mestom in podeželjem, bo v nedeljo 19. t. m. ob 15. uri gostovalo Narodno gledališče v Mariboru v naši obmejni Selnici ob Dravi, z dramo »Via mala«. Pobudo je toplo pozdraviti.
a— Vsakomur nekaj. Pod tem geslom priredi studenško Sokolsko društvo v So-kolskem domu v soboto 18. t. m. ob pol 21. pester večer, na katerem sodelujejo Slavko Lukman, znani koncertni pevec, Jos. Povhe, naš znani komik, ter ga. Vrabčeva, ki spremlja na glasovirju. Na sporedu so lahke melodiozne operne, operetne arije in pesmi, kupleti in humoristični prizori s petjem.
a— Dijaki in profesorji. O tej temi predava drevi ob 20. uri v dvorani Ljudske univerze pod okriljem društva »šola in dom« prof. J. š e d i v y. Predavatelj bo uporabil odgovore iz svoje obširne ankete, ki jo je imel med svojimi dijaki. Vstop brezplačen.
a— Odprava poštnih zavojev iz Maribora. Zaradi ukinitve ambulantne pošte pri vlaku, ki odhaja iz Maribora ob 20.55. bo morala kolodvorska pošta od 19. t. m. dalje odpravljati pakete za smer proti Ljub-liani in Zagrebu ob 17.55 v dveh ambulantnih poštah. Odpošiljatelji se opozarjajo, da bi po možnosti predajali svoje pakete mariborskim poštam že dopoldne ali popoldne vsaj do 16. ure, da bodo lahko odnravljeni z najugodnejšo priliko.
a— »Ples v maskah« na mariborskem odru. Pod Herzogovo taktirko in v Skr-bioškovi režiji se pripravlja znana Verdijeva melodiozna opera »Ples v Maskah«. Premiera bo v kratkem.
a— Trije ledeni svetniki so tudi letos ostali verni svojim znanim tradicijam. Temperatura je padla, tako je bila včerajšnja minimalna jutrnja temperatura 4.4 C. dočim je bila še pretekli teden do 10 C Pankracij nam je nasul v dveh urah padavin za 34 mm, torej več kakor ves letošnji april, Bonifacij in njegov drug pa sta se obdala z občutnim hladom. Tezen-ska postaja napoveduje za mariborski okoliš oblačno in vetrovno vreme.
a— Srečni ljudje. Ob priliki matične tombole je dobila prvo tombolo v znesku 5000 din tkalka Elizabeta Prah, učenka Ana Grunter 3000 din. ključavničarski pomočnik Lovrenc Stoklas 1000 din, delavka Ana Vervega 1000 din, delavca Josip Mu-hič in Tomaž Bratec ^er zasebnica Neža Petrovič po 500 din zasebnica Štefanija Perger in tkalka Angela Kraner po 300 din r"?2en tega je bilo še 10 dobitkov po 100 din in drugi manjši dobitki.
Pomoč revni deci. Prvi dan nabn .1-ne akcije je lepo uspel. Ker pa še marsikdo ni imel zavoja pripravljenega, navljudneje prosimo cenjeno občinstvo, da pripravi darila, da bo delo s tem nekoliko olajšano, žensko društvo.
a— V skupino ljudi je zavozil z motornim kolesom v Streliški ulici v Novi vasi neki motociklist. Obležal je pod vozilom Vekoslav Momčilovič. Zaradi občutnih poškodb po vsem telesu so ga prepeljali v bolnišnico.
a— Tasta se je hotel znebiti. y sodne zapore so pripeljali 401etnega posestnika : Janeza Zorka iz Sv. Trojice v Slovenskih • goricah. Nagovarjal je namreč nekega moškega, da bi ustrelil njegovega tasta ;
Matijo šauperla iz Cigane. Orožniki razčiščujejo zadevo.
a— V Kamnici je tekla Kri. Pred neko gostilno v Kamnici je nastal med fanti prepir in spopad. V rokah so se pojavili noži. V splošnem vrvežu je obležal ves krvav šolski sluga Franjo Potočnik, Ki ima ranjeno desnico. Prepeljali so ga v bolnišnico.
a— V Mctavi je gorelo. Domačijo posestnika Marka Klemenčiča iz Metave pri Sv. Petru niže Maribora je zajel ogenj.
Poleg objektov so zgoreli tudi gospodarski stroji, živino so le čeloma rešili. Domnevajo. da je nastal ogenj zaradi cigaretnega ogorka, ki ga je najbrže odvrgel berači ki je prenočeval na skednju, škode je okolj 20.000 din.
Zemljevid k vojnim poročilom na 1. in 2. strani
VO

mi
državnih financ
V včerajšnji številki smo objavili podatke o gibanju naših državnih financ v letu 1939/40 na podlagi rezultatov ob koncu mcsca marca, ki je, kakor znano, zadnji mesec proračunskega leta. Zanimivi pa so tudi podatki, ki kažejo razvoj naših državnih financ v zadnjih mescih.
Kakor je znano se je v prvih dveh mescih po izbruhu vojne v Evropi pojavil zastoj pri dotoku državnih dohodkov, že v januarju t. 1. pa so dohodki zopet prekoračili lanske dohodke. Tako so znašali v januarju vsi državni dohodki 1073 milijonov din (za 85 milijonov din ali za 8% več nego v lanskem januarju), v februarju 1123 milijonov (za 133 milijonov din ali za 13.4% več), v marcu pa 1205 milijonov (za 115 milijonov din ali za 10.7%).
Donos neposrednih davkov je znašal v marcu 206.5 milijona din, to je za 22 milijonov več nego lani v marcu. Precej so narasli dohodki od trošarin, namreč 105.9 milijona din (za 15.3 milijona več), zlasti pa dohodki od taks, ki so se povzpeli na 152.1 milijona din (za 40.2 milijona več). Dohodki od monopolov, ki so v januarju in februarju zaostajali za dohodki prejšnjega leta, so bili v marcu za malenkost večji nego lani in so znašali 164.5 milijona din. Zaradi težkoč pri uvozi pa so precej zaostajali dohodki od carin, ki so zna-
šali le 93.5 milijona din, to je za 21.1 milijona din manj nego lani. V gornjih številkah seveda niso všteti dohodki, ki se stekajo v narodno-obrambni sklad.
Dohodki državnih podjetij
Med državnimi podjetji zaznamujejo zlasti železnice v zadnjih mescih znatno večje dohodke nego lani. V letošnjem januarju so znašali železniški dohodki 300.2 milijona din (za 56 milijonov več nego lani), v februarju 268.8 milijona din (za 66.6 milijona več), v marcu pa 303.8 milijona din (za 125.3 milijona več). Skupaj so torej dosegli dohodki državnih železnic v prvem četrtletju letošnjega koledarskega leta 871.8 milijona din in so bili pri tem za 248 milijonov ali za skoro 40% večji nego v istem četrtletju lanskega leta. Glede na to znatno povečanje železniških dohodkov ni videti neposrednega razloga za ponovno povišanje železniških tarif.
V nasprotju z železnicami, pa kažejo ostala državna podjetja v marcu manjše dohodke. Tako so znašali dohodki pošte, telegrafa in telefona le 34.2 milijona din (za 12.4 milijona manj), dohodki rudnikov so dosegli komaj 6 milijonov din (za 17 milijonov manj), dohodki državnih gozdov pa komaj 5 milijonov din (za 5 milijonov manj).
tdložitev izvržb proti vpoklicanim osebam
V »Službenih novinah« od 14. t. m. je objavljena uredba o odložitvi izvržb proti civilnim osebam, ki so vpoklicane na vojaško dolžnost. Ta uredba je z dnem objave dobila obvezno moč in je istočasno prenehala veljati dosedanja uredba o odložitvi izvržb proti civilnim Osebam vpoklicanim na vojaško dolžnost od 5. oktobra lanskega leta. Nova uredba določa v glavnem naslednje:
Proti osebam, ki so vpoklicane na vojaško dolžnost, razen če gre za službo v stalnem kadru, se ne more, dokler so na vojaški dolžnosti in 30 dni potem, ko so bili odpuščeni, dovoliti ali izvesti nobena izvržba zaradi plačila denarnih terjatev ki se utemeljujejo s privatno-pravnih naslovov ali zaradi izvršitve drugih ukrepov po določbah paragrafov 307. in 308. zakona o izvržbi in zavarovanju ali zaradi izpraznitve odnosno izročitve porabnega predmeta.
Preden izvršilna oblast dovoli izvržbo ali podvzame kakršenkoli izvršilni ukrep proti fizičnim osebam v gornjih primerih, mora po službeni dolžnosti ugotoviti, ali je dotična oseba na vojaški dolžnosti od-nosno ali je že potekel 30 dnevni rok po odpustu iz vojaške dolžnosti. Pristojna vojaška in občinska oblastva so dolžna na zahtevo izvršilnih oblastev in zainteresiranih oseb takoj izdati potrdilo, da je oseba, proti kateri se vrši izvržba, na vojaški dolžnosti ali ne, odnosno, da še ni potekel ali da je že potekel rok 30 dni po odpusti iz vojaške dolžnosti. Prošnje za izdajanje takih potrdil in sama potrdila so oprošče-
na vseh taks. Izvršilno oblastvo mora po službeni dolžnosti ustaviti izvržbo, ki je
dovoljena v nasprotju z gornjimi določbami in mora istočasno ukiniti vse izvršilne ukrepe.
Prav tako se ustavijo po službeni dolžnosti tudi dovoljene izvržbe po 5. oktobru 1B39 v primerih, kadar ta uredba ne dopušča izvržbe, izvedeni izvršilni ukrepi pa se ukinejo.
Izvržbe, ki so se pričele pred uveljav-ljenjem te uredbe, se po službeni dolžnosti odložijo za čas, ki je določen po tej uredbi. Sodišče izda odločbo o odložitvi izvržbe ko ugotovi, da je dotični, proti kateremu se naj izvrši izvržba, na vojaški dolžnosti odnosno še ni poteklo 30 dni po odpustu bodisi, da to sodišču javi sam ali za to izve sodišče na drug način. Izvršilni organi so dolžni obvestiti sodišče o vseh teh okol-nostih, če zadnje izvejo o priliki izvajanja izvržbe. Take okolnosti preizkusi sodišče po službeni dolžnosti.
Gornji predpis se ne izvaja v primeru če je bila prisilna dražba nepremičnih in premičnih stvari pravnoveljavna izvedena. Izvršilno sodišče ukine izvedeno čuvanje (transferacijo) premičnih stvari, če to zahteva oni, proti kateremu se vrši izvržba. njegova žena ali njego najbližji sorodnik. Stroške tega ukinjenja nosi predlagatelj.
Od predpisov te uredbe se izvzemajo: 1. terjatve delojemalcev vseh vrst, ki izvirajo iz službenega odnošaja. 2. terjatve za vzdrževanje.
Prijava zalog Sita
Na osnovi člena 6 uredbe o prijavi zalog žita od 29. novembra lanskega leta je trgovinski minister predpisal pravilnik za izvajanje te uredbe, ki je objavljen v »Službenih novinah« od 14. t. m. in je s tem dnem dobil obvezno moč.
Uredba od 29. novembra lanskega leta določa, da morajo osebe, ki se bavijo z žitno trgovino, kakor tudi trgovski mlini uvesti in v redu voditi žitno knjigo. Pravilnik k temu določa, da velja dolžnost vodenja žitne knjige tedaj, če promet v posameznih mescih' presega 2000 kg. Knjigo morajo voditi 1. trgovski obrati, ki se v kakršnikoli obliki bavijo s trgovino z žitom (pšenico, rž jo, ječmenom, ovsom, koruzo) in s pšenično moko; 2. menjalnice pšenične moke; 3. trgovski mlini; 4. mlini na merico; 5. zadruge, ki se bavijo s prodajo ali nakupom žita ali pšenične moke za svoje člane.
Gornja dolžnost ne velja pri prometu, ki ne presega 2000 kg mesečno, nadalje pri predelavi moke (v kruh, pecivo, kekse ali testenino), pri prodaji lastnih proizvodov od strani kmetov. Obveznost velja tako za glavni obrat kakor tudi za podružnice, ekspoziture in odkupne postaje. Javna in privatna skladišča, ki hranijo blago tretjih oseb, niso dolžna voditi knjigo, vendar morajo prijaviti zaloge žita in pšenične moke in vse količine, ki jih sprejmejo zaradi vskladiščenja.
Knjige za žitarice se morajo voditi tako, da vsebujejo vse podatke o celotnem prometu z žitaricami in pšenično moko. Vnesti je treba dnevno vnos in iznos blaga in vsak terminski nakup odnosno vsako terminsko prodajo posebej po dotičnih zaključnicah, in sicer z označbo kupca odnosno prodajalca, cene, kraja in roka izročitve. Prav tako je treba vpisati vsako izvršitev ter-minskih zaključkov po nakupu in prodaji. Stanje zalog, izkazanih v knjigi za žitarice, mora biti vedno v skladu z dejanskimi zalogami.
V knjigo za žitarice se morajo vnesti tudi one količine žita, ki jih dotična oseba, ki je po tej uredbi dolžna voditi knjigo, sama pridela ali porabi bodisi za prehrano ali za krmljenje živine ali za nadrobno prodajo. Količine, ki se sprejmejo na vskla-diščenje zaradi kasnejšega odkupa, se prav tako vnesejo v knjigo, vendar morajo biti posebej izkazane v mesečnih izkazih. Od dolžnosti vodenja knjige za žitarice se izvzemajo osebe, ki v sistemu svojega knjigovodstva vodijo knjige in evidence z vsemi zahtevanimi podatki.
Zadnji dan v mescu se mora knjiga zaključiti, nakar se sestavi mesečna prijava, ki mora vsebovati količino žita (moke) na zalogi z navedbo povprečne cene, količino kupljenih in neprevzetih žitaric (moke), količino prodanega in še nedobavljenega žita (moke) in količino žita, prevzetega zaradi shrambe od drugih oseb. Te mesečne prijave se morajo do 10. dne prihodnjega mesca predložiti upravnemu oblastvu prve stopnje na posebnem obrazcu. Oblastva splošne uprave so dolžna vršiti nadzorstvo nad izvrševanjem tega pravilnika in voditi tozadevno kontrolo. Zato lahko odredijo pregled obrata.
Kolikor osebe, ki so dolžne voditi knjigo za žitarice, te knjige še niso uvedle, so dolžne uvesti to knjigo najkasneje v roku 14 drii od uveljavljenja tega pravilnika.
Uredba od 29. novembra lanskega leta vsebuje tudi ostre kazenske določbe, po katerih se kaznuje z denarno globo do 50.000 din ali z zaporom do 30 dni oseba ali podjetje, če ne daje točnih pojasnil ali ne dovoli dostopa pooblaščenim organom v poslovne prostore, odnosno ne da v pregled poslovnih knjig.
Gospodarske vesti
= Uredba o organizaciji ministrstva pošte, telegrafa in telefona. Ze prejšnji teden smo poročali, da je poštni minister predložil ministrskemu svetu uredbo o reorganizaciji ministrstva za pošto, telegraf in telefon, ki predvideva predvsem ustanovitev vrhovnega povelj ništva za nadzorstvo dela v poštnih direkcijah in drugih poštnih telegrafskih in telefonskih ustanovah, za razvrstitev osebja, za pripravljanje in proučevanje načrtov zakonov, uredb in pravilnikov ter strokovne in tarifne politike, in končno za zboljšanje poštne, telegrafske in telefonske službe *(o vsebini uredbe smo poročali v torek 7. t. m.). To uredbo je ministrski svet odobril. Objavljena je v »Službenih novinah« od 14. maja in je istega dne stopila v veljavo.
= Gradbena dela. Gradbeno ministrstvo je razpisalo licitacijo za gradnjo mostu s krili čez Savo v Krškem na banovinski cesti drugega reda št. 289 po prosti izbiri konstrukcije; licitacija bo 2. julija istočasno v ministrstvu in na tehničnem oddelku banske uprave v Ljubljani. — Ban-ska uprava je razpisala drugo licitacijo za regulacijska dela na odseku Tacen - Sv. Jakob (proračun 955.500 din).
- Ljubljanska borza za blagovne vrednote bo imela 28. t. m. ob 4. popoldne v
borznih prostorih v Gregorčičevi ulici svoj 15. redni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: 1. predsednikov pozdrav, 2. poročilo borznega sveta, 3. poročilo finančnega odbora. 4 odobritev bilance in razrešnica borznemu svetu, 5. volitve članov borznega razsodišča. Ce bi bil občni zbor nesklepčen bo drug občni zbor 30. maja ob istem času in z istim dnevnim redom ne glede na število zborovalcev.
Borze
15. maja
Na jugoslovenskih borzah je danes no-tirala le deviza New York. V privatnem kliringu so se trgovali nemški klirinški čeki po nespremenjenem tečaju 14.70 — 14.90. Grški bon: so se v Zagrebu nudili po 28.50, v Beogradu pa je bil promet po 28.25.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri slabi tendenci trgovala po 424 (v Beogradu po 423.50. pozneje pa se je nudila po 420). Zaključki so bili še v 4% severnih agrarnih obveznicah po 51 in v delnicah Trboveljske po 235 — 236.
DEVIZE
Ljubljana. Oficieini tečaji: Nevv York 4425 — 4485; Tečaji na svobodnem trgu: Nevv York 5480 — 5520.
Curih. Pariz 8.10, London 14.30.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 424 — 428 (424) 4<"/e severne agrarne 50 — 51 (51), 6% begluške 72 bi., 6a/„ dalm. agrarne 64 bi., 7«/0 stabiliz. 95 bi., 1% in-vest. 98 bi., 7o/0 Blair 89 bi., 8% Blair 98 bi., delnice PAB 181 bi., Trboveljska 236 den., (235 — 236), Gutmann 53 bi., šeče-rana Osijek 230 den.
Beograd. Vojna škoda 418—420 (423.50) 6o/0 begluške 71.50 bi. (71.50), ii% dalm. agrarne 61 — 62 (62), 6«/o šumske 61 — 63, Narodna banka 7850 — 7950 (7900 — 8000).
Blagovna tržišča
ŽITO
-f Chicago. 15 maja. Začetni tečaji: koruza: za julij 60. za sept. 60
+ ltr//nnipeg, 15. maja Začetni tečaji: pšenica: za maj 84, za julij 85, za sept. 85.
+ Novosad^ka blagovna b°i"za (15. t. m.). Tendenca mirna. Pšenica: baška okolica Novi Sad 249 — 251; sremska 249 — 251; slav. 249 — 251; ban. 249 — 251; baška ladja Tisa 251 — 253. Ež: baška 200 — 202. Oves: sremski 194 — 1S6; slavonski 196 — 198. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 204 — 206. Koruza: baška 190 — 191; par. Iadjija 189 — 190. Moka: baška in ban. »Og« in »Ogg« 362.50 — 372.50; »2'! 342.50 — 352.50: »5« 322.50 — 332.50; »6« 302.50 — 312.50: »7« 272.50 — 282.50; »8« 175 — ISO; Otrobi: baški m sremski 162.50 — 165; banatski 160 — 162 50. Fižol: sremski beli brez vreč /135 — 44.0.
ŽIVINA
+ Živinski sejem v Mariboru, 14 maja. Okoliški kmetie so prignali 9 konj. 6 bikov. 70 volov 367 krav. 21 telet skupno 473 glav. Cene so bile naslednje- debeli voli 7.50 do 8 75 din. poldebeli voli 6 do 7.50 din. plemenski voli 6 do 8. biki za klanje 5 50 do 7 debele klavne krave 5.50 do 7.50 plemenske krave 5 do 7. krave klo-basarice 4 do 5 25 molzne krava 6 50 do 7.75 breje krave 4.50 do 6.50 mlsda živina 6 do 8. teleta 6 do 7 din Prodanih ie bilo 333 glav. Cene mesu: volovsko m:so I vrste 14 do 16 meso bikov krav in telic 12 do 14. telečje meso I vrste 12 do 14. svinjsko meso sveže 16 do 18.
Iz Kamnika
k— Narodna čitalnica v Kamniku priredi drevi v svoji dvorani velezanimivo skioptično predavanje ge. Fanny Copelan-dove o Orknevskem otočju. Začetek ob 20. K obilni udeležbi vabi odber.
Krasen spre; književnikov v Maribora
Na kolodvoru jih je z ovacijami pozdravila ogromna množica zavedla Mariborčanov
Maribor, 15. maja.
Maribor je danes toplo sprejel hrvatske književnike ki nastopijo drevi s čitanjem svojih del v Narodnem gledališču. Velika množica Mariborčanov se je zbrala pred prihodom popoldanskega brzega vlaka na postaji, saj je bil napovedan prihod pomembnih predstavnikov hrvatske književnosti Vladimirja Nazorja, Tina Ujeviča, dr. J. Jakovljeviča, Dobriše Cesarica, Dra-gutira Tadijanoviča, Iva Kozarčanina, Ivana Gorana - Kovačiča, Novaka Simiča in Olinka Delorka. Na javni poziv mariborskega župana so hišni posestniki ob glavnih ulicah razobesili zastave v pozdrav dragim gostom. Ob sprejemu hrvatskih književnikov so bili zbrani poleg predstavnikov javnega življenja tudi zastopniki vseh mariborskih nacionalnih in kulturnih društev. V velikem številu je prispela k svečanemu sprejemu tudi mariborska mladina. Polnoštevilno so bili zbrani člani mariborske podružnice »Napredka«.
Ob prihodu brzovlaka je med navdušenimi cvacijami tisočglave množice zasvi-rala godba »Drave«, nakar je pozdravil drage goste predsednik Umetniškega kluba v Mnriboru dr. Makso Snuderl. Izvajal je med drugim:
»Prehudi so časi, da bi mogli Hrvati in Slovenci na tako ozkem prostoru in stisnjeni med velike narode vztrajati na ločitvi duhov, kakor se je pokazalo preteklih 20 let. Vi ste započeli novo dobo, ko ste prišli v Ljubljano, in Slovenci so radostno sprejeli vaše povabilo, ko so prišli v Zagreb. Vi pa ste nadaljevali svoja prizadevanja in ste danes prišli v Maribor, kjer vas sprejemamo z vsem navdušenjem. Z željo, da bi to vaše prvo bivanje med nami bilo vam drago in prijetno in da bi rodilo obilo sadov, vas pozdravljam v imenu vseh Mariborčanov ter vam kličem prisrčno dobrodošlico. Bratje Hrvatje, živeli, pozdravljeni!«
Združeni mariborski pevci so pod vodstvom zborovodje Ipavčeve župe Albina Horvata zbrano zapeli »Iz bratskog zagr-ljaja«. Nato je spregovoril dr. Ilija Jakov-Ijevič, ki je izrazil zahvalo za veličasten sprejem. Svoja izvajanja je zaključil z
, vzklikom Slovencem in slovenskemu Mariboru. V imenu mariborskega narodnega • ženstva je pozdravila goste ga. Pinterjeva, ki je izročila dr. Jakovljeviču krasen šopek. Zatem se je vsa ogromna množica v velikem sprevodu z godbo na čelu pomikala po Aleksandrovi cesti do hotela »Orel«, ter ves čas navdušeno vzklikala kralju Petru II., Jugoslaviji in slovenski in hrvatski kulturni vzajemnosti. Končno j se je z okna hotela »Orel« množici prisrčno zahvalil dr. Jakovljevič.
Po kratkem odmoru v hotelu se je zastopstvo hrvatskih književnikov odpeljalo na pobreško pokopališče, kjer je dr. Jakovljevič položil na grob nepozabnega dr. Maistra krasen lovorov venec in počastil Maistrov spomin s prisrčnim pietetnim govorom. Spregovoril je tudi predsednik Umetniškega kluba dr. Šnuderl. Zvečer pa je bil v nabito polnem gledališču literarni večer, o katerega poteku bomo poročali jutri.
Is Ljatomera
—lj Gluhonemi igralci iz Ljubljane sov nedeljo, dne 12. t. m., posetili Ljutomer in pripravili v Sokolskern domu številni publiki precejšnje presenc cnje. Marsikdo, ki je sledil njihovemu povabilu, si je le težko predstavljal, kako bodo ti ubožci govorili. Uveril pa je, da dela gluhonemnica v Ljubljani prave čudeže, ko vrača svojim gojencem dar govora v taki meri, da niso več v breme svoji ckoiici, ampak da si sami služijo kruh in so tako polnovredni udje človeške družbe. Uvodno besedo je imel g. Sitar, ki je učinkovito orisal duhovni svet. v katerem rnora živeti gluhonemi človek, in se potegoval za to. da bi se javnost ix>li brigala sa trpeče sobrate in jim izdatneje pomagala z ustanovitvijo potrebnih šol. Nato so gluhonemi diletant-je zaigrali dve enodejanki — »Zamorec« in »Oče« — ter pokazali uspehe dolgoletnega šolanja. Lahko si predstavljamo, koliko truda je bil režiser g. Rupnik položil v igrici, da sta mogli uspeti v splošno zadovoljstvo publike, ki je z očitno simpatijo sledila točkam vzporeda in nagradila vso skupino z režiserjem vred s toplim aplavzom.
Metalci plamenov
r~
»Brezžični zakon«
Inženir njujorškega radia Joseph Cohn se je pred nekoliko dnevi poročil s chicaško radijsko igralko Leonoro Kingstonovo. Oba sta navdušena amaterja za oddajnike na kratke valove. Na ta, kolikor toliko nenavaden način, sta se neke noči »srečala«, se pogovorila in si določila nov »sestanek na kratke valove«. Seveda sta se drug v drugega zaljubila, in sicer brezžično, ter se na isti način tudi zaročila, šele po zaroki sta se osebno seznanila in si določila poroko.
Kakor poročajo listi, so se Nemci v bojili na belgijskem ozemlju med Maastrichtoni in Liegom posluževali v obilni meri tudi metalcev plamenov. Pričujoča slika prikazuje
napravo in strežbo
Prehod nemških čet jsreks Albertovega prekopa v radiu
Moderno vojevanje je uvedlo reportažo j s front. Tu ne gre za kakšna poročila in ! oddaje »za kulisami« ali za sprejeme iz ' ateljejev, temveč operater in napovedova- 1 lec stojita v najsprednejših linijah. Ta na- \ čin vojne reportaže je posebno razvila Nem- j čija, ki daje svojemu občinstvu vsak dan ! možnost, da doživlja v zaledju bitke na 1 frontah.
i
Pred nekoliko dnevi je nemški radio prenašal n. pr. zelo zanimivo reportažo: prehod nemških čet preko Albertovega prekopa v Belgiji. Napovedovalec je stal s svojim mikrofonom cb enem izmed mostov, ki niso bili poškodovani. Drugi most je, kakor znano, neki belgijski častnik utegnil pognati v zrak — pri tem je žrtvoval svoje življenje. Prvi oklopni vozovi so se že prepeljali preko mosta in slišati je bilo razločno strahovite eksplozije belgijskih izstrelkov. čutil si. cla more vsak trenutek eden teh izstrelkov zadeti most sam, kajti granate so pokale čedalje bližje.
fT T* fn i	o «
mi, tu ph omenjajo vojna pof@Sta
A r n h e m leži na Nizozemskem kakšnih 20 km od nemške meje ter je glavno mesto province Geldern. Važno križišče nizozemskih železnic. Prebivalcev ima približno toliko, kakor Ljubljana. Med njimi slovijo najbolj nizozemski »sladkorni lordi«, rentijeji iz Nizozemske Indije. Mesto ima lepo okolico, posebno slovi park ime-nja Sonsbeek.
Harlingen je obmorsko mestece v provinci Friesland ob Zuiderskem jezeru tik železnice, ki vodi iz Groningena. To je majhen kraj s prebivalstvom, ki odgovarja številu prebivalstva v našem Celju. Mestece ima industrijski značaj. V njem izdelujejo vreče, tobačne izdelke, stroje in ladje. V mirnem času izvažajo odtod maslo, sir. meso in papir na Angleško. V Hariingenu stoji spomenik Casparia de Rcblesa. ki si je stekel zaslug s tem, da je izboljšal morsko nabrežje.
H a s s e 11 je glavno mesto bogato, province Limburg. križišče železnic Cahe-Anvers—Masseik—Liege—Eindhoven. To je industrijsko mesto s tvornicami za olje, kit in platno, z velikimi žganjarnami in pivovarnami. Prebivalcev ima kakšnih 18 tisoč. Pred IlOimi leti so tukaj Holandci premagali belgijsko vojsko pod vodstvom Oranjskega princa.
T i r 1 e m o n t je mesto v belgijski pokrajini Brabant ob križišču železnice Bruselj—Liege—Ramillies. Svojčas je bil ta kraj utrjeno mesto, zdaj pa ima pomen le še kot industrijski center. V njem pridobivajo olje, sladkor, pivo, usnje ter izdelujejo stroje. Okoli 20.000 prebivalcev.
M a a s t r i c h t je mesto v nizozemski provinci Limburg, kjer se izliva Jaara v Maazo. Tu stoji 162 m dolg kameniti most, ki drži čez vodo v predmestje Vijk, ki je križišče železnic Cahe—Anvers—Liege— Venlo. Industrijsko mesto z niti ne 50.000 prebivalci, ki žive od industrije stekla, kristala in lončenih izdelkov. V okolici mesta so kamnolomi peščenca. V Maastrichtu izdelujejo še orožje, žeblje, papir in manufakturo. poleg tega ima kraj pomen kot tranzitno mesto za trgovino z maslom in žitom.
KHnurenHrcBraraBttrasssBs »ar Ni države na svetu, hi bi bila popolnoma varna pred vojno nevarnostjo
Nenadno je nastala vzbuna! Belgijski letalci so bili tu, med tem ko se bili nemški lovci baš odstranili. Nemško protiletalsko topništvo je stopilo v akcijo, po nekoliko strelih sta se zrušila, kakor je povedal napovedovalec, dva belgijska aero-plana. Napovedovalec je zavpil: »Tiho!« Njegova okolica je res utihnila. Razločno je bilo slišati, kako je eno izmed zadetih letal padalo proti tlom in treščilo v plamenih ob zemljo. Toda ob mestu je postalo tedaj zelo neprijetno, iz belgijske utrdbe na njegovi levi strani so zarezgetale strojnice. Napovedovalec je za trenutek utihnil, potem ga je bilo slišati: »Naš oddelek gre naprej, prvi vozovi so že 150 m pred nami .. . Moramo se požuriti, kajti Belgijci nas bodo še pognali v zrak ...« Neprestano so pokale gianate. ropotali motorji in žvižgali izstrelki iz strojnic. Potem je sledila opazka- »Kolona se je malo ustavila, kmalu pa odkorakamo naprej v Belgijo . . .« Prenos se ie končal, začel se je nov iz — Luksemburga . ..
Bm&la ess poti & p©r©ki
Nedavno smolo je imela mlada dvojica iz KI o dna na Češkem, ki je bila na poti k poroki. Pred poročnim uradom se je med svate pomešal neki žepar. ki je ženinu ukradel iz žepa porodna prstana. Ker ie nevesta menila, da pomeni poroka brez prstanov nesrečo, so ccremomjo za nekoli- i ko dni preložili.
Solze nas delajo grde
Proti solzam ni drugega leka nego veselje, ki ga pa v današnjih dneh nimamo zmerom pri roki. Toda proti sledovom solz lahko nekaj storimo in bomo morali storiti. Nobenemu človeku namreč ne pomaga, če teka naokrog z objokanimi in od solz zgu-banimi očmi. Takšnih znakov se hitro rešimo, če pomočimo oči s hladno vodo.
še boljši je obkladek z močnim čajem. Kos vate pomočimo v čaj in ga položimo za nekoliko minut na oči. Rožna voda je enako dobra ali pa mešanica iz rožne vode in hamamelisa, ki nam jo pripravijo v lekarni za majhen denar. Ta vodica kožo v ostalem osvežuje in hladi ter jo lahko uporabljamo tudi za takšen namen. Drug pripomoček za hladitev in oskrbovanje oči je tudi kamilični čaj.
Navidezna smrt
in loterija
Pred nekaj časa so v malem italijanskem kraju Zibellu odnesli staro ženico na pokopališče. Ko je duhovnik hotel po-kojnico blagosloviti, se je v splošno zapre-paščenje dvignil pokrov na krsti. »Truplo« je vstalo v krsti in začelo protestirati proti pogrebu.
šlo je pač za primer navidezne smrti. Po prvi grozi pa so praznoverni pogrebci stekli k loterijskim kolekturam. da bi stavili na določene številke, ki »veljajo« za primer navidezne smrti, številke sicer niso bile izžrebane, pač pa se jc pozneje izkazalo. da je bil navidezno smrt insceniral neki loterijski kolek*or. ki je hotel na račun ljudske lahkovernosti nekaj zaslužiti...
Ženske z največjo možnostjo za psreko
Izmed 600 ženskih nastavljenk neke velike družbe za prekooceanski letalski promet, stevvardk, jih je 375 v desetih letih odpovedalo službo, da bi lahko pristale v mirnem pristanišču zakona. Teh je bilo torej več nego 50 odstotkov. Sedaj je ravnateljstvo te družbe spričo navedene bilance sprejelo posebne ukrepe. Vsako dekle, ki hoče vstopiti v službo kot steward-ka, mora namreč podpisati pogodbo, ki med drugim veli. da se prej nego v enem letu ne bo poročilo.
Ledeni možfe
Slaaaa In mz&z p© i$e maju sae škodujeta več
Dnevi od 12. do 15. maja »uživajo« poseben sloves. To so dnevi »ledenih svetnikov«. Pankraeija, Servacija, Bonifacija, ki se jim pridružuje še »mokra Zofka«. Poljedelci in vinogradniki imajo pred temi svetniki. ki prinašajo v srednji Evropi hladne mrazove s slano, precej rešpekta. Staro kmečko pravilo veli, da slana in mraz. ki prihajata po 15. maju, ne škodujeta več.
Zanimivo je, da se je znanost že često bavila s temi vremenskimi pojavi, ne da bi jim mogla najti zadovoljivo razlago. Samo ob sebi je umevno, da se povratek mraza v tej dobi lahko nekaj zapozni ali pa da pride nekoliko prej. Današnja znanost meni, da se v začetku maja začenja nekakšen evropski monsun. torej veter, ki ga povzroča polletno nastopajoča temperaturna razli-
ka med kopnim in morjem. Monsunski vetrovi vejejo v poletnem času proti kopnem, v zimskem času pa proti morju. Mase hladnega zraka, ki prihajajo z morja, so prvi znak vremenske spremembe. Pravi monsun bi moral nastopiti šele v juniju toda v tistem času našim krajem običajno ne prinaša več noči z mrazom in slano.
Poljedelstvo ima seveda mnogo razlogov, da mora računati s temi izkušnjami in dejstvi. V posebno ogroženih ozemljih mora zadržati saditev do srede maja, posebno občutljive rastline pa je treba hraniti še v rastlinjakih in toplih gredah ali pa jih pokriti. Zažiganje ognjev, ki dajejo mnogo dima, ni brez pomena, ker se na ta način zgodi nekakšna umetna pooblačitev, ki zadržuje preveliko toplotno izžarevanje tal.
Švica budno na straži
Švicarski vojak na straži pri obrambnih napravah proti tankom
Trg v Llfegefu
i^-ii_____ Zjbbuls. ____.__
Trg sv. Lamberta in maršala Focha v Liegeu
Padalci so rusko odkritje, Nemci so prevzeli to panogo
od sovjetske vojske
Nemčija se v sedanji vojni proti Holand-ski in Belgiji prav izdatno poslužuje padalcev, to je oseb. ki so izurjene v odskako-vanju z letal ter imajo naloge, da izvrše gotovo naloge v zalediu za sovražnikovim hrbtom. .
Padalci so prav za prav rusko sovjetsko odkritje, Nemci v sedanji vojni samo posnemajo taktiko sovjetske vojske, ki je pokazala to novost pred leti tujim vojaškim atašejem. Padalci so svojim nalogam primerno opremljeni. S seboj imajo navadno zložljiv bicikelj, da lahko urno dosežejo naznačeno točko, plinsko masko, majhen radio oddajni aparat, daljnogled za opazovanje, strojnico z odgovarjajočo zalogo
municije. zložljivi šotor in zemljevide. Vsi ti predmeti na,j pomagajo padalcu pri njegovem poslu v zaledju. Vojna praksa bo v kratkem pokazala, kako se bo ta vrsta novega vojaštva obnesla na praktičnem terenu.
Trije novi predori v Rimu
V kratkem bo imel Rim poleg starega predora, ki veže Vio del Tritone in Vio Nazionale še tri nove predore. Tako upajo zmagovati veliki promet, ki se obeta za rimsko svetovno razstavo 1.1942.
Prvi predor, ki so ga že precej izvrtali, bo 296 m dolgi in 16 m široki predor skozi grič Janikul, drugi predor bo šel pod Pin-ciom in bo dolg 384 m, širok pa isto tako 16 m. Tretji, 150 m dolgi predor bo vezal Vio Aldobrandi z Vialom del Muro Torto.
Samaritani v zaledju
Bolničarji nesejo žrtev zadnega napada v Nancjju
če še ne veš, zdaf izveš?
da je, po vseh znakih sodeč, nastopil čas za depolitizacijo sovjetske vojske, o čemur priča zopetna uvedba generalskih in admiralskih činov v rdeči armadi;
da je Rumunija zvišala prevozne postavke za petrolej za 50 odstotkov;
da je dobil nedavno internirani rumun-ski politik Madgearu, ki so ga oblasti zopet izpustile na svobodo, pravico ponovnega predavanja na visoki šoli za trgovske vede v Bukarešti;
da ima belgijska prestolnica Bruselj milijon prebivalcev;
da ima najvišja točka na Nizozemskem samo 322 m nadmorske višine;
da je umrl sloviti šejk Abd el Hamid de Badis, najizrazitejši protifrancosko usmerjeni šejk islamitskega obnovitvenega gibanja;
da so v Nemčiji uvedli tudi »nakaznice za dojenčke«;
da je sodišče v Reimsu obsodilo voditelja bretonskih avtonomistov Debeauveja in Mordrela na smrt, Ker sta se pregrešila proti državi;
da so na Nizozemskem doma genialni slikarji Rubens, Rembrandt, van Dyck, van Eyk, Hals in mnogi drugi umetniki čopiča;
da se je brezposelnost na Danskem v aprilu zvišala za 22.000 na 147.000 oseb;
da so morali na Danskem skrčiti odstotek maščob pri proizvajanju mila.
»Ena država, en narod, en kralj — in mnogo, mnogo svobode!«
Dr. Janez Ev. Krek
A N E K D O T A
»Solze ganotja so mi privrele iz oči, ko sem pri nekem obisku v filadelfijski orožarni zagledal pred seboj VVashingtonov meč«, je pripovedoval nekoč Mark Tvvain. — »Gotovo je bil napis zraven, ki je pojasnjeval, da je to Washingtonov meč. kaj ne?« so ga vprašali. — »Kaj še! Niti od daleč. Toda spoznal sem Washingtonov meč, ker sem ga videl že v toliko drugih muzejih! je odgovoril veliki humorist.
VSAK DAN ENA
»Mamica, ali je res, da sem rojena, v decembru ? «
»Res, dušica. Zakaj pa vprašaš?« »Zato, ker sem slišala, da štorklje pce-zimujejo v Afriki.«
(»New Yorker«)
MICHEL ZfiVACO:
113
tiUMAN
»Ali hočeta zaslužiti vsak po zlatniku? Lep rumen zlatnik!«
Najprej sta izbuljila oči, nato sta hladnokrvno mrdnila z obrazoma in dregnila drug drugega s komolcem.
»Časi so hudi,« je dejal Pankracij, »in z mestno stražo se ni dobro šaliti.«
»Dovolj sem jih že uganil,« je dodal Lure, in nerad bi za takšno malenkost tvegal vešala.«
»Backa moja,« je dobrodušno odvrnil Bel-Ar-gent, »zadevica ni vredna niti toliko. A naj bo; vama na ljubo grem do treh zlatnikov, ki si jih po bratovsko razdelita. Velja? Tedaj pojdimo. Ne velja? Lahko noč Tu najdem deset tovarišev, ki bodo za polovično ceno . . .«
»Pokaži svoje zlatnike!« mu je možak z brazgotino naglo segel v besedo
»In lepo nama razpovej, za kaj gre,« je dodal Lure Nebojša.
»Kar se tiče zlatnikov.« je dejal Bel-Argent, »me bosta morala počakati. ..«
Neverjetno, toda resnično: njegov predlog ni zbudil ne presenečenja ne Bog ve kakšnega su
ma, da niti obotavljanja ne. Lure je samo vprašal:
»Do kdaj naj te počakava?«
»Do jutri zvečer. Ali je preveč?«
»Ne, primerno je.«
»Prinesem vama jih semkaj. Če bi me kaj zadržalo. dobita za vsak nadaljnji dan odloga sre-brnjak obresti. To velja tri dni Ako se po tem času še vedno ne pokažem pomeni to da sem ali mrtev ali pa v rekah našega prijatelja profosa ki naj ga Bog še dolgo ohrani živega, da mu pri prvi priložnosti izrujemo drob! Smo zmenjeni?«
»Zmenjeni!« sta brez obotavljanja rekla potepuha. »Toda na kaj prisežeč?«
Bel-Argent je iztegnil roko čez mizo. Toda Pankracij ga je ustavil.
»Nikar nobenih ceremonij,« je dejal. »Prisezi na to svetinjo!«
Tako govoreč je rokomavh snel z jeklene verižice. ki jo je nosil okrog vratu, srebrno svetinjo. Svetinja je imela na eni strani podobo M itere božje, na drugi pa vrezane besede: »Ora pro
nobis.«
To svetinjo so položili na mizo; vsi trije so se odkrili, Bel-Argent je iztegnil roko in prisegel po vseh pravilih; nato je Pankracij vzel svojo svetinjo. jo spoštljivo poljubil ter si jo znova obesil za
vrat...
»In zdaj nama povej, koga naj zakoljeva,« je z blagim glasom rekel Lure Nebojša.
»Pojdimo,« je velel Bel-Argent. »Zunaj vama razložim.«
Odšli so po dolgem tesnem hodniku, ne skozi hišna vrata, kajti nočni čuvaj je bil zdavnaj od-trobil k počitku.
Prav je tedaj je bila ura enajst... Jakomin Co-rentin je drgetal:
»Torej nocoj ne misli biti polnoči! Ne vem, kaj je krivo, megla ali mnogoženstvo ali pogled na ta vešala kjer se bom jutri zibal .a nikoli me še ni bilo tako strašansko zeblo kakor to žalostno noč...«
»Da bi jo kuga. to mestno stražo!« je razočarano zarobantil Bel-Argent. »Gromska strela naj jih ubije, lopove, ki bedijo namesto da bi spali!«
»Kaj vraga postopajo okrog sramotišča, ko bi lahko pili v topli beznici?« je rekel mož z brazgotino.
»Mar bi ležali doma in pazili na svoje babe!« je dodal Lure. »Ni čudo. da se jim spečavajo.«
»Kaj hočeš. Njihov poklic je tak, da morajo biti ponoči na ulici,« je menil Pankracij.
»V napoto poštenim ljudem, ki si služijo kruh,« je pripomnil Lure.
»Tu smo po tem takem na cilju,« je končal Bel-
Argent.
Spotoma jima je bil razložil, za kaj gre: treba je bilo pobiti beriča, ki sta stražila pod sramotiščem,
odvezati obsojenca, ga odvesti in ga tako rešiti vešal, ki so ga čakala čez nekaj ur.
»Bela smrt torej ne bo več našla ženina, ko pride na poroko,« je poetično dejal Pankracij Brazgotina.
»In rabelj jo bo odkuril z dolgim nosom!« je dodal Lure, ki je bil vsakdanji človek.
»Da,« je rekel Bel-Argent, »a ne s tako dolgim kakor Jakomin Corentin.«
Lopova si nista utegnila beliti glave zaradi teh nerazumljivih besed. Bel-Argentova zamisel se jima je zdela prekrasna in njegov načrt nad vse preprost. Pobiti dva stražnika je bilo nekaj naravnega. Iztrgati obsojenca kraljevi pravici — kaj je moglo biti bolj zapeljivo? Vendar sta iz tenko-vestnosti vprašala, ali je obsojenec vreden njune pomoči, in Bel-Argent jima je podal o Corentinu kar najzapeljivejšo sliko. Dejal je, da ga ni bolj divjega razbojnika in drznejšega klateža od njega; ni mu ga enakega v tem, kako zna zasaditi človeku bodalo med pleča niti ne bolj mojstrskega zmikavta mošnja; zapoznelemu meščanu potegne plašč z ramen, da sam ne ve, kdaj, in vrhu tega se odlikuje v mnogoženstvu!...
»V mnogoženstvu!« sta vzkliknila klateža. »To mora biti strahovit zločin... Kdo je že kdaj slišal govoriti o tem?«
Ubogi Jakomin Corentin!
Stražarji ob znožju sramotišča so se pomenkovali in cepetali
Četrtek, 16. V. 1940.
Posvetovanja ministrov
Včeraj dopoldne so prispeli v Beograd podpredsednik vlade dr Maček, finančni ninister dr Šutej in drugi ministri, ki so bili čez binkoštne praznike cdsotni.
V predsedstvu vlade ic biiu tekom dneva več konferenc. Predsednik vlade Dragi-Cvetkovič se je sestal z dr. Mačkom, r-r Maček jc ime! nekoliko pozneje sesta-
z vojnim min:st-om generalom Nedi-č i i n nato z ministrom za socialno poli-t k.i in narodno zdravje di. Budisavljevičem • r z ministrom brez portfelja dr Konstan-včem Ministrski predsednik Cvetkovie :r nr "ranji minister Mihaldžič sta se v dolinskih urah odpeljala \ Novi Sad. kjer v družbi tamkajšnjega bana dr. Kjuri-"bi-kala policijsko šolo v Sremski Ka-n nnici.
i četrtek ob 17 jc napovedana seja nn-
n - trškega sveta.
r Ktfov nosa sokolskt
Kakor v vseh mestih Jugoslavije tako so /brali v nedeljo Sokoli na »dan pripravnosti« v nedeljo tudi v Sarajevu. Na letni tclovadišču Sokola matice je bilo po--a 'jenih 1300 Sokolov. Glavni govornik hi i divizijski general Ljubomir Novakove. k jc dejal med drugim:
»Živimo v časih, ko mora biti ponosen in prinravljen na vse, kdor nosi sokolski znak kroj. Sokoli so bili vedno nositelji jugo-> .venske misli. Danes se zbiramo širom ■/avc vsi Sokoli, da znova potrdimo svojo zvestobo osnovni misli naše države in da a\mo vse svoje duševne in telesne sile rodu in državi na razpolago. Sokoli so '■»javili stanje pripravljenosti in priprave /.; obrambo, čim so prčeli grmeti topovi v> svetu okoli nas. Jugosflovcnski narod, ki : ia v svoji sredini našo junaško vojsko in i vno sokolsko organizacijo, lahko mirne-da čela gleda v bodočnost naj pride, kar hoče. Naša zemlja ne bo postala nikomur b, pač pa vsakemu napadalcu grob. Ju-r-sloveni ne mislimo nikogar napasti, toda rje tistemu, ki bi napadel nas. Mi ima-■ o mnogo slabih lastnosti in pogrešk, toda to odtehta dejstvo, da znamo umirati ko častno, kakor so umirali naše očetje, '- i so s svojo krvjo zalivali temelje naše Jugoslavije.« Kakor poročajo iz pisarne Sokola kralje-nc Jugoslavije, se je udeležilo nedeljskega sokolskega pregleda v 25 župah nad i'sO.OOO sokolskih pripadnikov.
Uredba o ljubljanski
medicinski fakulteti
Kakor poroča »Slovenec«, je ministrski : vet odobril nekatere spremembe in dopcl-ivtve zakona o vseučiliščih. S posebno do-čbo je bil minister za prosveto ooobla-en. da izda uredbo o postopnem otvarja-."Mu petega do desetega semestra medicinske fakultete v Ljubljani.
Kako se bodo novi semestri aktivirali, zaenkrat še ni znano. Osiguran je sicer kredit za tri nove profesorje, toda pri iz-- Uvi medicinske fakultete so osebni izda'::' manjšega pomena. Glavno ie. da se . ovi j o materialna sredstva za zgradi-Minlk in institutov, ki so višjim let-i medicine potrebni
A33 Stanojevi«
v Vrnjački banji
Scf Narodno radikalne stranke g. A ca
?vič odpotoval iz Knjaževca v Vr-!. k > banjo, kjer bo osta1 dalje časa na
z !rav! jenju.
'r.zeeltm vprašanje
" med USB ln SDS
Kakor ostala hrvatska mesta tako je do-b t ud: Osjek na novo imenovani mestni -vet \ nedeljo jc bila njegova seja. Pozor->st jc vzbudilo, da se seje niso udeležili i> m svetniki, ki s;> član: Samostojne de-kratske stranke. Svoj korak so utemelji-s tem. da so predstavniki osješke krajevne organizacije Hrvatske seljačke stranke < nemogočih postavitev dveh mestnih svet-kov Hrvatov, ki sta člana SDS Pri tem se lokalni voditelji osješke HSS postavi-na stališče, da jc SDS srbska stranka in -.v. more predlagati zato za mestne svetnike samo Srbe, ne pa Hrvate, katerim je edino mesto v HSS. Voditelji organizacije SDS v Osjeku pa opozarjajo na to, da imajo v svojih vrstah veliko število Hrvatov in da so zato upravičeni nominirati tudi Hrvate za svoje predstavnike v raznih javnih kcrnoracijah.
Nevšečnosti pri imenovanju mestnih svetov na Hrvatskem
Zagrebški »Obzor« se pritožuje, ker so nekatere krajevne organizacije Samostojne demokratsKe stranke v banovini Hrvatski odklonile sodelovanje svojih članov v imenovanih mestnih svetih. Posebno značilna sta bila v tem oziru slučaja v Osjeku in Splitu, kjer so samostalci demonstrativno odložili z -imenovanjem jim podeljena mesta občinskih svetnikov. »Obzor« misli, da danes ni več čas za ugovore i proti imenovanju mestnih svetov, ker živimo v pretežki mednarodni situaciji, da bi šli lahko v volitve za mestne občine.
»Res bodo — nadaljuje »Obzor« — v nedeljo občinske volitve za podeželske občine v banovini Hrvatski. V njih pa so prilike povsem drugačne kakor v mestih, kjer je združena z volitvami cela vrsta komplikacij. Sicer pa je bila ponudena udeležba pri imenovanih mestnih svetih vsem političnim skupinam, ki odobravajo sporazum od 28. avgusta lanskega leta (?). Demokracija je gotovo najbolj idealna forma za izživljanje našega političnega življenja. Vendar pa ne smemo pozabiti, da je v izrednih in usodnih časih obstoj države in naroda vrhovni zakon, ki se mu morajo podrediti vsi drugi interesi. Vodstvo SDS bi dobro storilo, če bi opozorilo na vse to svoje organizacije in preprečilo i vsak razdor med SDS in HSS. Sodelova-! nje med tema dvema strankama se ne sme ! presojati z lokalnih stališč, nego samo s j stališča vsedržavne politike. Kako potrebno je sodelovanje med tema dvema strankama v okviru Kmetsko demokratske koalicije, dokazuje tudi to, da je osješka krajevna organizacije Jugoslovenske radikalne zajednice odbila sodelovanje s predstavniki HSS v osješkem mestnem svetu. V JRZ pa se zbirajo vsaj v Osjeku v glavnem pristaši bivšega režima, ki so se navadili dominirati v osješkem javnem življenju.«
Mi nismo krivi
Z dežele sme te dni prejeli več dopisov, ki nas vprašujejo, kdaj bodo izplačane r.o-ve povišane pokojnine, odnosno doklade staroupokojencem. Nekateri izmed prizadetih se na nas jezijo, češ zakaj smo toliko o tem razpravljali, sedaj pa nič ni. Fden nas celo dolži: »Vpili ste in regljali, koliko dobimo, pa ste nas lc prav pošteno potegnili »za april«. Medtem gre h koncu mesec maj in zopet ni nič«.
Prizadetim našim čitatoljem odgovarjamo, da si seveda ^Jutro« dotične vesti ni samo izmislilo. Mi smo po svoji dolžnosti sporočili čitateljem kar je bilo uzakonjeno in uradno objavljeno. Na nas se torej nihče nima pravice jeziti.
Angleška revija v Beogradu
V Beogradu je pričel izhajati polmeseč-nik za kulturna, politična in gospodarska vprašanja »Britania«. V svoji prvi številki objavlja časopis stud jo. vseučiliškega profesorja Vladimirja Čoroviča o Angliji in Karadjordjevi vstaji. V listu ie tudi članek angleškega ministrskega predsednika Churchilla, ki razpravlja o teh ljudeh, ki so nanj najbolj vplivali.
Tudi Dragoljub Jovanovič za opozicijo na Hrvatskem
Ob priliki občinskih volitev v banovini Hrvatski je izdala poseben proglas tudi Narodna seljačka stranka, ki so jo v marcu ustanovili levičarski zemljoradniki pod vodstvom znanega profesorja Drago-ljuba Jovanoviča. Proglas sporoča, da se stranka še ne bo udeležila volitev na Hrvatskem, ker se šele organizira. Pač pa priporoča pristašem stranke da sporazumno z drugimi opozicijskimi strankami sestavljajo in vlagajo kandidatne liste. To utemeljuje takole:
»Sicer zatrjujejo na vseh straneh, da hrvatske občinske volitve nimajo političnega pomena, vendar pa je dejstvo, da se bodo pri tej priliki že opredeljevali srbski vo-lilci v banovini Hrvatski za ali proti sporazumu. Pristašem naše stranke priporočamo, da povsod branijo misel sporazuma, vendar pa istočasno zahtevajo uvedbo čim širše demokratizacije in tako potrebnih političnih svoboščin. Prav tako naj tudi odločno pobijajo nekatere nazadnjaške ukrepe sedanjega režima, predvsem uvedbo javnih volitev pri občinskih volitvah, ki bi morali s tajnim glasovanjem omogočiti ljudstvu, da si svobodno izvoli osnovne celice narodne samouprave.«
f*"--1-^---- 1 ri				
I g^žs - r • - -■ ] V", "v" "	s .-.. i_ • ' v.	V V -'' '-M* -vr^- i V	V-;".y':v ' ' "'	v;

Preminul je naš dobri šef in soustanovitelj podjetja,
gospod

Z blagim pokojnikom izgubimo plemenitega, vzorno sod-jalno čutečega gospodarja.
Z najglobljim spoštovanjem in hvaležnostjo se klanjamo njegovemu spominu.
Nameščenci in delavci tekstilne tovarne Hriberaik & Comp.
Italijanske strateške domneve o nemških
načrtih m zapaifitem bajišču
Vojaški strokovnjak milanskega lista »Corriere della Sera« objavlja zanimiv pregled strateških domnev o nemški akciji v Belgiji in na Nizozemskem Posnemamo nekaj glavnih misli:
Po Napoleonovem izreku, da je treba »vsako nalogo izvesti na dva načina«, si jc Nemčija zastavila s svojo akcijo v Belgiji i in na Nizozemskem dve nalogi, od katerih i bo ena gotovo obveljala Predvsem je jas-j no, da so nove nemške akcije naperjene | direktno proti Franciji in Angliji, toda ta-: koj jc treba pripomniti, da je za Nemčijo : »sovražnik številka ena« Anglija. S Francijo bi se bil namreč Hitler prav lahko spo-I razumel, ako bi jc ne bila podpihovala An-! glija. Seveda je danes Francija tesno po-: vezana z Anglijo in s tem m^ra Nemčiia v svojih operacijah računati. Nemško vrhovno poveljstvo jc zato pred nalogo, da udari bodisi Francijo preko Anglije. bodisi Anglijo preko Francije. Brez Francije bi bili Angleži osamljeni in brc/ možnosti, da bi škodili Nemčiji ali nastopali ofenzivno na evropski cclini. Brez francoske vojske bi bila Anglija brez svojega »izvr:nega organa« na suhem in v svoji osamljenosti ne bi več dolgo vzdržala. Po drugi strani pa jc mogoče premagati Francijo, ako sc ji odvzame angleško pomoč. Nihče ne podcenjuje vrednosti francoskc vojske, toda nad njo visi Damoklcjcv meč francoskc demo-
grafske krize Ako bi Francija ostala sama, bi bila izčrpana kot narod, ne glede na izid same borbe Zato bi verjetno morala opustiti borbo, preden bi dosegla to skrajnost.
Iz teh razlogov izvaja dalje list — sc zdi verjetno, da je odgovornim nemškim krogom bližja misel na direktni udar na Anglijo kakor pa na Francijo Belgij-ko-ni-zozemska akcija jc namreč povezana z malo poprej izvedeno akcijo na Norveškem, ki jc bila izrazito protiargleška. Podobnost današnjega položaja z onim leta W14 je torej samo navidezna in ne sme nikogar motiti. Glavni cilj sedanjih nemških akcij so obale Severnega morja, od kode- žele neposredno cgražati Anglijo To seveda nc pomeni. tla b- tudi Francija že sedaj nc bila neposredno zajeta v to dramatično fazo konflikta. Ni namreč mogoče že v naprej izključiti domneve, da sc Nemci, ki so svojo ost najprej obrnili proti Angi;ji, obrnejo naenkrat proti l ranciji. kjer bi pač lahko računali na hitrejši uspeh Glavna njihova skrb bo »izvajanje naloge na oba načina«. To bo seveda držalo lc toliko časa. dokler bo pobuda na nemški strani. Slika bi se čez noč spremenila, ako b' pobuda prešla na zavezniško stran. Dogodki nas bodo poučili o vrednosti nemškega načrta, katerega izvedba gotovo ni lahka, niti ne more biti kratka.

Kršsanske-sscialna delavska organizacija v ljubljanski škofiji sil vež katoliška?
Pred ljubljanskim sodiščem se je te dni končala zanimiva pravda v zadevi tožbe krščansko-socialne Jugoslovanske strokovne zveze proti posestniku Alojziju Ambro-žiču. Obtoženi je dne 17. marca v občinski pisarni na Dobrovi dejal, da je ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman obsodil Jugoslovansko strokovno zvezo, da ni več katoliška organizacija. Obtoženec je izjavil, da je nekaj dni pred svojimi izjavami v občinski pisarni govoril z župnikom Jo-žetom Klopčičem iz Dobrove. V razgovoru mu je župnik Klopčič povedal, da je bila nedavno v Ljubljani konferenca duhovnikov ljubljanske škofije in da je na njej izjavil škof dr. Rožman, da se delovanje JSZ ne strinja več z načeli katoliške organizacije. Pri razpravi je bil zaslišan župnik Klopčič, ki je izjavil, da je bila na zborovanju duhovščine ljubljanske škofije pod predsedstvom škofa dr. Rožmana soglasno sprejeta resolucija, ki je obsodila Jugoslovansko strokovno zvezo in ugotovila, da ne spada več v zvezo katoliških organizacij. Tudi škof sam je po referatih posameznih govornikov izjavil, da se delovanje JSZ ne sklada z načeli katoliških organizacij. škof dr. Rožman je še pristavil, da bo resolucijo objavil v »škofijskem listu«.
Po zaslišanju še nekaterih drugih prič je sodnik g. Tome oprostil obtoženega Am-brožiča in razsodil, da mora plačati vse pravdne stroške Jugoslovanska strokovna zveza.
Medtem je »škofijski- Hst« res objavil resolucijo konference duhovnikov ljubljanske škofije, ki pravi v svoji 14. točki: »škodljivo razcepljenost v vrstah katoliškega delavstva je povzročilo predvsem to. da so zašli nekateri vodilni krogi Jugoslovanske strokovne zveze pod vpliv marksističnih idej in se niso oklenili takoj v začetku papeževe socialne okrožnice »Qua-dragesimo anno«. Pisanje »Delavske pravice« in delovanje Jugoslovanske strokovne zveze je že nekaj let tako. da se je organizacija sama izločila iz skupnosti celotne katoliške dejavnosti. V JSZ je gotovo mnogo vernega krščanskega delavstva; vse to vabimo radi edinosti v vrstah kato-
liškega delavstva in v interesu strokovnega delavskega pokreta. ca vstopi v katoliško strokovno oiganizacijo Zveze združenih delavcev. (Ta ZZD je slovenska podružnica Jugorasa. katerega program nima ničesar opraviti s katoliškimi načeli, saj sede v njegovem vodstvu in članstvu pripadniki vseh naših priznanih ver. Nasprotno, Jugoras celo odločno odklanja kakršenkoli verski značaj! Op. ur.)
K tej resoluciji duhovniške konference pripominja vodstvo Jugoslovanske strokovne zveze v svojem glasilu »Delavski pravici«: »Zvedeli smo, da so že preteklo nedeljo po nekaterih župnijah objavljali in razlagah to resolucijo kot nekako cerkve-
1.	Krepi rast las 0H
2.	Prfoaf izgisie, Sas«e ne izpadajo
3.	Uget?ablja za lase škodljive parazite
Trilysin, na znanstveni podlagi izdelan to-nikum za porast las, uživa svetovni sloves. Zahtevajte, da se Vam pošlje brezplačno naša brošura: »Navodila za nego las s Tril.vsinom«.
Mr. OTO M. JAKŠIČ, ZAGREB, Mažuraničev trg 5
no obsodbo Jugoslovanske strokovne zveze. Naše prijatelje in člane opozarjamo radi tega na to. da navedena resolucija ni predstavljala niti po vsebini, riti po obliki kake obsodbe v smislu cerkvenih predpisov. Vsebuje samo nekaj nedoločnih obclolžitev in trditev, da se je JSZ »sama izločila iz skupnosti katoliške dejavnosti poleg tega pa odkrito vabilo katoliškim dclavcem. naj pristopijo v konkurenčno ZZD. Zborovanje duhovnikov sploh ni bilo pristojno zi kakršnokoli obsodbo JS Povrh pa se tiče ta resolucija samo ljubljanske škofije, tio-čim se v mariborski škofiji v tem pogledu ni ničesar zgodilo, člani JSZ naj se ne a-jo zavoljo te resolucije prav nič brcati. Mirno naj žive naprej kot dobri katoličani. Zavedajo naj se, da ne more V ti od sličnih resolucij in izjav odvisno, ali je JSZ katoliška organizacija ali ne. Važno je. kakšni smo in kakšni hočemo biti vsi člani JSZ, od vodstva pa do poslednjega med nami.«
Položaj Balkana v nemški luči
»Neues Wiener Tagblatt« z dne 14. t. m. objavlja daljši dopis svojega beograjskega poročevalca. V dopisu čitamo med drugim:
»S prenosom težišča operacij na zapadno bojišče je na Balkanu nastopilo znatno omiljenje napetosti izza prejšnjega tedna. Toda ogražanje jugovzhodnih držav še vedno traja, prav tako tudi napetost v Sredozemlju. Ali se vojna nekega dne ne bo vendarle prenesla tudi na Balkan? . . . Narodi na tem prostoru niso doslej drugega poznali kakor zatiranje in boje za svojo svobodo, dokler niso končno dosegli svojih držav. Oni nočejo vojne, oni pa tudi nočejo postati prizorišče tujih vojn, ki se jih ne tičejo.
Države Balkanskega polotoka so zelo zaposlene same s seboj, četudi je mogla Jugoslavija te dni z upravičenim ponosom poudariti, da je ves evropski jugovzhod navzlic vsem intrigam in grožnjam od zunaj ohranil svoje zadržanje in še bolj ko kdaj doslej manifestiral svojo voljo, da ostane izven vojne, tvorijo vendar nekatere materialne težkoče, ki se pojavljajo tako rekoč ob robu vojne, težke ovire za ajeo socialni napredek. Nemčija ni doslej dopustila nobenega dvoma in je tudi praktič-
no dokazala, da želi mir, ni pa tudi pustila nobenega dvoma, da bo Anglija vojno imela, ako bo napadla. Na miru zainteresirane velesile bodo še nadal.ie storile vse, da bi odvrnile katastrofo od jugovzhoda, pa tudi prizadete države same reagirajo samo v tem smislu.
Balkanske države so uredile svoje odno-šaje s sovjetsko Rusijo, odnosno so na j-boljši poti, da jih urede. S tem stopa ludi S' vjetska Rusija na Balkanu v ospredje kot nasprotni partner Anglije. Rusija se je že od vsega začetka zavzela za osvoboditev južnoslovanskih narodov ter se je vseh balkanskih vojn aktivno udeležila. V prvi vrsti pa stoji tu li Italija kot sredozemska in jadranska sila na obalah Balkana na straži, sicer trdno odločena, da sleherni vojaški korak zaveznikov na Balkanu takoj prestreže.«
IIIIUI.IIIIIIIIIIIK!
■HHMIIKS •
Cmlmetedarl!!
s
Dne 2. junija pridite iz vseh krajevna glavno skupščino C'MD v Ljubljani!


iVoi
Naznanjamo tužno vest, da je naš dragi prijatelj in družabnik," gospod
Miloš Hriberni
INDUSTRIJEC
dan^s preminul«
Dragega pokojnika, soustanovitelja in poslovodjo našega podjetja* kateremu je posvetil vso svojo skrb in delo za razvoj in napredek, bomo ohranili v častnem in svetlem spominu«
Bog daj večni mir in pokoj njegovi duši!
15. maja 1940.
TEKSTILNA INDUSTRIJSKA DRUŽBA HRIBERNIK & COMP., ŠT. VID NAD LJUBLJANO
mm,	spil			" » " , 1 . • y V" _ J	" . " -'g, „• i. ; A, . ..V,., •••
mm		i- '.;, :	•-'v "i/ .		
d., vek
Kranj
Kakor sporočeno p_cd Evropo« iskanu n sem n 'e!. ^SJfrU-^ '2a Bežigradom ugodno na- Pomota ali zadrž.-,r. Spo-prodaj. Pojasnila zahtevati roči.	13076-24
SPOR?
Slavija je prehitela BSK
Sarajevčani so včeraj v Zagrebu izvojevali že tretjo zaporedno zmago, to pot proti Gradjanskemu. in se dvignili na čelo tabele pred BSK
bo.,.:, j,n Jave* - ain. j beseda I din, davek 3 din. p:smcno na og) odj Iut"ra za > Iro ili ia-.m-t naslova 13 šifro »li daianie Taslova pocj šifro »Bežigrad« Po-5 din Naimantš- znesek s d 10 Naimaniši 'nesek sredovalci izključeni.
17 -Im
Artilno prodajalko
17 din.
Otroški voziček
»pre mem, ki bi obenem globok, prodam. Vodovod- I 1529 kv. m in 2683 kv m opravljala tudi vsa pisarni na 36/11. Ogled od 11.—14. j na |ef,em razglednem kraiu.
13053-6 blizu ceste, primerni za na-
Zagreb. 15. maja Danes popoldne je bila tukaj odigrana finalna tekma za državno prvenstvo med Gradjansltim in sarajevsko Slavijo, ki sc je končala z nepričakovano senzacijo in Beseda i din. davek 3 din,. prinesla Sarajevčanom lepo zmago in dve Dve stavbni parceli za šifro ah daiame naslova i dragoceni točki ter jih dvignila na prvo
Vi u,-,* m£i znesek I -	-	- - ... .....

13079-20
5 din.
ška dela. Znanje: knjigovodstvo ter nemška in srbohrvaška korespondenca. — Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vestna prodajalka in pisarniška moč«.
beseda 1 din, davek 3 din. '-■> šifro ili daianje naslova din Najmaniši znesek 17 din.
pravo vinograda ali sadovnjaka v bližini Bc-lc cerkve naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13075-20
Najmaniši 17 din.
Pobro kuharico
ki zna tudi likati, iščem za j
K- n . Ponudbe na oglasni j Vinsko sesalko
,ino-, , uuuju ohranjeno, kupim.
____; Ponudbe na ogl. odd. Ju-
i tra pod »Vinska sesalka«.
Mlajšo dekle |	13074-7
iščem za takoi k dvema j otrokoma k boljši družini.
odd. Jutra pod »Snažna i i hrn 100«. 15 1 aLDro
Naslov v vseh poslovalnicah lutra.
13085-1
Krojaškega
pomočnika
sprem. A! o-.? Bele, Viž-mare. Št Vid pri Ljubljani.	130:2-1
K-
Kolesa
pj neverjetno nizki ceni. Izbira velika. Remec. Dolenjska ces. 5. Ljub-jana.	11455-11
Damsko kolo
[staro, dobro ohranjeno — Brivskega	kupim. Ceni. ponudbe z
„ .. ' navedbo cene na ogl. odd. pomočnika ; Tutra poj Šifro »Navedite ter učenca z žc nekaj učne I ceno«.	12969-11
d i »p,. ;m.- frizerski salon
Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali daianie naslova
Vsakovrstno zlato
. iipuic no naiviš"ii!" cenah . iuvelir '.juhl.fana »Vi ifova ulica
Kupim hišo
večstanovanjsko. po možnosti novo gradnjo, komfortno. v neposredni bližini mesta ali večjo parcelo n.i progi proti Jc-žici. Izčrpne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina 376«.
13095.10
Beseda 1 din, davek 3 din. za šifro ali daianie naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
Briljantni prstan
...	.	,1 sem izgubila v Ljubljani.
5 din. Naimaniši znesek j Kef je& prstan lastnici kot
17 din.
»Fr.ink«. Ljubljana, sk.i ulica 11.
Zeljar-
130S9-1
Vrtnar
dob: t.ik»: službo. Javornik, Domi.hr nska 7.
13092-1
Rrivski pomočnik
dober dcl.vec. po možnosti še ml. d. dobi takoj m,.sto. Radič Avgust, brivec, Slov. Konjice.
13098-1
Brivskega
pomočnika
hitrega, stalnega nekadilca iščem prihodnji teden. — Plača din <'(>('. — »Rapid«. Maribor, Mtljska 1.
13101-1
Frizerko
prvovrstno moč v trajni, vodni in železni ondulaciji sprejmem v stalno službo za takoi ali I. iuniia. Frizerski salon Kramarič. — Murska Sobota.
13103-1
i> -r i—- ■ j'^-:'--' V°
Beseda ?C par. davek 3 din. tei 3 d.n za šifro daja me naslova. — Naimaniši znesek dni 15.
1LLL™**'
BKasSBi
Pohištvo
novo m že rabljeno ki ga želita prodat! ali sa uo dati v shrambo -sprejmemo v posebni od jplek v komisijsko pro riajo po zelo ugodnih oot;oj:h Kupcev le v •e.ri icldelku vedno d<»-volj za dobro ohranjp-no pohištvo. Vso rekla-oio preskrbimo sami. — sporočite nam na do oii-nict al; ustno Prevoz iohištra preskrbimo sa ml Ivan Mathian Ljub )r.rn T^rieva 12
19-12
Gosposka soba
skoraj nova. ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah lutra.
13097-12
Brezplačno
stanovanje
dam dotičnemu. ki mi da hipotečno posojilo v znesku din 8.000. Naslov se izve v pisarni »Posest«, Miklošičeva cesta 4.
13086-21
Dve sobi
lepi, čisti, ena opremljena, ena prazna, oddam boljši solidni gospodični ali go-spej. Krakovski nasip 14/1. nadstr.	13084-23
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami oddam 1. junija. Rožna dolina. Cesta II. štev. .7.	13090-21
Stdnpmnja
je _
spomin zelo dragocen, naj se pošten najditelj javi v ogl. odd. Jutra. Dobi dobro nagrado.
13091-28
Beseda I din, davek 3 din, za šifro ali daianie naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
MODERNE KAUČE
Schlaraffia vložke nudi solidno in po nizki ceni, tapetništvo
E. Zakrajšek,
LJUBLJANA,
Miklošičeva cesta 34, tel. 48-70.
Trgovci, dobra moč sc vam ponuja!
Iščem službo trgovskega sluge ali kaj sličnega. — Sprejmem tudi katerikoli namrščenie v trgovskem podjetju. Sem 19 let star. ! ™»SB zdrav, dober računar, pisavo, imam
Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali daianje naslova 5 din. Najmaniši znesek 17 din.
Hranilne knjižice
vrednostne papirje
kupujemo
st.-.lno m po najvišjih cenah in takojšnjemu plačilu
RUDOLF ZORE
I.iubljana, Gledališka ul. 12 13094-16
dela v trgovini. N-iraje bi dob-1 zaposlitev v Liubljani ali k.kšnem večiem kraju Slover:-e. Naslov: Dajč-m.in Peter. Studenci pri Mariboru, Obrežna cesta 90.
13100-2
Frizerka
ki je delala v letoviščih, išče mesta v obmorskih krajih. Ponudbe na podružnico Jutra v Trbovljah pod šifro »Dobra moč«.
13102-2
RES	m.V
Vafssssi(ke)
Učenko
Za trgovino špec. moda in šport spre-mem Hrana in stanovanje. Ulčar Matko, Bled.	13078-44
lepo | Beseda 1 din, davek 3 din
veselje do ; za šifro ali dajanje naslova
5 din.
Najmanjši 17 din.
znesek
Krojaška delavnica
v industrijskem kraju, stara. dobro vpeljana, ki za-posljuie do 10 delavcev, se odda zaradi bolezni v najem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
12727-1S
Beseda 1 din, davek 3 din,
za šifro ali dajame naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
Kupim parcelo
v Ljubljani ali okolici. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	13080-20
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali daianie naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
Stanovanje
:ivosobno. komfortno, v novi stavbi, sončno išče tričlanska družina za avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Avgust 1940».	12344-21a
Trisobno stanovanje
komfortno za julij ali avg. iščem. Prednost v vili. Ponudbe z natanč nim opisom pod »Boljša stranka.- na osi. od. Jutra.	12628-21a
Beseda 50 par. davek 3 din, ter 3 din za šifro ali dajanje naslova — Najmanjši znesek dni 15.
Malo sobo
ali kabinet išče gospodična v bližini centra. Ponudbe na ogl. oad. lutra pod šifro »150—200«.
13082-23a
Beseda 1 din. davek 3 din, za šifre ali dajanje naslova 5 din. Najmaniši znesek 17 din.
Opremljeno sobo
strogo separirano, za eno ali dve osebi oddam takoj.
13077-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom z uporabo kopalnice event. s hrano oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13096-23
mesto med vsemi šestimi kandidati za naslov državnega prvaka. Slavija iz Sarajeva je zdaj med vsemi moštvi edina, ki šc ni izgubila nobene tekme, s čimer se ne moreta ponašati niti oba prvaka obeh lig — Gradjanski in BSK.
Do prihodnje nedelje, ko se bo tekmovanje spet nadaljevalo z vsemi tremi tekmami, je prvenstvena tabela takale: Slavija	3 3 0 0 4: 1
BSK	3 2 1 0 7: 4
Hajduk	3 11
Gradjanski	3 10
Jugoslavija	3 10
Hašk	3 0 0
t: 6: 4 5: 5 6: 7 4:11
O tekmi sami na kratko naslednje:
Slavija (S) : Gradjanski 2:1 (1:1)
Za današnje srečanje med Gradjanskim in Slavijo je bilo še precej zanimanja in se je na igrišču zbralo okoli 2500 gledalcev. Igro je deloma pokvaril močan naliv v prvem polčasu. Sodnik je bil Italijan Dattilo, ki je sodil brez napake.
Doseženi izid v korist Slavije gre deloma na račun njene boljše igre do odmora, deloma pa na račun sreče v drugem delu tekme. Naglasiti pa je treba, da je Gradjanski danes zaigral slabo in raztrgano.
Vrtne
BLAGO ZA POHIŠTVO
vedno najnovejši vzorci v veliki izberi kupite pri
SEVER,
LJUBLJANA MARIJ LN TRG
Od Vas j«
odvisno., da Imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redne kemične 61 s ti ti aM barvati v tovarni
J©3. RESCH
Ljubljana PoijansKl nastp 4-6
Pralni ca — SvedoHkalnin
KOKS — DRVA nudi
* Pogačnik
BOHORIČEVA 5 Telefon 20-59 Postrežba brezhibna
Trstje za strope
parkete, bakulo, strešno lepenko, bitumenjuto, bitumen, lesni cement, katran, karbolinej, JUGOLIT-plošče za predelne stene in izolacijo — in razna sredstva za izoliranje dobite najceneje pri
Jo$.R.Fi*h,
Ljubljana
ZALOGA PARKETOV. Gradaška ulica 22 Telefon 2513

proti vlagi in toploti, ploščice za štedilnike in obloge, mavec, šamot in ves ostali
GRADBENI MATERIAL
dobite pri
5?
ATERIAL"
trgovina s stavbnim materijalom lastnik: MIRO VOVK,
Ljubljana — Tvrševa cesta 36-a telefon 27-16 — Brzojavi MATERIAL
'iffi&ifrtiCfril! ".'-V. •• " ' ,; .-c//. / .-.■.::1 v.;*.
'•i
Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana
Globoko užaloščeni sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi mož, skrbni oče, sin, brat, svak, stric in zet, gospod
Nihael Hribernik
industrijalec
dne 15. t. m. po dolgi težki bolezni, v 47. letu starosti, previden s tolažili sv. vere.
Na zadnji poti ga bomo spremili v petek, dne 17. maja 1940, ob 5. uri popoldne, izpred mrliške veže Šlajmerjeva cesta 2 (Stara pot) na pokopališče k Sv. Križu, kjer ga položimo v grobnico k večnemu počitku.
Prosimo za tiho sožalje.
LJUBLJANA, dne 15. maja 1940.
Globoko žalujoča soproga LUIZA In otroci MARTA, VIDA, SILVA in MILAN

m ml
kakor že v zadnjih tekmah dolgo ne, razen tega pa mu je bilo videti, da imajo njegovi igralci tudi še v nogah težko nedeljsko tekmo v Splitu.
Takoj od početka so se začele kazati slabe strani Gradjanskega. Zato so gostje zaigrali s tem večjim elanom in tudi precejšnjim tehničnim znanjem ter so se prav kmalu dokopali do terenske premoči. Rezultat tega je bil v 25. min. vodilni gol zanje, ki ga je zabil odlični Lazarevič na levem krilu. Po tem golu se je Gradjanski nekoliko razigral in začel napadati resneje in res mu je v 39. min. uspelo izenačenje. Wolfl je iz daljave nad 25 m zabil krasen in neubranljiv gol.
Po odmoru je Slavija začela igro zavlačevati, Gradjanski pa je medtem pritisnil nasprotnika popolnoma na njegovo polovico. Vsi deli moštva so s polno paro igrali na zmago, pri tem pa je napad Slavije v 34. min. izvedel nenaden prodor, ki mu je prinesel še drugi gol. Petkovič je z leve strani izven kazenskega prostora poslal lep strel pred gol. kjer je žogo z glavo ujel šalipur in jo preko presenečenega Glaserja plasiral v zgornji desni kot. Rezultat je bil 2:1 za S. Zdaj so domači pritisnili šc ostreje in imeli so res v zadnjih petih minutah še tri krasne prilike za izenačenje, toda eno je Lešnik poslal v nebo, zadnji dve pa so onemogočili Sarajevčani z veliko sreče. Tako je na veliko razočaranje občinstva ostalo pri tesni, toda efektni zmagi gostov.
Sarajevska Slavija je tako v štirih dnevih odnesla iz Zagreba vse štiri točko in se bo prihodnjo nedeljo na lastnem igrišču srečala z drugim najmočnejšim nasprotnikom BSK.
V nedeljo ob 7. ijutmj
bodo startali avtomobilisti in motociklisti za ocenjevalno vožnjo po Gorenjskem
To nedeljo bo na progi Ljubljana — Kamnik — Kranj — Tržič — Lesce — Kranj — Ljubljana naš Avtomobilski klub priredil ocenjevalno vožnjo za avtomobile in motocikle. Podrobni razpis in vse informacije se dobe v tajništvu na Kongresnem trgu 1, tel. 41-93. Prijave se zaključijo 16. maja.
V nedeljo ob 7. zjutraj torej bo s Kongresnega trga v enominutnem presledku pohitela proti Kamniku in naprej proti Gorenjski dolga vrsta avtomobilistov in mo-tociklistov. Prijavljenih je več ekip — skupin avtomobilov enake znamke — pa tudi med posamezniki je za prireditev veliko zanimanje. Ocenjevala se bo točno predpisana povprečna hitrost v štirih etapah. Na Sorskem polju je pri povratku na sporedu še preizkušnja maksimalne hitrosti •— toda neobvezno. Obvezna pa je za vsakega tekmovalca preizkušnja na Kongresnem trgu po povratku t. j. približno med 11. in 13. ure. Preizkušnja ima namen pokazati spretnost vozača v reverziranju in sposobnost vozila glede zaviranja, upravljanja in pospeševanja brzine. Točen predpis glede te preizkušnje bo izdal Avtomobilski klub sicer pravočasno vendar ne prekmalu, ker bo prireditev zanimivejša, —brez obširnega treninga. Zvečer ob 20.30 bo v prostorih Avtokluba razdelitev nagrad. Ker je obljubljena tudi udeležba dam, je namenjena za prvoplasirano damo — samo-vozačico — še posebna nagrada.
Avtomobilski klub se zaveda, da ima tudi v teh časih takšna športna prireditev svoj poseben pomen in vabi zato športnike k čim večji udeležbi.
Rinkošti
na litijskem igrišču
Litija si je priborila pokal, Ratlečani pa spominsko plaketo
Litija, 15. maja.
Za binkoštno nedeljo nam je pripravila SK Litija pester spored in povabila na gostovanje še troje nogometnih moštev, in sicer iz Radeč, Most pri Ljubljani in Zaloga. Naša športna publika je imela dovolj razvedrila in dogodke na športnem igrišču je spremljala pri vseh nogometnih spopadih več stoglava množica.
SK Litija je pridobila naklonjenega prijatelja, ki je poklonil za zmagovalno enaj-storico krasen srebrn pokal. Darovalec pa ne želi biti imenovan. Za tolažilno nagrado pa je dodal upravni odbor našega kluba lepo spominsko plaketo. Poudarimo lahko, da so bili vsi nastopi lepo izvedeni in gotovo v splošno zadovoljstvo publike, prirediteljev in tudi večine sodelujočih moštev. Grajati pa moramo neljub incident, ki ne kaže preveč športnega duha: zaključnemu dejanju, ko so se zbrala vsa moštva v predilniški dvorani k razdelitvi daril ni prisostvovalo moštvo SK Adrije, ki je zaradi izgube igre užaloščeno odšlo. Glavno športno pravilo zahteva pravičnost, plemenitost in — če treba — priznanje lastnega poraza.
Vse prireditve so bile na športnem igrišču v švarčevi hosti. Mestoma je bilo neugodno vreme, kar pa ni motilo ne publike ne igralcev.
Dopoldansko igro sta uvedla Moste in Radeče (4:0), nato pa je nastopila litijska enajstorica proti SK Adriji iz Zaloga, kjer so naši zmagali z rezultatom 1:0. Edini gol je zabil vneti igralec Jančar Silvo, ki pa je popoldne tragično končal po nepremišljenem skoku pod osebni vlak. Kolesje ga je prerezalo na dvoje in tako je bilo končano življenje vrlega športnika. O tragediji je »Jutro« poročalo že v včerajšnji številki. Končal je življenje v trenotku, ko se je naše moštvo že zbiralo v garderobi k novemu nastopu. Medtem ko so pričakovali Silva, pa je došlo sporočilo, da si
je sam vzel življenje___Razumljivo je, da
je žalostna novica pretresla vse tovariše in pod vtisom groze so bili naši vso igro.
Popoldne so se srečali najprej SK Radeče in SK Adrija (1:0 za Radeče). Za obe-
Livama železa potrebuje nujno
5 prvovrstnih modelnih mizarjev
ki znajo samostojno izdelovati modele po načrtih. Ponudbe z navedbo dosedanje prakse poslati s plačilnimi zahtevami pod »Model stolar« na Publicltas d. d., Zagreb, Illca 9.
I
ma kluboma, ki sta izgubila dopoldanski igri. sta nastopili zmagovalni moštvi in sicer SK Litija proti Moščanom. Rezultat je izpadel v korist Litijanov (3:1). Gole so zabili za Litijo igralci: Lombar, Eltrin in Demko. S tem so si naši priborili končno zmagi in pokal.
Vse tekme je sodil na vse požrtvovalno in pravično bivši član SK Litije, g. Avgust špat. ki je bil v poslednjem času premeščen po služberi potrebi iz Litije v Mokronog. Kakor kaže njegovo sodelovanje o Binkoštih pa je ostal še zmerom naš.
Obe darili, ki sta jih prejeli Litijani (pokal) in Radečani (spominska plaketa) sta bili razstavljeni že med tednom v izložbi trgovine g. Milana Lombarja. Razdelitev daril in zaključna slovesnost je bila prav prisrčna na Stavbah.
Pa so le še športniki!
Nedavno smo na tem mestu objavili vsebino pisma iz enega naših podeželskih krajev. kjer so si zdravja m zraka željni rudarji hoteli ustanoviti nogometni klub. v katerem bi si na zelenem polju privoščili nekaj oddiha in veselja V tej želji so sc obrnili do sosedov, da bi jim poslali moštvo športnih tovariše\ . s katerimi bi se lahko posvetili tej igri. kakor je določeno po pravilih in kakor io gojijo vsi veliki i nmali nogometni klubi po s\-etu. Začeti so hoteli tako. da bi prebrodili prve težave te borbene igre in se polagoma uvrstili v članstvo velike nogometne družine v naši državi. Na to s\-oje vabilo so dobili odgovor. kakor hi ne bili k sebi vabili tovarišev iz športa in bridko so bili razočarani v s\'o-jem prvem navdušenju za spori >n ob prvem poizkusu, da bi stopili v športno areno.
Kot odmev na ono žalostno pi^mo iz našega rudarskega revirja, objavljamo danes javno ponudbe staie nogometne garde SK Ilirije iz Ljubljane, ki sc po tej poti na svoje stroške nudi onim rudarjem za partnerja v nogometni tekmi. Očilk: na račun onih sosedov iz nogometnega tabora so jih enodušno dvignili do protestne akcije, v tej obliki, s katero želijo pokazati, da niso vsi športniki fakšni. kakor so oni iz neimenovanega klube, na deželi, ki vidijo v mlajših športnih tovariših »siromake v plenicah«, s katerimi ne morejo it' skupaj na športni prostor ___
Naprošeni smo. naj javno povabimo mlado rudarsko enajslorico da se za ponujeno gostovanje starih ilirijanskih nogometašev obrne na naslov SK Ilirije v Liubljani, kavarna >-I:vropa« kjer se bodo lahko dogovorili glede vseh podrobnctii za nastop teh nogometašev in starih športnikov v njihovem kraju.
Ras-us
atletskega mitinga SK Ilirije v soboto, 18. t. ni.
Atletska sekcija SK Ilirije v Ljubljani priredi v soboto dne IS. t. m. ob 15. na svojem igrišču za Kolinsko tovarno miting po dolžnosti. Pravico nastopa im.ijo člani klubov, včlanjenih v SAZ oziroma ASKJ. Daril in prijavnine ni. Prijave se sprejemajo na startu.
Spored je naslednji: seniorji: tek 100 m, met krogle, skok v višino, tek 400 m, skok v daljino, met diska, tek 800 m. tek 3000 m. štafeta 4X100 m, juniorji in omladinci: tek 100 m. tek 1000 m. met krogle 5 kg.
Atletska sekcija SK Celja poziva vse atlete, da pridejo danes popoldne vsi na trening, ki ga bo vodil zvezni trener g. Klein.
SK Ilirija. Važna izredna seja upravnega odbora bo v petek, 17. t. m. ob 20.30. Potrebna je zlasti tudi navzočnost vseh načelnikov- sekcij. — Predsednik.
Kolesarski dirkači — juniorji! Glede na skorajšnje državno kolesarsko prvenstvo, ki bo v Zagrebu dne 9. junija t. 1. se pozivate na sestanak, ki ga sklicuje Slov. koles, zveza jutri. 17. t. m. ob 20. pri Hab-janu v Sp. šiški. kjer vam bo predsednik SKZ g. ppk. Jaklič dal potrebna navodila. Ker bo sestanek koristen tudi za dirkače vobče. je potrebno, da se ga udeleže tudi dirkači A. kategorije. — Predsednik.
fiflefi^lišče
DRAMA
Četrtek. 20.: županova Micka. Varh. Red B. Petek, 21. ob 15.: Hamlet. Dijaška predstava. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Gostovanje Zvonimirja Rogoza.
Car domačnosti veje iz dejanja in originalne stare slovenščine v igrah »Varh« in »županova Micka«, ki sta dve izredno prikupni sliki iz naših starih časov. Zasedba običajna, le vlogo župana in Anže-ta igrata Potokar in Jan. »županovo Micko« je zrežiral dr. Bratko Kreft, »Varha« pa prof. šest.
Dijaška predstava »Hamleta« z gostom Zvonimirjem Rogozom bo v petek popol ne ob 15. uri Uprizoritev je namenjena dija-štvu ljubljanskih srednjih šol, ki bo imelo pri tej priliki možnost spoznati Shake-spear.jevo tragedijo z osrednjo tragično figuro danskega kraljeviča Hamleta v interpretaciji odličnega gosta. Zasedba vlog običajna. le vlogo grobarja bo zopet prevzel Plut. Veljajo znižane cene od 20 din navzdol.
OPERA
Četrtek. 20.: Lucija Lammermoorska. Red četrtek. Gostovanje Sonje Ivančičeve in Josipa Gostiča. Petek, 21.: Tosca. Izven. Znižane cene. Gostovanje zagrebške sopranistke Tee Laboševe in ruskega baritonista Borisa Popova.
Mlada dramatska sopranistka Tea La-boševa. ki je lani z odličnim uspehom gostovala na našem odru, bo nastopila v petek zvečer v naslovni partiji Puccinijeve »T o s c e«. Pevka ima obsežen in zvonek glasoven material, vsled česar se ji obeta najlepša odrska bodočnost. Scarpia bo pel odlični ruski baritonist Boris Popov, Cavaradossija pa Franci, ki tudi šteje to partijo med svoje najboljše. Predstava bo izven abonmaja.
CELJSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 19.: Ujež. (Udruženje jugoslovanskih emancipi ranih žen. Gostovanje šentjakobskega gledališča iz Ljubljane.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Četrtek. 16.: zaprto, i Predgeneralka). Petek, 17.: zaprto. (Generalka). Sobota, 18.: Krisalida. Krstna predeta**.
L rej oje Davorin fiavJjea, — Jzflaja m Jboazocuj »Jutra* Stanko yiraot, — Za Narodno tiskamo ^ d, kot tiakarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vaj v Ljubljani.