23. štev.
V Kranju, 8. junija 1901
II. leto.
Političen in gospodarski list.
Vabilo na naročbo. zf^^ia^sa^o^K!
za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu. S 1. julijem poteče naročnina vsem onim, ki so bili naročeni za pol ali četrt leta; zatorej jih uljudno prosimo, da nam te dni d o -pošljejo nadaljno naročnino, da se jim list po preteku naročnine ne ustavi.
Kamniška železnica.
Poslanec dr. Ferjančič je v seji poslanske zbornice z dne 23. maja t. 1. govoril o kamniški železnici takole:
Drugo progo, o kateri so rojaki že razpravljali, moram prav posebno omeniti, ker sem glede smeri trace v nekem oziru drugih nazorov. Gre se za nadaljevanje lokalne železnice Ljubljana-Kamnik.
Da je indicirano, to progo spe^ati dalje čez Kamnik in jo kje zvezati s štajarsko progo Celje-Velenje, to bo težko kdo mogel prerekati. Danes je to toliko potrebnejše in umestnejše, ker sta bili v zadnjem času izpeljani progi Velenje - Spodnji Dravobreg in Wolfsberg - Zeltvveg. imelo bi se torej od Zeltwega, ki sam leži ob glavni progi, čez Kamnik do Ljubljane direktno zvezo, ako bi se zgradila ne predolga proga od kake točke celjsko-velenjske železnice, na pr. od Polzele do Kamnika.
Nočem ponavljati, kar se je povedalo. Gospod poslanec vitez Berks je stavil v tem oziru utemeljen predlog, kateri pride v železniškem odseku na razpravo. O tem predlogu se bo razpravljalo pri posvetovanju o lokalnih. V priporočilu zgradbe te proge (Polzela-Kamnik) je opozoriti, da se morajo upoštevati težavne razmere železnice Celje-Velenje, na kateri izvršuje južna železnica obrat. Kadar ima južna železnica oskrbovati promet na kaki drugi železnici, ga oskrbuje tako, da tista železnica nič nima (Veselost), da potegne ves promet na svoje proge, država pa mora za garancijo proge od Velenja naprej plačevati prav znatno svoto. Država mora to železnico v svojem lastnem interesu osvoboditi južne železnice. (Pritrjevanje).
Ne bom se spuščal v druge podrobnosti o tej železnici, saj pride stvar itak še na razpravo. Na tisto točko pa moram opozoriti, glede katere se ne strinjam z gospodom predlagateljem.
Vlada je sama poslala izvedence, da študirajo zvezo od Kamnika tja na Štajarsko.  Ti so preštudirali štiri
varijante. Med tr. H sta dve varijanti, katerih ena bi bila dolga 67 kli »aifltfC*, uruga pa 50 kilometrov, a stroški bi za vsaki teh varijant znašali 14 milijonov kron. Že radi teh stroškov se je reklo, da teh varijant ni priporočati. Obstoji* a tudi dve drugi varijanti, ki bi bili dosti cenejši i .udi krajši. Ena gre iz Stajarske čez Motnik na Kamnik.    uga iz Štajarske na Domžale.
Jaz se moram ' ^so odločnostjo izreči ze-per namen, da bi se /.veza speljala na Domžale, in sicer zategadelj, ker bi bila proga v Kamnik krajša in tudi cenejša :akor proga v Domžale, poglavitno pa zategadelj, Lua* nikdar in na noben način ne pripustim, da bi se procvitajoče se zdravilišče Kamnik pri tej železniški gradnji pustilo na strani. Vse mogoče predrosti, ki ga more imeti proga v Domžale — jaz nobene ne vem in tudi pred lagatelj ni nobene naved^1 .— ne odtehtajo škode, k! bi jo imelo zdravilišče Kamnik, ako bi pri tej železniški zvezi ostalo na strani.
Za sedaj se hočem omejiti na to, kar sem povedal, ker bo se prilika, to zadevo korenito pretresati, prosim pa vlado, naj glede gradnje lokalnih železnic na Kranjskem zavzame dobrohotno stališče, brez ozira in brez sklicevanja na tistih 34 milijonov, ki pri razdelitvi troš-kov na nove železnice odpadejo na kranjsko deželo.
Potrebno bo itak, da se deželni zbor kranjski bavi s to zadevo. Po moji sodbi se bo moral že v prihodnjem zasedanju, zlasti ker bodo med tem nove železnice že zakonito zagotovljene, baviti ex proteso z železniškim vprašanjem in z izvršitvijo in popolnitvijo lokalno-želez-niškega omrežja. Ozirati se bo moral pri tem na to, da treba ustvariti tako železniško omrežje, da bo imela korist dežela in tudi nove proge. Ali če se hoče izdatno podporo od strani vlade, bo morala vlada na vsak način globokeje poseči v žep, zakaj z letno vsoto 1,800.000 K v dobi štirih let se ne da dosti storiti. Ako bo vlada zahtevala večjih kreditov, našla bo ljudski zastop gotovo na svoji strani. S tem končam. (Odobravanje).
Naš hišni davek.
Fise £. II.
Finančna veda, bolje rečeno: finančna politika — kar ni vseeno*) — zahteva kakor od vsakega, tako tudi
*) Glede bistrene razlike primeri: *FinanzwiHgenschatt>, von Dr. J. Kaizl, izborna knjiga — in Rieca-Salerno:   »Scienza delle finance*.
«
208
od hišnega davka, da je uravnan po gotovih splošnih pravilih, češ, če je uravnan po teh pravilih, se nobena stranka, t. j. ne fiksus, ne davkoplačevalec ne bosta mogla pritoževati, da sta napravila slabo kupčijo. Država bo imela, kar mora imeti, in dobila to na relativno lahek način, davčni zavezanec bo pa dal samo toliko, kar more utrpeti, in pri taki priliki, kadar lahko odda del svojega premoženja javnosti.
Ge primerjamo avstrijski hišni davek z dotičnimi zahtevami teorije, moramo brez uveta priznati, da se je v gotovem oziru od vseh sličnih davkov sosednih držav najbolj približal znanstvenemu idealu. Njega priredba i ti odmera se opirate na realne temelje in sledite fluktuaci-jam življenja kakor morebiti nikjer drugje. Da so pa ti temelji zdravi in pravi, izpričuje že dejstvo, da so po svojem bistvu ostali skoro neizpremenjeni že dobro nad sto let, to je od časa, ko je veliki cesar Jožef II. izdelal svoj tozadevni «llaussteuerpatent». Mi moderni za one čase včasih nimamo drugega kot pomilovalen nasmeh. Pa, sodi o njih kakor hočeš, bili so časi, ki so nam zapustili sijajne dokumente, kako sposoben je bil za zako-nodajalna dela takratni uradnik, in sicer tako sposoben, kakor ni ne njegov današnji naslednik, še manj pa — brez zamere gospodje državni poslanci! — parlamenta-rična mašina. To ve vsak, kdor ima /. novejšimi zakoni količkaj opraviti. Navadili smo se mi Avstrijci, da smo ljudje druge in tretje vrste — pripoveduje se nam to na tujem in žalibog še bolj doma - in kolikokrat slišiš: «Kar imamo, vse je narejeno po tujih, večinoma nemških izgledih !> An contraire — mnogo dobrega in gotovo najboljše, kar imamo, je vzrastlo na naših domačih tleh, in velik del tega — če sploh ni zapadlo jekleni postavi minljivosti, in tej je podvrženo vsako človeško delo — dolgujemo času, katerega smo omenili zgoraj, času, ko je država vedela, kaj hoče, in izpeljala, kar je hotela. Primeri samo energičen nastop nasproti pretenzijam cerkvenih patentov. Bil je to velik čas, kakor jih je bilo morebiti malo prej in jih gotovo ni bilo pozneje.
In v tem času se je rodil naš hišni davek, ki je — kakor rečeno — zasnovan na temeljih, katere je postavil Jožefa II. patent o hišnem davku. Te temelje je prevzel iu razširil cesarski patent od leta 1820, ki je s svojimi izvršilnimi predpisi še danes takorekoč osnovni zakon o hišnem davku. Sledilo je nato še mnogo deloma zakonitih, deloma administrativnih določeb in ukrepov, ki so za prakso vsi več ali manj važni.   V ti
PODLISTEK. Prigodbe nekdanjih časov
opisuje M ¡11 i j a \i o I) d a i. V letu III.
1734 se je pričelo zidanje nove cerkve v Šmaitnem, namreč 20. marca, t. j. v ponedeljek po tretji nedeljo v postu. (Velika noč je bila to leto na sv. Marka dan.) Vsak dan do binkošli jih je delalo po osem, potem pa do sv. Matevža po 12 vsak dan. Cerkev je plačala to leto rokodelcem 1077 rajni.
173") 14. marca so to cerkev zidali dalje. Lahkovec (lahek kamen trn Tulslein), katerega je bilo mnogo treba za «kupo>-. so dovažali od več krajev, nekaj voz še celo i/. Špitaliča. Vse- delo je veljalo 12.000 rajni ali po našem 1020 goldinarjev.
1730 je bila vojska med našim cesarjem in Turkom, a nesrečna za  nas,  ker je  cesar   izgubil  velik del
Srbije. Turki so premagali Beligrad in ga razdajali, da ni bilo trdnjave,
17."»'.» je bila vojska nesrečno končana in Beligrad prepuščen Turkom.
17 11» dne 23. marca je v Komendi treščilo v zvonik in ga razdjalo. Strela je ubila troje oseb.  Dne 20.
površni zgodovinski črtici pa ne morejo imeti prostora, zato jih preskočimo in omenimo le še dva zakona, ki sicer tudi nista prinesla nobene načelne izpremembe, ki sta pa velikega pomena zaraditega, ker sta davčno dolžnost deloma razširila, deloma ji dala drugo vsebino. In ta dva zakona sta cesarski patent od leta 1849 in zakon od 9. februarja 1882 drž. zak. št. 17. Tudi sledeča leta smo dobili še marsikatero postavo, da ne rečem posta-vico, ki se peča s hišnim davkom. A podobne so onim malim popravam pri poslopjih, kadar gospodar zveča okna, zazida en vhod in napravi drugega i. t. d. Zato zadostuje, če tu le opozorimo, da se je tudi po letu 1882 popravljala zgradba našega hišnega davka — in kdo bi se čudil, da je tako stara zgradba popravila potrebna? — Kaj se je pa popravilo, ali srečno ali nesrečno, dotične opazke si pa moramo pridržati za dog-
matični del tega spisa._ Se nadaljuje.
V Kranju, 8. junija.
Iz državnega zbora. Minulo soboto je poslanska zbornica odobrila investicijsko predlogo. Na razpravi je bil potem proračunski provizorij. V imenu slovenskih naprednih poslancev je govoril poslanec dr. Tavčar, ki je izjavil, da bo sicer glasoval za provizorij z ozirom na državo, a ne more vladi izreči zaupanja radi pospeševanja klerikalizma. — Državni zbor bo imel le še malo sej. Bržčas se zaključi prihodnji teden, potem prično delovanje deželni zbori.
Srbsko prestolonasledstvo. Listi pišejo, da je do-gnano, da kralj Aleksander ne dobi potomca, vsled tega je tudi rod Obrenovičev izključen od prestolonasledstva. Srbski narod bo torej moral po odstopu sedanjega kralja voliti zopet svojega kralja.
Vojna v južni Afriki. Angležem huda prede. V zadnjem času so Buri odšli kot zmagovalci iz več manjših bitek. Angleške izgube so vedno večje nego se poroča in sedanji položaj je zanje jako neprijeten. Vrhovni poveljnik angleške armade lord Kitchener pa je baje prosil, naj se sklene premirje, kar gotovo ni kaj veselo znamenje za Angleže. _
Dopisi.
Z dežele. (Nekaj o kmetu.) Pri lanskih volitvah se je na Kranjskem naglaševalo, da rraj krnet voli kmeta za poslanca. Naši duhovniki, ki so postavili ljudi za kmetske poslance — pardon kandidate —, ki poznajo kmetijo z daleč, ki tudi v kaki drugi stroki po večjem
avgusta je pogorel Kranj, vse cerkve in mesto, le nekaj hiš pri mestu čez Savo je ostalo. Kakih 26 ljudi je bilo žrtva strašnega požara. Bežali so namreč v kleti, kjer so bili zadušeni od soparja. Čudno je le, ker neka podoba Matere božje ni zgorela, in rožni venec v njeni roki je ostal nepoškodovan, dasiravno je zgorela njena shramba, vsi zvoniki in tudi zvonikova streha, čeprav je bila bakrena.
1750 je sv. oče papež Benedikt XIV. postavil apostolskega namestnika za kraje, ki so bili avstrijski, zaradi prevelike oddalje od školije v Akvileji, kamor so spadali. Te tare niso bile le po sedanjem Gorenjskem, ampak tudi po Stajarskem. Za lo mesto je bil priporočen korar Karol grof Atems, goreč za božjo čast in mož lepega življenja. Da bi te kraje lažje vladal in oskrboval, je bil posvečen v škofa in prejel vso oblast v svoji škofiji.
17;")1 je bilo sveto leto skozi 6 mesecev proglašeno od papeža Benedikta XIV.
17f>2 je goriški nadškof obiskal mnogo župnij po (Jorenj-skem, kar la stran je bila tedaj pod (iorico. V Kamniku je bil dne 16., 10, in 17. septembra.
nič ne štejejo, so kmetskemu volicu zašepetali na uho: Kmet je neumen, on je le za delo in za drugega nič in zato, da dosti otrok spravi na svet in za angelje v nebesih. Na Gorenjskem in na Dolenjskem je večina kmet-skih volilcev to verjela. «Gospod» so rekli, amen! Nemški gospodarski pisatelj, ki dobro pozna kmeta, pa piše: • Kmet je mirnejši, a opasnejši, kakor meščan; tuji utisi se ga redko primejo; on zamore utis izgubiti, predenj pride drugi; ali on stoji v vednem pogovoru z veliko pametjo matere narave. Tako postajajo njegove sodbe počasne, pa zrele, na. celoto, da se ne reče na večno trajajoče namenjene. Kmet velja kot nerazsoden, neomi-kan, pa ima več praktične vede, kakor kak gimnazijski abiturijent, ali kdo še višje gori. Če takozvani omikan meščan s spretnim jezikom žlobudra nesmisel, jeclja kmet dostikrat veliko pameti. Drugi znameniti nemški gospodarski pisatelj piše: «Nemčija je bila skozi V L tisoč let razkosana: živela je neumno. Nesrečna usoda je storila, da je bil kmet odrezan od vsakega vpliva na politično razvijanje; vse je ležalo v rokah plemstva, cerkve in mest. Ta nesreča še danes obstaja in naša zoprna in strahovita politična razkosanost, nerednost in razdivjanost more šele končati, ako uživljen in svoboden kmetski stan svoj merodajen utež vrže na tehtnico države. — Tako sodijo veliki gospodarski pisatelji v nemškem rajhu, ki so sami kmetje in so se mnogo šolali in pregledali vse stanove, vsa gospodarstva. Le slovenski kmet noče verjeti, da kmetsko življenje in delo izreja pametne ljudi. Seveda, ko gre kmetsko gospodarstvo nizdoli, vzame obup kmetu tudi ponos; tedaj voli Pogačnike, Šušteršiče, Vencajze, Žitnike in Pfeiferje svojim državnim poslancem in še s ponosom bo dejal: Kaj bo neumen kmet kot poslanec zbavil! Tako pride, da v zgolj kmetski deželi sedi v deželnem zboru med 31 poslanci komaj pet pravih kmetov. Mislimo, da je to kje v Avstriji in če se ne motimo — na Kranjskem, -a-
Iz Kranja. Vsi smo slutili, da se bo nekaj zgodilo. Tudi različna znamenja so kazala, da visi nekaj v zraku. Vladala je neznosna vročina. Hudourniki so švigali pri tleh, petelini so peli vsako popoldne, Koblar je pogostoma obiskoval prijatelja Pavšlarja in se je večkrat vozaril v Ljubljano, Cofov obraz je prerokoval nekaj groznega, nas so pa neznosno bolela kurja očesa. In res nas niso varale naše slutnje: minulo soboto popoldne je treščilo!
Slavni Skalja se je zopet vrnil iz letovišča. Prinesel je saboj veselo vest, da se bodo volitve še enkrat vršile. Ta novica je vplivala, kakor blagodejni dežek p o večdnevni suši na ovenele rožice, zravnala je globoko sklonjene glavice naših malkontentov in vzbudila novo bojaželjnost. Po štirinajstdnevnem ■ molku so se zopet ojačili, nakupičili so v «Slovenskem Listu* nebroj črnih političnih oblakov (imenujejo jih tako poetično «odmeve»), začeli so bliskati in spustili so na nas zopet usodepolno strelo: volitve se bodo še enkrat vršile! Dasi-ravno niso bili uverjeni o istinitosti Skaljevega poročila, se jim je vendar zdelo potrebno o tem napisati dolg članek. Napravili so svojemu «protestu* zoper občinske volitve obširen komentar, o katerem so bili menda prepričani, da mora presuniti slavno c. kr. deželno vlado. Sta pač vladala preteklo soboto v Ljubljani v vladni palači strah in trepet pred našimi malkontenti!
V dokaz, da je županstvo pri zadnjih občinskih volitvah postopalo nepravilno, podajajo v »Slovenskem Listu« najduhovitejše točke iz svoje pritožbe. Najhujši trn v peti jim je volilec K. P., katerega je županstvo moralo prevzeti v II. volilni razred, ako je hotelo po razsodbi c. kr. okrajnega glavarstva in z ozirom na izvi-šanje davčne svote vsled podanih reklamacij postavno razdeliti davčno svoto med II. in III. razredom. O tem smo že pisali podrobneje v 20. številki «Gorenjca*. Nasprotniki ne morejo pozabiti, da so se sami vjeli v svoje zanjke in sedaj so kar brez deželnega zbora sprejeli novo postavno določbo v občinski volilni red, da namreč županstvo po reklamaciji ni opravičeno imenika prenarejati. Občinski volilni red pa določa v § 17. le toliko, da se volilni imeniki ne smejo več prenarejati osem dni pred volitvijo! — — Nadalje trdijo, da so bili v prvotnem imeniku vpisani
209
J. C. dediči, da so pa ti dediči pozneje izginili in da so za umrlo M. U. lahko volile njene hčere, ki niso bile nikdar v imeniku. Na to pripomnimo, da niso bili nikdar vpisani J. C.-a dediči. Ge varuh teh dedičev, ki je sam slovit malkontent in je sam prepisaval volilni imenik tako slabo varuje pravice svojih varovancev, potem mu županstvo ne more pomagati! Pa saj so ti veleumi zahtevali celo vpis volilcev, ki so bili takoj začetkoma v imeniku. Kakor se kaže, gospoda ne zna niti več prepisovati in morda tudi ne brati. Strast oslepi! Hčere, med pripravami za volitve umrle M. U., so bile pa opravičene voliti, kajti umrla mati ni bila več volilka, ker je že pred dvema letoma izročila posestvo svojima hčerama. Ker se je izkazalo to dejstvo na podlagi listin, je bilo županstvo po navedeni določbi § 17. občinskega volilnega reda opravičeno hčeri vpisati med volilce.
Na podlagi teh tehtnih razlogov so tedaj vložili pri-ziv, katerega bo, kakor trdijo kar naravnost z nekako rraivno nesramnostjo, «vlada vpoštevala, ker tam ni tako, kakor na našem rotovžu*. Dobro vemo, da ne gre že naprej govoriti o razsodbi deželne vlade, zato omenjamo le toliko, da mirnim srcem čakamo odločbe pristojne oblasti, ker smo prepričani, da se bo razsodilo strogo po postavi in ne na ljubo eni ali drugi stranki. Upamo, da nas razumete in še kdo drugi!
Ne glede na vse to pa sploh ne razumemo, kaj pravzaprav hočejo ti naši malkontenti. Recimo, da bi se volitve vršile res še enkrat. Pa si vendar ne domišljate, da bi potem zmagali? Niti 80 glasov bi ne spravili skupaj. Razumen človek se vam ne bo več vsedel na limanice. Četudi visoko ne cenite kranjskega rotovža, za odbornika pa vendar ni vsak. Brati in pisati ne znate, kakor smo vam pojasnili ravnokar, o računanju pa še govorimo ne! Šteti znate samo do osem, kakor kaže bistroumen račun o virilistih in pri vsakokratnih volitvah se vštejete, vedno za najmanj polovico glasov. Taki tiči pač niso za na rotovž, gredo naj raje nazaj k — Cebinu!
Cemu tedaj to «plehasto» gromenjev «S1. Listu* in čemu tiste strele, ki ne provzročajo nikake škode, ker so vodene!
Z Gorenjskega. Dnevi ob priliki zborovanja «Zaveze učiteljskih društev* so vkljub neugodnemu vremenu udeležencem prijetno potekli. Vsi zavedni Blejci so tekmovali, kako bi izletnikom - učiteljem napravili vesele in prijetne dneve. Dali so do sto prostih stanovanj na razpolago odboru brezplačno, župan z občinskim odborom je pozdravil goste, povsod smo bili z veseljem sprejeti, le v gostilni pri «Petranu» so nas neprijazno gledali, ko smo prišli tja, da smo se odpeljali na otok k maši. To neprijaznost nam je gostilničar pokazal s tem, da nam je zajutrek prav pošteno zaračunal. Stavim glavo, da nobenega izmed učiteljev že zaradi prevelike draginje ne bo več tja. Slaba postrežba in draginja — to je stara pesem «pri Petranu*. — Koliko nas je bilo binkoštni ponedeljek pri maši, ne vem, ker nisem štel, a tega tudi «Slovencev* poročevalec ne ve, dasi nam zlobno predbaciva zanemarjanje verskih dolžnosti. V Vintgar nas ni došlo ne 25, in tudi zapili nismo dveh goldinarjev. •Slovencev* dopisnik mora imeti povsod svoj nos. Nam gleda v usta, koliko zajemo in zapijemo, nam gleda tudi v žep, koliko imamo še kronic notri. Kaj in za koliko je restavraterka pripravila, tudi ne vem, a na naš račun gotovo nič, ker nismo poprej naročili- ničesar. Res se je nekdo obstrelil pri tej priliki, a tega nismo krivi mi, ampak dotični streljavec, kateri je bil dovolj nepreviden pri svojem poslu. Dopisnik hoče biti pikanten, zato nam je bil vedno za petami, da bi zvedel kako nepoštenost ali nespodobnost o nas, a je samo zloben, ker se mu njegov namen, nam škodovati na ugledu, spredaj in zadaj vidi iz dopisa. Zameriti mu ni, ker je to njegova navada. O wie drollig! _ Učitelj.
Novlčar.
Na Gorenjskem. Procesije sv. rešnjega telesa se že več let ni udeležilo tako malo občinstva, kakor minuli četrtek. Kakor čujemo, dekan Koblar ni povabil uradnim potem — kar
210
je običajno — niti uradov, niti občinskega odbora. Mož bržkone ni utegnil, ker mu politika in literarno delovanje provzročata preveč dela.
Za železnico Kranj-Tržič je vložil deželni odbor kranjski prošnjo na državni zbor. Istotako je storil za progo Trebnje-Št. Janž in za podaljšanje dolenjskih železnic v Belokrajino. — Železniški minister je glede proge Tržič-Kranj rekel v seji železniškega odseka dne 3. t. m., da bo dal razmere sicer še proučevati, a da se proga začne gotovo kmalu graditi. Poslanec dr. Tavčar se je v tisti seji odločno zavzel za lokalne železnice na Kranjskem, priporočal je peticijo kranjskega deželnega odbora glede lokalnih železnic. Kamniška železnica se mora in sme graditi na vsak način samo preko Kamnika in ne od Domžal, kakor je predlagal Berks.
Virilisti v kranjskem občinskem odboru. Poročali smo že, da je v Kranju kakih petnajst virilistov. Ker pa trde nasprotniki, da imamo le 8 virilistov, smo se o tej zadevi natančno poučili. Na podlagi davka, ki je bil predpisan za leto 1900 (z odbitkom popusta) in na podlagi katerega se je tudi sestavil volilni imenik, imamo v Kranju nič manj kot 18 volilcev, ki imajo po § 17 občinskega reda pravico do virilnega glasu, bodisi da plačajo najmanj 100 gld. direktnega davka od svojega nepremičnega posestva, bodisi 200" gld. od svojega obrta ali pridobitka. Tedaj toliko virilistov, kakor občinskih odbornikov! Z ozirom na letošnji davek jih bo pa bržkone nekaj več. Ker so bili trije virilisti izvoljeni odbornikom, ostane še 16 opravičencev. Vsak virilist lahko priglasi svojo pravico, kadar mu drago. Pravico do virilnega glasu imajo naslednje p. i. volilke: L. Matiašič, M. Ogrinc, H. Pavšlar (odn. g. Cof), M. Prevc in ti-le p. n. volilci: P. pl. del Negro, K. Florian, J. Killer, I. Majdič, V. Majdič, M. Mayr, P. Mayr, T. Pavšlar, Kar. Plei\vciss, K. Pollak (odn. Koblar), K. Puppo, R. Rooss. A. Šlamberger in dr. V. Stempihar. Nasprotniki so bržkone le pomotoma enojko pred osmico izpustili.
<Odmevi*. Kranjskih malkontentov kar nič niso izučile občinske volitve. Kakor se vidi v zadnjem dopisu v «Slovenskem Listu*, so jim navadno opravljanje, smešno-naivno zabavljanje, bahanje in prazne grožnje še vedno edino politično orožje, med tem, ko bi jim veliko bolj pristojalo malo več ponižnosti. Oni, ki so se sami z vodnim zagotavljanjem zmage tako grozno osmešili, smešiti hočejo g. župana Šavnika in še sedaj ne uvidijo, da s takimi neosnovanimi in otročjimi napadi ne bodo nikdar izpodkopali ugleda tako uzornega moža, temveč da s takim netaktnim postopanjem škodujejo le sami sebi in pehajo od sebe zadnje pristaše. Nam tudi prav! Nikakor nam pa ni prav, ako ti ljudje v svoji že bolezni podobni domišljavosti zahtevajo od nas hvaležnosti, ker v pritožbi zoper občinske volitve niso navedli onih sredstev, s katerimi se je baje delalo na naši strani, ker bi bil — kakor pišejo — potem konec te igre pred sodiščem!! Zraven pa še pristavijo, da jih je nekdo s po vzd i gnj e ni m a rokama prosil, da naj tega nikdar ne izkoriščajo! Kakor se kaže, je na možgane naših malkontentov močno vplivala vročina zadnjih dni. Gospoda, le nič se ne ženirajte! Govorite že vendar enkrat pred sodiščem in ne samo po gostilnah. Ker želite poznati ime (premetenega volilca*, ki je goljufal volilno ko mi j o, pripomnimo, da smo dotičnika že imenovali s polnim imenom v 19. številki «Gorenjca* stran 173., kjer smo omenili, da je bil ta mož tako prepričan o važnosti svojega glasu, da je volil zase kar dvakrat. Ko je bil namreč poklican nek nenavzoč volilec s tistim imenom, volil je zanj kar «premeteni volilec* in ko se je klicalo njegovo ime, je potem volil še enkrat. Kaj pravite, kako se imenuje tako ravnanje? Ker smo tako ustregli vaši želji in na vaš poziv navedli v pred-stoječi notici tudi vse viriliste, nam še vi storite uslugo in nam povejte: kdo je prosil s povzdignjenima rokama, kdo je dobil dva gld., ker se je zdel Pircu, da je «fest fant*, kdo izmed liberalne stranke je obljubil nekemu odpisati kar 30 gld. brez bolezni in komu je dal glavni agitator naše stranke «11 aster* na dlan? Poživljamo vas, da odgovorite! Pričakujemo proti-
usluge! Ce imate v sebi še kaj poštenosti, na dan z odgovorom!
Mestna kopelj je odprta občinstvu v uporabo. Se-zijske karte se dobe v občinski pisarni. Dame se kopljejo lahko razun v kabinah, zanje določenih, tudi v javni kopeli vsak dan od dveh do štirih popoldne izvzemši nedelje in praznike.
Bavbav. Pišejo nam: «Pa prišel bo en možiček*, poje stara narodna pesem. Ta zaobljubljeni možiček se je pojavil v osebi ravnatelja Hubada, kajti gosp. Hubad postaja čimdalje bolj mitična oseba, tako da se je resno bati, da ne izpodrine sčasoma vseh zlih duhov narodnih pravljic, kakor povodnega moža, malika in divjega moža in pa Miklavževih parkeljnov, in matere bodo klicale malim porednežem: «Hubad gre!* — Na ljubljanskih šolah je že baje sedaj zavzel to častno mesto, tako da neki obetajo učitelji učencem zaspancem: »Bomo pa v Kranj poslali po Hubada!* Temu se nikakor ne čudimo, kajti g. ravnatelj sam teži kar najodločneje po imenitnem mestu češpljevih parkeljnov. Precej časa je počival, nato • raztresene je ude zbral* ter se je 4. t. m. zjutraj zopet odločil za to težko pedagično vožnjo. In glejte! uspehi pedagogike so se pokazali najmarkantneje na osebi gosp. ravnatelja samega. Cujte, čudo! g. ravnatelj trka, v resnici trka, in sicer lastnoročno (samo izjemoma z novoj palicoj) na vrata, tako da je odslej vsaka pomota docela izključena, in njegov blagodoneč glas ni več vnebovpijoč, ampak, dasi še vedno precej oster in rezek, vendar že kolikor toliko akomediran akustiki kranjskega trga in ulic. Gotovo že lep uspeh in dijakom neprecenljiv izgled. — Toda, g. ravnatelj, še nekaj nas močno, močno zanima, namreč tista Vaša »višja oblast*, s katero Vam je neki mogoče panati vsa — seveda neopravičena — predba-civanja »Slovenskega Naroda* in nadležne prošnje »Gorenjca ».Resnica je sicer, da ste jako individualna prikazen med ravnatelji, ali vendar bi radi vedeli, ali Vam je ta »višja oblast* inspirirana od zgoraj (binkošti še niso daleč) ali pa je le separatistična naredba za naš zavod, recimo šele poskus. — Sicer pa, g. ravnatelj: Oj le naprej, oj le naprej, dokler bo še vetra kej . . .
Nedeljski izlet podružnice »Slovenskega planinskega društva* za kranjski okraj čez sv. Mohor v Selca se je vršil ob obilni udeležbi pri najugodnejšem vremenu. Nad 20 članov podružnice, med katerimi je bil nežni spol posebno dobro zastopan, zbralo se je konec savskega mostu, da pohite zopet brezskrbno v prosto naravo. Vesela, neprisiljena in živahna govorica med potjo pričala je o zidani volji izletnikov. Saj je pa tudi steza krasno izpeljana po lepih bukovih in smrekovih gozdih, prava promenada v parku narave, ki nudi obilo hladne sence hribolazcu, ki je prej moral dobro uro sopihati v potu svojega obraza po uprav srednjeafriški vročini, obilo hladu in okrepčila. Vesela družba je dospela po triinpol ure hoda na vrh svetega Mohorja, ogledala si panoramo loškega pogorja ter se podala po kratkem počitku zopet naprej. Nato so dospeli izletniki po precej strmi poti navzdol v Selca, kjer so se ustavili v gostilni gospoda župana Šlibarja. Točnost postrežbe, najokusneje pripravljeno kosilo in izborna pijača je v kratkem poživila vsled hude vročine nekoliko upehano družbo, govor je sledil govoru, domači pevci pa so razveseljevali z ubranim petjem narodnih in umetnih pesmi gosle-planince. Nekaj članov podružnice, katerim je zjutraj nedostajalo časa, dospelo je popoldne z vozmi in na kolesih. Na lestvah se je vrnila vesela družba v Školjo Loko in od tam domov. Planinski podružnici je le čestitati na tem izletu; le tako naprej in zanimanje do planinstva, katero je pri nas še precej zaspano, postalo bo vseobče, ne samo v boljših krogih, ampak tudi med preprostim ljudstvom.
K sv. Joštu napravi jutri v nedeljo izlet «Glasbena Matica* iz Ljubljane.
Utonil je minulo nedeljo dne 2. junija fant posestnika Primožiča z Ovšiš pri Podnartu, ko se je šel kopat v Lipnico. Iz globočine gaje potegnil A. Hlebčar z ()kroglega.
Škofjeloško gasilno društvo priredi početkom meseca avgusta t. 1. slavnost petindvajsetletnice. Dan in program slavnosti se pravočasno objavita..     . ■
Požar v Kropi. Prejeli smo naslednja dva dopisa: Ogenj je nastal okoli enajstih dopoldne vsled nebrižnosti neke ženske, ki je zakurila v peči grmado za kruh ter potem odšla. Ker je takrat pihal močen veter in so hiše krite z deskami, se je ogenj hitro razširil. Pri nas je začelo goreti v sredo ravno opoldne. Pogorelo je 15 hiš, med njimi tudi ona, v kateri je bila nastanjena pošta in orožništvo. Orožnikom je pogorela vsa obleka in sobna oprava in ravnotako v poštnem uradu, kjer je bil rešen le gotov denar in pisemske znamke. Tudi drugim strankam je v pogorelih hišah zgorela obleka in hišna oprava. Z dveh hiš so strgali gasilci strehe in cela ostrešja, da so ogenj omejili. Ker je bil močan veter, so čez vso Kropo leteli otrinki in iskre in se je na mnogih mestih daleč od glavnega požara po večkrat užgalo. Zato so morali ljudje vsako hišo stražiti ter od nje odbijati utrinke, ki so padali nanjo. Pogorele hiše so grozno razdejane. En otrok je hudo opečen. — Drugi dopis slove: Ogenj je nastal, ker je pekla neka kovačica kruh in šla potem k sosedu. Med tem pa se je vnelo v sobi in to je bil vzrok nesreči. Pošta, žandarmarija, Jurij Magušar, Hrovat i. t. d. so pogoreli. — Sestavil se je za pogorelce v Kropi pomožni odbor, obstoječ iz osmih gospodov. Opozarjamo na današnjo prošnjo tega odbora, naj bi se radodarni in usmiljeni Gorenjci spomnili nesrečnih Kro-parjev.
V Pasji vasi je dne 3. t. m. 00 let stari Valentin Dagarin iz Školje Loke sekal mlada brezova drevesa, katera je hotel drugi dan peljati naprodaj povodom procesije sv. rešnjega telesa. Na potu domov je težko obloženi voz potiskal s hrbtom. Voz se je pa prevrnil in ga zadušil.
Poštne zadeve. Pismonosce so dobili v Poljanah nad Škofjo Loko, v Cerkljah in Bohinjski Bistrici. — Občina Velesovo se je izločila iz poštnega okoliša Šenčur in se priklopila cerkljanskemu poštnemu uradu; občine Koprivnik, Zgornje in Spodnje Gorguše ter Jereka spadajo odslej namesto pod Srednjo vas v Bohinju v Bohinjsko Bistrico.
V Puštalu pri Škotji Loki so našli dne 1.1, m. popoldne 47 let starega samskega mizarskega pomočnika Jakoba Poljanca iz Škofje Loke mrtvega pod neko hruško. Žganje ga je spravilo s tega sveta.
Gasilno društvo v Koroški Beli je dobilo dovoljenje, da sme prirediti letos dve efektni tomboli po 700 kart a 20 vin.
Umrl je nagle smrti v ponedeljek ponoči Franc <?«irer, c. kr. sodni sluga v Radovljici. V ponedeljek zvečer se je vlegel popolnoma zdrav, ponoči pa ga je zadela med spanjem srčna kap. Zapustil je ženo in štiri nepreskrbljene otroke, katerih najmlajši je šele kakih pet mesecev star. Pokojnik je bil miroljuben, skromen in dobrohoten značaj. Tiho in marljivo je opravljal svojo službo in z vsakim je živel v prijaznosti. Vsled tega je bil v uradu in povsod drugod, kjer so ga poznali, zelo priljubljen. Mislil je v svoji dosedanji službi ostati še par let, potem pa bi šel v zaželjeni pokoj doma v Moravče, kjer je imel tudi svojo hišo. A bridka usoda mu je prekrižala račun ter ga poslala v pokoj pod zemljo. Naj v miru počiva blaga gorenjska duša!
Iz Radovljice se nam poroča, da se je bil dne 1. t. m. ponesrečil Jožef Lauerman, posestnik iz Prage. Izstopil je namreč iz vlaka, ko je ta /e naprej vozil. Nesreča bi bila lahko še večja, da ga ni železniški sluga Jožef Pogačnik v tistem hipu potegnil izpod premikajočega se vlaka. Vseeno ima na desni nogi pokvarjene tri prste in nekoliko stopala.
Vojna šola na Kranjskem. Obiskovalci II. letnika vojne šole bodo letošnje poletje napravili poučno potovanje po Kranjskem v oddelkih okrog enajst častnikov in 18 mož. Dne 2. in 3. julija dojdejo v Kranj, dne 4. julija v Kokro, 3. oddelek dne 25. in 30. junija v Kranj, dne Lin 2. julija v Radovljico, dne 3. julija na Dovje, 4. julija v Belo peč, dne 9. in 10. julija v Kranj, dne 3. v Poljane, dne 4. v Škofjo Loko, 5. v Kranjsko goro; 9. oddelek dojde dne 3. julija v. Ljubljano, dne 4. in 5. v Kranj in 6. v Kokrd.
211
Bohinjski skrivnosti. Iž Srednje vasi v Bohinju nam pišejo: Takih ljudi kakor so Bohinjci bi naš kape-lan Oblak ne našel nikjer drugje. Naše kmete vodi za nos in dela ž njimi pri svojih gospodarskih šušmarijah kakor se njemu zljubi, a če ga kdo ponižno vpraša, zakaj je to tako in to drugače, zadere se ošabno nad njim: «Kaj pa to tebi mar!» Kmet se takega odgovora tako prestraši, da kapelana prosi za zamero in mu odslej le z glavo kima, kadar mu kaj ukazuje. Na ta način je kapelan Oblak tako panal Bohinjce, da se ne upajo niti svojih nedolžnih otrok več braniti pred njegovo močno roko. Po celi fari otroci in odraščeni govore, kako neusmiljeno pretepa otroke v šoli in da je pred kratkim Užmanovega fantiča iz Srednje vasi tako neusmiljeno s ključem nakresal po glavi, da se je malemu revežu začelo kar blesti in so ga potem doma stariši morali imeti po več dni zaprtega, da jim ni ušel po vasi z obvezano glavo! To so izvedeli tudi orožniki ter začeli po stvari poizvedovati, a kapelan ga je neki prehitel ter stariše in tcpenega dečka pregovoril, da so pred orožniki vse utajili. Tako pripovedujejo ljudje in tudi pravijo, da je moral kapelan 50 gld. plačati Užmanu, da ni kapelana izdal. Koliko je na vsem tem resnice, se ne ve, vendar pa otroci v Stari fužini in drugod po fari še zdaj odločno trdijo, da je bil Užmanov res tako tepen v šoli od kapelana. Tako je zdaj dostala cela ta zadeva naenkrat nekaka skrivnost, ker se vsa fara boji kapelana. Zgodilo pa se je v zadnjem času pri nas tudi še več drugih čudnih skrivnosti, o katerih hočemo poročati, ko bodo bolj dozorele za javnost.
Nesreča. V apnenici zasulo in zadušilo je dne 31. m. m. na Bohinjski Beli 34letnega posestnika J. Kavčiča. Prsteni obod nad njim se je podrl in ga pokopal pod seboj.
Na kamniški železnici je bil osobni promet v mesecu maju večji, kakor oni lanskega leta, tovorni promet pa je ostal enak lanskemu.
Pasji kontumac je razglašen od c. kr. okrajnega glavarstva v Kamniku v občinah Št. Martin, Loka, Pod-hruška in Hruševka.
V Spodnji diski je minulo nedeljo nastal med dvema fantoma prepir, pri katerem je en fant ranil drugega z nožem. Ranjenec je bil prepeljan v deželno bolnico.
Na Kranjskem sploh. Umrla je v Ljubljani dne 1.1, m. slovenska pisateljica gospa Pavlina Pajkova v starosti 47 let.  Lahka ji žemljica!
Na Staj ers ke m. Novo kmetsko društvo. Slovenska kmetska organizacija napreduje. Slovensko kmetsko društvo za šmarski sodni okraj je dobilo tovariša v »Slovenskem kmetskem društvu za gornjegrajski sodni okraj*. Pravila je vlada že potrdila. Ustanovni shod se bo vršil v kratkem. To je vesel napredek. Gorenjski kmetje, vzdramite se tudi. vi in se združite v krepko kmetsko organizacijo pod vodstvom kmetov.
Križem sveta. ' 25 let zaprta v sobi. Gospa Mounir de Marconnav je zaprla v sporazumu s svojim sinom leta 1876. svojo 50 let staro hči v mračno sobo, katere ni smela zapustiti 25 let in je vsled tega zblaznela. Leta 187G se je hotela hči omožiti ter je zahtevala svojo doto. Mati jo je zato zaprla. Mater in sina so djali pod ključ, nesreč-nico so pa prepeljali v blaznico. Ko so našli revico, je bil pogled nanjo grozen. Blanche je bila skoro naga v temni celici, katere edino okno je bilo obito z deskami. V celici je bila popolna tema. Zrak je bil okužen. Nesrečno bitje je bilo vse polno črvov in druge golazni. Izgledala je kakor kak skelet. Celo njeno telo je bilo pokrito s skorjo nesnage. Poklicali so strokovnjaka, ki je stehtal to skorjo v teži 4 kil. Blanche je bila še pri zavesti. Govoriti je že deloma pozabila; samo nekaj besedi iz svoje mladosti si je še zapomnila. Njena mati in brat sta bila neki prav pobožna in pripadata k tako-imenovani jezuitski stranki in jako mnogo žrtvujeta francoskim klerikalcem.. Komentara ni treba.
212
Gospodarske stvari.
Okrajna hranilnica in posojilnica v Škof j i Loki.
V mesecu maju vložilo je 91 strank K 27.747*50, dvignilo 17 strank K 5.54838, izplačalo se je posojil 4 strankam K 2900- -. Saldo blagajnice dne 30. aprila 1901 K 6538-68. Prejemki v maju 1901 K 29.054-71. Izdatki v maju 1901 K 34.52948. Denarni promet K 70.122*87. Stanje hranilnih vlog K 162.038-58. Stanje posojil K 99.854-—. Saldo blagajnice 31. maja 1901 K 1.063-91. _
Domača knjižnica.
Jurija Dalmatina Predgovor k bibliji iz leta 1584, prepisal, založil in izdal Anton Chrasna v Budejovi-cah. Cena 30 vinarjev, vezana 70 vin. Naroča se pri pisatelju C. Budčjovice, Gimnasialni ul. 82.
Prošnja.
Ogenj je \nUi\ dne 5. junija t. 1. v našem trgu 14 hiš In dve so morali gasilci demolirati. Več posestnikov in mnogo kovaških družin je izgubilo vse, rešili so le sami sebe.
Podpisani odbor prosi, da bi se mu blagovolil poslati mali dar za ponesrečence.
/bnjo^rji odbor ja pogorelce v JKropi.
Loterijska srečka dne 1. junija 1.1.
Trst:
11
73
3
67
35
Sprejme se
in
15—16 let star, v neko gostilno. Plača po dogovoru. Kje? pove upravništvo <Gorenjca«.
rT)lael 11)03
30 let star, rokodelec, ki ima nad 1000 kron premoženja, se želi seznaniti z mladini, od 20—30 let starini dekletom, ki ima veselje do možitve in ki razume gospodinjstvo na kmetih. Tudi šivilje niso izvzete. Prednost imajo dekleta z majhnim imetjem. 106—1
Ponudbe, če mogoče s sliko, naj se pošiljajo pod naslovom J. S. na upravništvo »Gorenjca«. Stroga tajnost zajamčena.
Kje? pove upravništvo «Gorenjca»
poster) rjlapcc
dobi takoj prijetno službo.
Kje? pove upravništvo «Gorenjca». 89—6
Kdor kupuje sukneno blago
ogleda naj si novo urejeno sukneno skladišče tvrdke
R. MIKLAUC
LJUBLJANA, Špitalske ulice štev. 5
kjer se lahko prepriča o cenah brez primere.
Glavno skladišče
Loškega ševijota (sukna)
katero blago je znano dobro in se prodaja po tovarniških €4—10 cenah.
Sukneni ostanki
različnih vrst za polovico cene. — Gospodje krojači dobijo na zahtevanje vzorčne knjige.
Tedenski sejem v Kranju dne 3. t. m.
Prignalo se je 190 glav goveje živine, 8 telet, 458 prašičev, 2 ovac, — buš, — koz. 50 kg: pšenice K 8.—, prosa K 7-50, ovsa K 7-—, rži K 7-—, ajde K 6.50, ječmena K 7*50, fižola koksa 9.—, ribničana K 8*—, krompirja belega K 1-50, rumenega K 1'60.
^enitna ponudba.
Mladenič išče neveste, katero veseli gospodinjstvo na obširni kmetiji na Gorenjskem. Vrednost kmetije je 20*000 gid. (brez tujih dolgov). Neveste, ki se žele omožiti, naj pošljejo svoja pisma na upravništvo ■ Gorenjca , ali pa poste restante v Kranj št. 61. ako je mogoče s fotografijo, ali tudi brez nje in svoje domovanje z naslovom. O molčečenosti se jamči. 102 —2
Hiša
ali pa celo posestvo se iz proste roke proda. V hiši je znana gostilna sedaj v najemu «pri Godelmanu« na Trati pri Velesovem. Plačevanje po dogovoru, obrestovanje se more razdeliti tudi na obroke.
Več. se izve pri posestniku Lovru Hacinu. 100—2
Oglas.
V ponedeljek, dne 10. junija 1901.
se bo
na mojem travniku nasproti pokopališča
popoldne od 2. ure naprej
105- 2
JCarl Florian.
Tjizeljsko vino!
Najizbornejšega vina okoli 300 hektolitrov iz lastnega vinograda hrani za poletno oddajo
Ivan Malus, 101—3
vinogradar na Bizeljskem
ter ga oddaja po nizki ceni na drobno in debelo. Imam še čez 480 veder finega belega in rdečega vina za oddajo samo od požlahtnenih trt. Kdor ga rabi, naj ne zamudi kupiti naše lanske kapljice.
■v
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga
109-1
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoča svoje najbolj priznane
šivalne stroje in kolesa
Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj.
FRAN ZEMAN
Ljubljana
108—1
Poljanska cesta nasproti sv. Petra mostu.
Tvorniška zaloga najnovejših poljedelsk h strojev,
in sicer: nove vrste gepljev, ki se pritrdijo k stropu. Postavijo se lahko zraven poda, ali pod njim (v šupi), ker zadostuje samo 5 metrov prostora in jih ena sama žival lahko goni; tudi se da vsak lesen gepefj na ta način trpežno prenarediti; ročne mlati In ice ali za gepelje z mesingastimi tečaji ali na kroglje, slamo-r e z n i c e s posebno močnimi kolesi in jako napetimi noži, mline za čiščenježita najnovejše iznajdbe, tudi vsake vrste posamezne dele za stroje, kline, jermena i. t. d. — Sesal k e za vodo in gnojnico, cinkaste cevi za trombe in vodovode, katero sploh ne rjave in tudi vodi ne dajo neprijetnega okusa, kakor druge vrste cevi.
HA
^L6
jfe; Proti malokrvnosti.
Zeleznato vino
lekarnarja G. PlCCOll-Ja
v Ljubljani
dvornega založnika Nj. svetosti papeža
*S inm v sebi 90 krat ve^ železa
kakor druga po reklami nezaslužno sloveča kina - železnata vina, katera cesto nimajo več- železa v sebi, kakor vsako ceno namizno vino. 161b—46
Vsled tega največje jamstvo za izdatnost tega vina pri malokrvnih, nervoznih ali vsled bolezni oslabelih osebah, kakor tudi še posebno pri bledih, slabotnih in bolehavih otrocih.
Dobiva se v steklenicah po pol litra za 1 gld.
Kdor hoče imeti dobro blago strugarskega izdelka,
97-4 kakor
kegle in krogle, krogle za balin
in sploh vsa to stroko spadajoča dela po nizki ceni, naj se obrne na
\Oer)& L)idrr)ar-jei
Strtigenrjei O L>jubijar>i; dtir>aj$l*ei cc$ta 11.
Optični zavod
Jos. Ph. Goldstein
Ljubljana, pod trarčo št I
priporoča svojo veliko
zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih dalnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov.
Zaloga fotografičnih aparatov. Vse v to stroko spadajoča popravila točno in ceno. (57—11
Kristjan Premru
krojaški mojster
v Kranju, glavni trg št. 130, L nadstropje
se priporoča slavnemu občinstvu v izdelovanje vsakovrstnih oblek po zelo nizki ceni. Dijakom znižane cene. Popravila se dobro in točno •iavršujejo. 90—6
v Kranj ui obrestuje hranilne vloge
po 4 odstotke
brez odbitka rentnega davka
katerega plačuje iz lastnega.
Stanje vlog: 2,524.540 kron 57 vinarjev. — Stanje hipotečnik posojil 1,682.762 kron 70 vinarjev. 4—12
Zalop JeMe Ušle Me"
1—12
(Vellacher Sauerbrunnen) pri Albinu Rantu, Kranj, Savsko predmestje. 7 zaboj (50 steklenic) 8 K.
Najboljše strune za citre, gosli in kitare.
10 SIP WEHL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4
Stavbeno-umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo.
Žično omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje na mir od vor u, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpna križe, štedilnike itd 85—7 Specij ali teta: valjični zastori (Rollhalken).
C. kr. priv. tovarna stro,ev, brizgalnie, kmetijskih strojev, l.moravska mehanična tkalnica cevi in pasov
R. A. SMEKAL
v Cecou pri Prostjevu in Smichow-Praga. Podružnica v Zagrebu, Frankop ulica 9
priporoča 83—1
slavnim gasilnim društvom, pbčinam in zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti zmrzlini in s priredbo, da tiste na obe strani vodo vlečejo in mečejo, parne brizgalnice, s kojiiua zamoretu samo dva človeka opravljati delo — naučba v teku treh dni — ter ne potrebujejo Izprasanega strojevodjo; dalje vse drugo malino orodje, čelade, pase, sekirice, lestve i. t. d., kmetijsko orodje in Peronospora-brizgalnice. Roba solidna elegantna in ceno. Plačila po dogovoru.
Podružnica E. A. Smekal v Zagrebu.
3514
Lekarna „pri zlatem orlu*'
Ljubljana, Jurčičev trg 2
M. pb. Bfardetschlager, lekar in kemik, J.SVOBODK nas*. 80—8 čevljarski most.
Kupite ali naročite po pošti iz te lekarne sledeča pripoznana domača sredstva:
Dunajske želodčne srčne kapljice, krč tolažljive, 1 steklenica 20 h, »', stekl. 1 K.
Želodečne kapljice.   1 stekl. 20 li, 8 stekl. 1 K.
Odvajalne kroglice, v plehastih škatnljah a 40 h. 8 škatlje 1 K.
Tinktura zoper kurja Očete in flašter zoper kurja očesa in trdo kožo a 40 li. »JO h, N> h.
Fluid za vnauje drgnenjc, zoper trganje, pomirljivo sredstvo 1 steklenica 1 K.
Trpotcev sok, kašelj pomirljiv, 1 stekl. 1 K. Prašek zoper kašelj, sliz razkntjujoč, 1 škat. 40 li in 1 K. Želczo-krog lice v sladkorju ali oblatili delajo in pomnožujejo kri, 1 K in 2 K.
Kina-železo Malaga za slabotne in bolne osebe, 1 stekl. 2 K. Kapljice za zobe, pomirljivo sredstvo, steklenica 20 h in 40 h. Najboljše in pravo ribje olje, steklenica 70 h in 1 K, pri odkupu
(> steklenic zaračuni se Mino 6 steklenic. Nadalje se priporoča redil na štupa za živino, za rogato, za
prašiče in konje v škatuljah (50 ■ in odprto pol kile 1 K.
G. Tönnies
Ljubljana
66—10
tovarna za stroje, železo in kovinolivnica
priporoča kot posebnost vse vrste
žage in vse stroje
za obdelovanje lesa, ame-rikanske  turbine, bencin-motore in par ostro je.
R.LANG, LJubljana (KolizeJ)
tovarna za modroce na peresa in posteljno opravo, ruloga pohištva,
priporoča vsake vrtite
tnodrocev, posteljne utone, zrcal, podob, otroCjih vozičkov, naslonjačev, počivalnikov (šota, kanape, divan) in sobno opravo 54—12
po najnižjih cenah.
Cenike s 300 podobami posije zastonj in poštnine prosto.
Prodaja tudi na obroke. Razpošiljanje točno.
Adolf Hauptmann
****************************************
* - - S
>*
jf K S
K
tovarna 53—12 >j
Me** *
v, fi in Meja
v Ljubljani.
llustrovani cenik brezplačno in poštnine prosto. £ :*4 1444444444444444444444444444444444**
H. 8UTTNER
urar v Kranju
priporoča svojo izborno zalogo ur, zlatnine, srebrnine in optičnega blaga po najnižjih cenah. — Ceniki na zahtevo zastonj in poštnine prosti.
Vabim uljudno vsakogar, da si ogleda mojo v resnici najbogatejšo zalogo. 84 -6
Priznano dobro blago.
(T (i
s»r
SU
rr o
►■s
n o <
C/3
O
F@pi, S@k®¥iiii
BLED (Gorenjsko). 7i'-M
Trgovina s špecerijskim in galanterijskim blagom, z vinom in likerji, delikatesami in prekajenim mesom. — Najboljša praška in kranjska domača plečeta, gorenjsko sirovo maslo. — Zaloga najboljše emajlirane kuhinjske posode, porcelana in stekla. — Norimberška in lesena roba, srajce, ženske in moške nogavice, ovratnike, manšete, čevlje za gospode, dame in otroke. — Kneippove sandale, kopalne čepice in vse potrebščine za hribolazce.
A. TschinkeN zet
L*jtlblj«r)fl.
i! Prva in edina
domača tovarna
cikorijc,
figove l^aiJe,
keir>direir)cga sadja
priporoča priznano dobre in cene svoje izdelke.   68—10
Naj cenej i in najboljši poljedelski stroji
dobe se pri
Karol Kavšeka nasl. v
SCHNEIDER & VEROVSEK
Ljubljana, Dunajska cesta 16.
Vedno velika zaloga gepeljnov, slamo-r ozn i c, mlatil ni c, čistilnic, jeklenih plugov in sploh vse potrebščine za poljedelstvo. 69—10
Tudi vsakovrstna železnimi kakor železo, traverze, železniške šine, kuhinjska oprava, razno orodje za rokodelce i. t. d.
Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 ktoni, za četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom. aU.ne za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši štev. 105 nasproti župne cerkve. —Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo,
Izdaja in zalaga konsorcij »Gorenjca».
Odgovorni urednik Gašper Eržen.
Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.