-..»•• Vf' Tf AND PWBUBUTID UNDER FPMB (Ifl. Mg) AUTimillll iT M APT WP 0010111 I HIT, Of fWJ AT •ww ' 1 toki: wi y. By A. B. Bariwap, jT#6ji v Združenih državah. Velja sa celo teto.........$6.00 Za pol let*................ 8.00 Za Mow Torti celo loto.. .n 7.00 Za inozemstvo oolo loto.. 7.00 GLAS NARODA list slovenskih delavcev v AmerikL The largest Slovenian is the United State*. Issued every daj ezoept Sunday« end legal Holidays. BC 75,000 Readers TKLKFON: 8876 CORTLANDT. ---------- ----——-f--- Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Yn under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 217. — ŠTKV. 217. NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 15, 1920. — SREDA, 15. SEPTEMBRA, 1920. VOLUME jxvm. — LETNIK XXVIIL SILNA GNEČA NA PRISaNIŠKEM OTOKU. ČE 8E ms BODO RAZMERE V NAJKRAJŠEM ČASU IZBOLJ&A-; LE. BODO MORALI PARNIKI ODGODITI SVOJ ODHOD. — V ENEM SAMEM TEDNU JE PRIŠLO NAD ŠESTINDVAJSET TISOČ OSEB. PRI8ELNT&KE OBLASTI NE VEDO, KAJ BI POČELE. Ta čianek objavljamo izključno le v informacijo našim či-tateljem. Marsikdaj *e je že namrce pripetilo, da je moral kdo eakati v New Yorku par dni ali celo ves leden, predno je «Vo?»iI svojca z Lil in Islanda ter v svoji nestrpnosti stresal jezo na one, ki niso bili tega nič krivi ter pri tem prttv nič prizadeti. V pojasnilo par suhih dejstev: V tedtin, ki se je končal včeraj, je dospe'o na Ellis Island 26,710 priseljencev. m <>d trli so jih odpravili kakih petnjast tisoč, d oči m jih nad enajst tisoč še vedno čaka ra milostno pripustitev. <"> s** razmere v najkrajšem času ne bodo izpremenile, bodo morali p«miki prelorii: svoj odhod, kar bo zopet povzročilo veliko zmedo. Več parnikov je bilo prisiljenih do včeraj obdržati na krovu >voje pasaži rje kljub temu, da so že prejšnji teden dospeli. Čeravno ni bilo ra nobenem parniku noben?gtf slučaja kake nalezljive bolezni je da! spraviti naselniški komisar Frederick A. VValli* osemsto priseljencev v karantensko postajo, ker je na EUis Inlandd zmanjkalo prostora. Na priseli)iškem otoku je tak naval, da mora skoraj tretina potnikov spati na klopeh in po hodnikih. V dobrem tednu »o dospeli v nevvvorško pristanišče naslednji parniki: *'Ainerca" ~ 2H-M) potniki: "President Wilson" z 1075 potniki: "1'atris" / 7'Mi potniki; "Kaizerin Augusta Victoria" 1010 potnikov; - Mexico" z !«00; "Adriatic" z 1200; "Kronland" z 1200. 1'mevno je, da tu* more človek ob takem navalu pričakovati 110-1»ene povfino hitre p^strežlH*. * • SOCIJALNA REVOLUCIJA V ITALIJI SE BLIŽA. GIOLITTI MORA HITRO NASTOPITI. — TAKO KAPITALISTI KOT DELAVCI SO MNENJA, DA MORA VLADA POKAZATI SVOJO BARVO. — DEŽELA JE DOSPELA NA ROB GOTOVEGA PROPADA. — PEKEL SE BLIŽA. Na državni univerzi v Columbus, Ohio, nameravajo zgraditi velikanski stadij. Poslopje bo stalo ns 1 ______ en nilljon dolarjev ter ba v njem prostora za. 63.000 oseb. KAJ PA ZAHTEVA j TROZVEZA MORA NIKAKE URAVNANE SUHAŠKI KOMISAR? OBVLADATI EVROPO. V ITALIJI. DEMOK. KANDIDAT COX IN PROHIBICIJA. MacSWINEY VEDNO SLABŠI. Prohibicijski komisar se pritožuje nad paragrafom enajst. — Zahteva dva milj ona, da zapre morje. Co* je bil prisiljen izraziti se do- Župan MacSwiney je preživel sla-ločno glede prohibicije. — Rekel bo noc. — Triintrideseti dan poje. da je prohib. vprašanje mrtvo. sta. — Še vedno trdne volie. Portland, Oregon. 14. septem London, Anglija, 14. septembra bra. - Prohibieij*fco vprašanje je Terence MaeSwiefty. sinfanjnski zopet pr*š*n na površje, da muči župan iz <\>rka. ki se nahaja na predsedniško kandidaturo gover- stradalni stavki izza njegove are-nerja <*oxa, kajti njegov indi- tacije dne 21. avgusta, je preži-rektni odgovor na vprašanje čas- vel zel« slabo noč v Brixton jet-nikarjex odkar je dospel v ta del nišnici, a njegov duh je bil zelo dežele, ni rr.ogel nobenepa zado- delaven. To je triintrideseti dan voljiti. 'njegovega prostovoljnega posta. Sedaj pa je prišla zahteva, daj Rrv Dominie, osebni izpoved- pozitivno obrazloži svoje stališče, rJk župami i/javija. da jc bil žu_ « -! nekega poslušalca v množici __ . , . . . 1 pan zelo nemiren in da je trpel ve- bolečine. Kljub velikim mukam pa je trden v svojem sklepu, da se ne uda. Washington, D. (*., 14. sept. — Prohihifijskejra komisarja Kra-merja mučijo velike bolečine v plavi, ki pa so znane kakor pojav poštenega mačka. On je namreč prišel do zaključka, da se i e-izmerne množine "hlapa", ki nikakor ni v soglasju z določbami Pc mnenju Milleranda in Giolitti- Nasprotja med delodajalci in de-ja mora trozveza, to je Anglija, lavci so še prav tako ostra kot so Francija, Italija obkladati Evropo bila. — Izgotavljanje orožja. Aix Les Bains, Francija, 14. Rim, Italija. 14. septembra. — septembra. — Italjanski ministr- y poročilu Štefani ajrenture iz ski predsednik Giolitti se je vrnil Milana se plaši, da ni bilo mogo-v Italijo, zelo zadovoljen z uspe- če na skupni s^eji zastopnikov mehom svojih konferenc francoskim talnrpičnih delavcev ter onih sin-ministrskim predsednikom Milic dllcžaji 4nCi\ FraI1. tovorne avtomobile so kovi- .em poročilu pled, svojega vele- ,.ijo in ,talijrj izboljšali. n«rski delavci zaplenili na postaji Najbolj zračil to dejstvo te v Arrezzo, v bližini tepa mesta, konference je veliko zadovoljstvo Delavci trdijo, da potrebujejo že-konec to,n "lomilcem trko na itaijanski kot na francoski lezo v tvornnah, katere so za-b;okade" ter jim oostr.že peruti. strani (la je lllldU Sf^fanoU prili-^dli. Materijal predstavlja vred- ko napraviti konec tendenci obeh nost nekako pol miljona lir. Ko koristnepa delovanja bo vsled tepa zahteval dosti ve<" denarja, da napravi did pra PROTIBOLJEVIŠKO GIBANJE i NA RUSKEM. strauti baje vrpli v Nevo šest lM»lj^vi»kih komisarjev. kako 5000 ljudi, ki so ga poslu- j., li v Portland Avditoriju. Odgovor demokratičnega ganila t a pa zopet tli zadovoljil, če-i rekel, da je prohibh*eijsk«> vprašanje prav tako mrtvo ko ku-ženjstvo po Ttiislih ljudi »n zna menja kažejo, da bo pošast pro-J hibieije še nada'je nodila na pot j kandidata, dokler ne bo z jasnimi' London, Anglija, 14. septembra, besedami ugotovil, kakšno je nje-1 Iz Berlina poročajo, da so se vr-govo stališče gle«lc vprašanja mo- šile nevarne protibotjševiške de-dificiranja Volsteadove Knforce-' monstracije v Petrogradu. Demon ment fiontave. Kaj pa glede pivskega vprašanja? — se je glasilo vprašanje, *t«v^jeno governerju. Pnaluštijoč se tega vprašanja, da udari nazaj na Portland Orc-jb«*io mogoče prizabdalo ograjo vseli teb pet tisoč 1 j ud;. možkib, žensk 111 otrok. Matere so dvignile svoje dojenčke na rame, da jim je bilo tako mogoče videti izvršitev smrtno obsodbe. Ce je država Mississippi na ta dogodek ponosna ali ne. nas čisto cie ne briga. Sode«"- po vzgledn jut lahko rečemo, da so prebivalci te dežele v kulturi najmanj za sto let zaostali. Zahteva sedanjosti je odprav* smrtne kazni. Tisto po srednj 'veštvu pa diši, če se napravi iz usmrčenja komedijo. To jo še nižje, še bolj zverinsko kot so bestijalna linčarska 4>odim-a južnih držav. % Zakaj smo sli v vojno? Za civilizacijo in humanitarnost, so •lekli. Čudno, da ljudje in narod, tako radi pometajo pred tujimi vrat mi, d očim imajo pred svojimi dosti nesnage. LV Nemci in Rusija. " Ko se je končala svetovna vojna s porr.zom Nemčije in ko je bilo razvidno, da Nemčija Izgubi vse svoje kolonije in vsa vrela prekmor skih pokrajin, tedaj s: nje nemški narod zastavil vpraSanje. kako urediti si bodočnost. kako preživeti in preskrbeti delo "0 milijonom posebno v severo-iztoenih pokrajinah. Ob. Uralu in v Sibiriji se nahajajo tudi druge rude in eelo zlato, na katero preže predvsem Amerikanei. Posebno bogastvo Rusije tvorijo proizvodi kmetijstva. Da niso ti proizodi ;grali na svetovnem trgu vloge, ki bi odgovarjala množni, temu je kriva prepičila izobraženost širokih mas in pomanjkanje nižje in srednje inteligreee. O trgovskogospodarski izobrazbi širokih pasti ljudstva je nemogoče govoriti. Ako r»i bil ruski narod bolj izobražen in bi upošteval kapriee zapadnih konsumentov. ttdaj bi mnogi ruski poljedelski proizvodi obvladali evropski trg. V zadnjih letih pred vojno se je napravil velik korak naprej, kar nam najbolj poka'zuje izvoz masla. Dočim je igrala leta 1900 le množina ruskega ma-sla nekakšno vlogo na evropskem trgu. se je že upoštevala zadnja leta tudi kakovost in je bilo rusko maslo resen konkurent danskemu in nizozemskemu maslu. Ta korak se je napravil tekom 10 let in sicer na ta način^ da so si prisvojili tudi pribaltijski in sibirski maslodelei gojitev čistih kultur raznih bakterij, ki dajejo maslu poseben prijeten okus. Gojitev čistih kultur bakterij so razširili širom Kusije danski, švicarski in nemški maslarji in mlekarji. Isto se je lahko opažalo pri eksportu jajce, katerega središče je bila Riga. Zgodovina ruske industrije sega v čase Petra Velikega, ki je poklical v Rusijo mnogo obrtnikov in inženirjev z zapada. Tekom 18. stoletja je bil dotok teh ljudi posebne velik iz Naučijo. Priseljevanje Nemcev je bilo največje v desetletju od 1790- lbOO. ko je prišlo v Rusijo tudi mnogo kolonistov in od tedaj postoj? tudi nemške kolonije ob Volgi, v Besarabiji, hersonski guberniji in drugod. Vseh Nemcev je bilo pred vojno v Rusiji okoli 1 in pol miljona. Vpliv Nemcev je v javnem življenju vedno bolj rastel in ^evolucija leta 1917 je spodnesla 8 Nemcem gr.bernatorski stol. Delovanje Nemcev je bilo posebno intenzivno na gospodarskem polju. Mnogo jih je bilo v tovarnah in sicer kot inženirji in sploh osebe na vodilnih mestih Lastniki podjetij so bili skoro izključno le Kusi, sezidana so bila večinoma po angleško-francoskem kapitalu, vodili so jih pa Nemci. Trgovino z industrijskimi izdelki so Nemci vedno bolj monopolizirali iu to od najnavadnejšUi igrač do najmodernejših strojev. Ko se je po letu 1907 Rusija vedno bolj uprego-vala v angleško-f rancor,ki voz pri okroževanjn Nemčije z železnim obročem, tedaj so Nemci v politiki bopjevali boj za življenji ln smrt, podvojili so pa svoj«' delovanje na gospodarskem noju. „ Kar se poljedelstva« tiče. je imela Nemčija skoro monopol polje-r'elskrh strojev, posebno kar se ti<"-«' p'ugov. ki so bili večinoma izdelek firme Rudolf Sack v Lipskem. - —■ Kot je zgoraj omenjeno, je v Rusiji zelo mnogo nemških kolonij, ki se pečajo s poljedelstvom. Te kolonije so bile nura vnosi vzorne in so bile kvas povzdigi ruskega poljedelstva. Ti kolonisti, večinoma protestanti iz bližine Berlina — so si ustvarili krasna seiišca z lepimi stanovanji in praktičnimi gospodarskim poslopji. Primerjati nemško vas z rusko je isW . kot primerjati vaško kočo z mestno palačo. |Kolonisti so začeli obdelovati zemljo z najmodernejšimi stroji, ki so si jih nabavljali iz Nemčije, pridobili si velika bogastva in svoje prihranke pošiljali v Nemčijo, od koder so potem 'Deutsche Bank" in " Deu t seli-Asia tisoe Re.i-k" zopet prišli v Rusijo, kjer je začel nemški kapital uspešno konkurenco s francoskim in angleškim. Mržnja proti Nemcem v Rusiji ni bila nikdar tako strupena kot \ Franciji. Ruski narod je poln občudovanja nemške /ilavosti in sinotrenosti iu^Nemčipa je tekom svetovne vojne na ugledu gotovo lep ridobila. Zveza Rusije z entente je bila bolj umetna in ni vzrastla iz duše ruskega naroda Današnja boljševiška agitacija in njih delovanje bo gotovo imele to posledico, da bo ruski narod ravnotako l:ot vsak drugi, spoznal v svetovnem kapitalizmu edinega sovražnika in danes gleda rnski proletariat v Angliji in Franciji edine predstavitelje tega kapitalizma. Ruski narod se bi mogoče sprijaznil z entento, ako ne bi en t en t a vedno postavljala kot prvo zahtevo priznanje prejšnjih ruskih dolgov. Dolgov pa nikdo rad ne plača. Ruski narod danes vidi, da vodi entento samo sebičnost in da ona menja svojo taktiko tako hitro kot kameleon svojo barvo. Pri- Peter Zgaga Danes ententa baranta iii tako bo tudi v bodoče, dokler se ne bo spa met ovala, če je prej ne pogoltne val svetovne revolucije. Nemci so danes brez kolonij, brez prekmorskih surovin in njihove razne tovarne . ker nimajo kaj in s čem delati, delavna energična armada rok čaka dela. ki se bo nudilo v obilni meri, ko se začne delo na obnovi in eopetni povzdigi Rusije in njenega gospodarstvo. Čim strožjo politiko bo vodila ententa proti današnji Rusiji. tembolj se bodo večale šanse Nemcev za bogato žetev v Rusiji. Iz Jugoslavije. Nemcev. Jasno je bilo vsakemu Nemcu, da ne bo mogla nuditi domača zemlja dovolj zaslužka vsem enim. ki so ored vojno pro-zajali vlado Denikina do Wrangla, hoteli .so \repko pod-izdele. ki so se prodajali širom sveta in si prisvojevali vodno bolj P™*i Poljsko, dokler se niso zbali za steliovine versattiskega miru. širok trg. Potrebno y- bilo iskati nov pota in tega posla so se Nemci tudi z njim lastno žilavostjo oprijeli. Že leta 191S takoj ko je bilo sklenjeno premirje, je odpotovalo več nemških komisij, sestavljeno ool leta momu« opažati de>»tvo. da misli nemški narod na \Tthod in gletia tam svojo rešitev. Versa ill* ki mir. ki je rfemčiji od vzel vse prekmorske >urovine in ki zahteva pol?g tega 5e ota imeli ti dve zemiji najbližje vodne in železniške zveze ln da ne bo prevelikih tehničnih ovir za izmenjavo blaga. Pred vojno je Rusija izvažala v velikih množinah sledeče vrsfe V laga: žito iit živino, jajca in mat»io. konopljo, lan in bombaž, les. kože in nafto. Uvažala pa je sledeče: manufakturno blago, izdelke iz metalov in porcelana, kratko vse industrijske izdelke In premog. Ker je bila v Rusiji industrija premalo razvita, je Rusija izvažala mnogo surovin, ki jih je predelane v inilwtrij*ke izdelke zopet eiva-žala. V Nemčijo je potovala ofromna mnoiina ruske konoplje in la na. ter Isnenega semonc uvažala pa je Ru*ija iz Nemčije v o^rom nih nmožiMli razno platno in laneno olje. Ruska, teritorijalno in kvaatitatH-o slabo razWta industrija, pa je bila ena najmodernejših n« svet«. Naj različne jie tovarne, ki so v zadnjih 10 letih nastale, so predstavljsle nsjmodemejie, kar je ustvarila moderna tehnika. V Rusiji so dani vsi pogoji za uspeien razvoj industrije, mogoče j« manjkal kapital. Zemlja krije v Rebi vse mogoče surovine, samo da M najdi fc4 a niso dovolj izrabljala. Premog-se danes proizvaja v večjih količinah 1« ▼ donee tem base mi, ali ta predpogoj ruske in-d ustroje (vodne sile do sedaj ni bilo mogoče v preči, ker Imajo re-;) se nahaja v ogromnih množinah tudi v Sibiriji, In ko je prikipela nesramnost do viška, ko je bila dosežena pol-np mera arogantnosti, ko je bila tatvina v dozorevajočem stanju, se je od samega gnjusa stresla zemlja v Italiji. * * * Če bodo potrebovale ženske toliko časa za izbero kandidatov kot ga potrebujejo *za izbero klobukov, ne bo volitev v tej jeseni. * o * To se je zgodilo te dni v Čikagi: Prijatelj je vprašal prijatelja: — Ali si čestital gospodični Smith ko se je poročila? - Ni bilo . mogoče. Njega ne poznam zato nisem mogel nji čestitati. "Ker pi njo dobro poznam, nisem mogel njemu čestitati. * o * .... Iz nekega poročila: .... in te mlečne karte dobijo deklice. Dosedaj nisem vedel, da ima ffilečn.** uarta rcdilno moč v sebi. * a * V Brookiynu je £ola, ki oglaša, dč postane lahko vsaka deklica za dva dolarja gledališka igralka Za božjo voljo, ali že ni dovolj teh punc po dva do'&rja? » * * Speeijalisti pravijo, da?v tej de želi skoraj v.^ak drugi možki boleha na očeh. "Prenapetost pogleda" pravijo tej bolezni. Ni čuda, ob sedanji ženski modi. * ^ * * Siamski kralj mora imeti dvanajst žen. Ni čuda. da se je v zadnjem času oelpoveelalo petero siamskih kra I jov prestolu. 'o * Politični govori so sicer drugače brez koristi, — a marsikaterega so že ozdravili brezspečnosti. * o * Na Irskem se sedaj nahaja armada 80.000 mož. kar dokazuje, da nim;. samoeloločba narodov kot objavljena v versaillski pogoelhi. nobenega opravka onimi eležela-mi in naroeli, katere drži Anglija \ svojih krempljih. * * * Niktlo ne ve. kaj se pravzaprav dogaja sedaj v IUiliji.... Ko so Ludoviku XV. sporočili, da je narod podrl Basiilo. ie rekel: — To bi bil že upor. — Neki bolj pametni pa je rekel: — Ne, to je že revolucija. Ludovik XVI. ^e kmalu nato izgubil glavo, a ne le v preneše-neni pomenu. ifogiiBlnmuiskct Ustanovljena 1. 1898 Kotni, ifobuota Inkorporirana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. MTHAWI* BOYAZftaKi Baz 281, Oonemangli. Fa. Podpradssd.: LrOUIS BALAMT, Bon 10C, Mr Arenas, Lorain, a TSJnC:: JOSBPH PISHXJDB. Bj, BllgaJaU: OSO. L BBOZICH, aupji.it nelaplaCantb smrtnlnl LOtJ- 18 OOBTBLLO, Sallda, Oolo, TrWval Zdrs O*. JOB. Y. GRAHEK, 843 E OhW M. Pittsburgh, Pa. j. poBun, bok \i% M Diamond, Wuh. LEONARD SLABODHEKf Mr, Mtnneoots. JOHN BUPNIK, S. Mi BOX 34, Pa. JOHN PLAUTZ Jr* 4&-7t* Awfk, 9m lTzmet, lilch. JOHN HOVEB2V, V24-2nd Af* Dul—^ Hiim^flotA. MATT. POGOBBLO, I W. Msdlso« M« Chicago, hl BUDOLP PERDAN, .«02« gf, ! Aren no, Clerelsnd, Ohio. ! FRANK fiKBABTO, 4W St, Denver, Oolo. GREGOR HREdČAK, 40T B M iff, Johnstown, Pa. Jednotino giasUo f "GLAS NARODA" rOHN VOUCa, my, Minnesota. ANTHONY MOTZ. 9641 Arson* ML Bo. Chicago, DL CYAN VAROGA, 012« Natrona Alloy. Pittsburgh, Pa. Yss stvari ttkajoCS ss nrsdnfh' sadov kakor tudi denarno poSUJatsr saj M poiUMo na glavnega tajnika. Yss prltoibe naj ca poftljajo na predssO« sika potaluta odbers. Protaje aa sprejem corlh Clsnor ln sploh vsa odra v* slika spriCersla so naj pošiljajo as vrhovnega »d ravnik*. Jugoslovanska Katoliška Je-inota as priporoča vsem Jngoslovsnoa si Allen pristop. Jednota poslnjo po "National Fraternal CongreaT* lestvloL V blagajni Ima okrog $300,000. (trlstotluoC dolarjev). Bolniških podpor, o« tkodnln, ln posmrtnln je IzplaCsls ie nad poldrag mlljon dolarjev. Jednota •tejo okrog 8 tisofi rodnih Ssnov(lce) ln okrog 3 tiso« otrok t Mladinska« oddelku. Draštvs Jednoto se nahajajo po rmznlh slovenskih naselbinski itm, kjer jih Še nl^ priporočamo vstanovltev novih. Kdor iell postati člad osj ss cglasl pri tsjnUn blltoega draštvs JSKJ. Za vstanovltev novih društe* «s ps obrnite na glavnega tajnika. Novo drnitvo as lahko vsanovl s 8 all ~ Spopad z d'annunzijevci? Krivda na vojni in socijalni Piccolo della Sera*' poroča z- (16111 OlCTdti* .. Reke 7. datumom -"i. p. m.: _ Predvčerajšnjim je odplul z Re-: spom-nu-a. ki jo j,- uačelstvo ke motorni čoln v Omišnlj- ki jo(s04.;jalllo . (l,.lll(>krati<-.„e .franke zaseden po Italijanih. Prišel je|:.V|I1(,ije |ir..tlložiIo IllP(lnarod„e v višino rtiča Punta Ojrnn«" Dr. Bauer — kardinal. | Dunajska ' *Reknlispost'? prinaša vest, da bo to jesen postal za- rebški nadškof Bauer kardinal. Izvoz žita. 4' Beograd*ke Novine ' poročajo. da se naliaja v Banatu in Ba-ranji okoli 50.1KMJ vagonov žita za izvtfcz. I>a bi se izvozilo to žito, potrebovali bi štiri mesoce in to samo tedaj, ako bi se izboljšal železniški promet. Sladkorna pesa v Jugoslaviji. Stanje sladkorne pese je letos zelo ugrodno, veliko boljše kakor lansko let". Zato bo tudi več sladkorja. Lani so jugoslovanske sladkorne fabrike izdelale okoli 15 miljonov kilogramov sladkorja, letos pa bodo dale 45 miljonov kilogramov. Zato bodo taiuilu pridelali doma toliko sladkorja, ko-iikor ga sami rabijo. In tudi cene bodo nižje. Železna industrija v nevarnosti. Iz Maribora poročajo: Pred par ?edni so ugasnili zadnji štajerski plavž, ker ne morejo dobiti iz Oehoslovaške potrebne iiHKizme koksa. Štajerska industrija žele«a je do daljnega navezana na čehoslovaško oakrbo z že-lerom. Ta pološaj je Čehoslova-ška izkoristila in povzdignila cene železu, ki ga dobavlja za N. Avstrijo, na- 2fl0 eehoslovaških kron (= 800 neinKkoavBtrijnkih kron) za meterški eent. Ta podražitev omogoeuje Cehom, da odda- jajo železno .robo v Avstrijo za isto ceno, za katero morajo avstrijski indusrtrijci kupovati na Češkem surovo železo. A zopet hočejo Cehi povišati ceno za 20<> čehoslovaških kron. Ta dogodek mora uničiti štajersko železno industrijo. Že danes se nahaja v ja-ko težkem položaju. Ker delavci delajo samo 8 ur. in ker vsako pod vzet je samo majhen del tega proizvaja, kar bi moglo proizvajati. stoji sedajija produkcija še veliko pod produkcijo v mirnem času. Avstrijska industrija pa mora živeti od tujih kupcev, ker kupovalna moč domačinov nič ne pomeni. Ker strašno primanjkuje premoga in železa, so bila pod-vzetja primorana, omejiti kolikor mogoče obrat, a niso mogla reducirati (zmanjšati) števila delavcev. ker zakon to zabranjuje. A te papirne naredbe so bile porušene po katastrofi, ki je nastala! Delavce odpuščajo v velikem obsegu. Če se avstrijska industrija kmalu ne reši iz te zagate, je pre rezana življenska žila te države in je njena suirt. osiromašenje, izseljevanje delavcev v največjem obsegu. To bo polom. Tako piše '4Jugoslavenski Ekonomista" št. 53. — "Freie Stimmen" in <4Karntner Landsmannschaft'' in vsi nemški agitatorji v eoni A-na KoroSketn bodo še vedno iajnadi: 44 mi imamo bogato industrijo". Kako revna je avstrijska industrija, kaže ravno ta slučaj. Kot znano, se morajo Židjo na neki praznik sprijazniti, čeprav sc se sovražili celo leto. Nekega takega dne je prišel neki Žid k svojemu sovražniku ter rtkel: — Želim ti vse, kar ti želiš meni. Drugi pa se je ozrl vanj z jeznim pogledom ter rekel jezno: — Kaj, ali si že zopet pričel.' ♦ * * — Zakaj se pa ne poročiš, prijatelj? — Veš. to .je težavna stvar. — Jaz bi rad iinei ženo. ki je pametnejša od mene. No. in take pa nočem vzeti. * * * Knjigovodja gospodarju: — Oprostite, gospod, dajte mi en dan dopusta, jaz bi rad šel na pogreb moje tašče. Gospodar: — Jaz tudi. * * * Bog ve, česa se Trošt sedaj tro-šta? Da bi vsi prej pomrli, predno bi ga zaprli. Vpraganje. — Ali trpi tvoj stric od vro čine? — Upam, da ne. — Kje pa živi? , — On sploh ne živi več. Kje se nahaja FRIDERIKA TAl* SES poročena IjAURIČ? Doma je iz vasi Križ na Krasu. Zanjo bi rad zvedel nižje podpisani, ker ji imam poročati vec važnih reči is stare domovine, odkoder sem se pred kratkim vrnil. Prosim rojake, če kdo ve zanjo, da mi javi, za kar se že vnaprej zahvaljujem. Ako pa ^ sama čita ta oglas, prosim, naj se mi javi. — Frank Kocjan, 1703 E. 2$. St., Lorain, Ohio . >*m«'ije pre-. , - , . . . , , iifiit socijalističnemu kongresu l'Ic- kjer se nahajajo jugoslovanske . ... - . , . . . . __ ,. . d«- odgovornosti za vonio. izjav- čete. Let«- so začele obstreljevati . . , , motorni čoln. ali ne da bi se trn «,a J" b,1:l mori'r>ko ni ravnotako so se nahajali v čolnu, niso od- ^•»atral« za vojno nevarnost, ka-govarjali na streljanje, temveč so rusko--fram-osko. Ni dobro po-neustrašeno nadaljevali svojo p«»t.i'-^lila. da pomctija vj posel v Omišlju. /unanje politike brez na«lzor-so- da se izognejo na povratku to- dr/avn«"_' i zbora nevarnost, či krogelj, razvili italijansko za- Nemška s niki, ki so bili oboroženi s i»nškii- - i i i* . . 1 -svoje dozdevne volje, zagotoviti mi, so tokrat odgovorili na str«'- , ,. . T. , ... . , . . . , narodom svobcuo in mir. Krivdo Ijanje. Ker so bih izborili str»-lolaPf»*:.jalističnih stremije- goslovanski vojaki so se zopet po-j'1: v>eli d« žela in v nesrečni javili in začeli streljati, rrški čast- grupaciji vele il. Neposredni vzrok niki pa odgovarjati. .Jugoslovani j.i v glavnem. <•«• tudi ne izključno, so po nekaterih str»-lili zopet iz-! pripisovati hr zglavju in brezvest- ginili. Motorni čoln jf zavozil ne-kolikokrat semintja. a ko so vi- i ■ o.-1 i nemških in avstrijskih mo-•.očnikov, ki ^o pa sedaj strmo- deli. da o Jugoslovanih ni ve«*ij-iavIjeni. So-ijalna demokracija sledu, so krenili proti Reki. Vče-|1;l0ra .edaj po.tati tako močna, da raj je doznala vojna ladja 4iDan-Lohon|| (lržava ne bo m ,M V(,, te AllighTCi , da so bili tekom |,jbl,oviti vf>jnp Tf> se (Ja ^ puskarjenja z motornim čolnom - , , , .... . , , . le potem narodnega n mrdna- ranjeni trije jugslovanski vojaki.! , .. .. , f' i - t i • • rodnega edinsiva sonialne demo- te bi -Jugoslovani na svoja siste- .. .. ,„„.•-- , • „•„ ■ , -- ... rracije. Nemški sociialni d«-mo-maticirna izzivanja ol> meji nash i vedno odločen odpor kakor v t<-m;k,";,t! pripravljeni zavzeti se za primeru- bi pač najbrž izpremeni-j1,1 ' _ li svoje postopanje v ]>ri«l vzajemnim odnoajem. V ostalem pa bi ne bilo neumestno, če bi .Italijani vendar že nastopili z vso odločnosti teh nesramnih in predrznih so- tms mE ^ dsss bansk«' države in albanskega plemena."' Sporočilo se obrača na sedov. — Drugih vesti o tem do- francosko vi ido. naj stori konec godku ni a kakor je h- navadal, m11 nasilju. Iz Rima pa poro-lakih poročevalcev, da resnice ne^'a- "Tu s<* pričakuje prihod al-poročajo nikdar, kadar gre za nas banske fnisijv. katera, se zdi. želi Jugoslovane, jo popolnoma jasno, pospešiti italiarisko pomoč proti da gre tu ali za drzno ljiško izmi-1srbskim napadom." šljotino- ali pa nesramno zavijanje resnice. Omaka, v kateri je podal "Piccolov" poročevalec oolo stvar, je najboljši dokaz za to. Albanija prosi pomoči v Italiji? Laško časopisje, ki jo to dni objavljalo vesti o strahovitih albanskih zmagah nad 44Srbi", poroča sedaj iz Pariza, da jo albanska delegacija v Parizu izdala naslednje sporočilo: "Kljub zagotovitvam albansko vlade, da želi živeli t miru in slogi z Jugoslovani, so 10. avgusti srbsko čete nepričakovano vdrle na albanska tla. in sicer v skadarski. dibrski in el-basanski okolici ter sedaj prodirajo v notranjost dežele, razdirajoč vse. Sodeč po uničevanju ' albanskega življa s srbsko strani v zasedenih krajih je očividno. da ie bil sedanji vpor že zdavnaj zamišljen in da gre za uničenjem a- / Izgovarjava angleških besed. Doctor Kern je pred leti kot dijak vodil večerno šolo za angle-šino in učil rojake v Clevelandu-Izkušnja mu je pokazala, kako naj v besednjaku označi izgovar-javo angleških besed, da jo bod« Slovenci umeli in z lahkoto rabili. Ce se zanimate za ameriški jezik, vam bo besednjak velika pomoč. Cona knjigi je pet dolarjev. Ta denar se vam obrestoval tisočkrat, če boste rabili knjigo. Naročite besednjak na sledeči naslov: f Dr. F. J. Kem 6202 St Clair Ave., Cleveland, O. 1st o ta m lahko naročite Zorma-nove pesmi, ki bodo všeč zlasti mlajšim rojakom in nežnemu spolu. Cena je' $1.25. Obe knjigi z enim naročilom dobite za 6 do» larjev, _______________ VV gffi^l _ v - if ■ ljubosumnosti. Novela. — Spisal dr. Stojam. (Nadaljevanje.) Ob neki veliki slovesnosti je bil ladar |Ktdaril prostont nekaterim liMnirtnim jetnikom, p bil tudi aj*t let se j** pokoril za voj strašni čin. Voljno je nosil efcpoM urno čala. Nato še moli za svoje stari«* in potem zadremlje lahno za mizo na klopi. Ali v kratkem jo k.«,. Med njimi J"^!™* m,*nll ,r1kaflj»- P** se . ... lirauko. {•«- ^P" r. , K.al'-V:d"- da je j_____»Pri vratih star berač, ki prosi pre- n^'-ni'a, (rtvori mu hišo. Sivolas ii upognjen in potrt, stopi v iife na nogah in rokan. L, i i ■ * K '»sobo in Kede za gorko peč. Nepre- jSedež na desni. Francoski spisal Pierre Valdagne. rp»-l p«o timm r staBO pa w v jo ne m rad je spavaJ na trdih tleh j kako ^^ aine tcsackiee. Nikdar si ni lel pod tuilo nebo, vpenel p« i gor kot i lačnih žarkov: da. **Xe pogleduje. , , - se me. dekletce", po- U'l , * |,uirJu> »»j«* deklico, ki se je vi- blirwiw __»•.. j tleti strašila njegovega ostrega . . . , ** t pogleda. "Ali imaš kak srrijUjai 1* naslednjo soboto. bil bi rad pretrpel za j. s j j Arm and Bail se je ozrl na svojo ženo ter rekel: — Moja draga Ginette, videti si potrta. Ginette je odgovorila: — I)a. potrta sem. Bail se je ironično nasmehnil. Ko je zapazila njegovo stališče brezbrižnosti in "porogljivosti, je Ginette pikro rekla : — Ženske imajo prav tako resne skrbi kot inožki. — Mogoče, .i kaj skrbi tebe? — Pojedini, katero bomo ime- iruha, da mi ga podariš! Proarm te, prinest mi sra!" Lij.' i Dekle se opogumi ujego\a zena v b«4i obleki. ijei>a kruha Knkrat mu prikaže v sanjali — To je v lesnici resna zadeva. Ginette se je zasuiejala. — Vidim, o »vo, ega doi 1 nedi Vida <»f»lav. Na m r njej otnanil */i satiionr»'s — Vic la. Iz n prot i nebu i z le t Take su šega Bran •o donele Branku uho, in <»d*lej je videti t«» endn«> pred seboj. Ali na-ta pri kasen. Na-inu dozdeva, ka-sveti večer skozi novja v »oho. Zaj m zraven nje —I iz i je steklenica,' jiva pijača. <>n tn na tla se zgru- z njim... ml — o tem še nisem razmišljala, sem bil namesto Dosti je še časa zar določiti, kaj bomo jedli. Bail pa jc bil videti bolj skep- H last no použije potem kos kruha, ki mu ga je bila prinesla tičen. Grozdanka. "Bog ti povrni ta dar božji! —»dt. Kako ti je pa ime. dekletce?'' "Grozdanka ine kličejo." "To jc kaj lepo ime", jeclja^^ J y. tujec ter se'jedva premaguje, da J( ,na|o . ni pnjel svojega otroka ter ga / -i , - i i • T i - : „ . , . ° časih kjer se dobro je. Jaz hočem, iskreno pritisnil na svoje brezčut-1 , . i , -- . t JJ() s da spada nasa hisii med te.... Ginette ga je prekinila. Moj« ■sa j njeg »topi tudi r»fi ov tt •av h »por | nekaj kak« ni-li bil pi te pijače > Brankov strašen ke — Gotovo, gotovo. Lahko se za-neseš na me, ti zagotavljam. Pred-iio pa mislim na to. kaj bom položila na krožnike, je treba določiti, kje bodo sedeli go.stjc. — Kje bodo sedeli? — Jaz mislim, da moram naj-prvo določiti icd sedežev. Odločiti moram, kdo bo. sedel na moji enega ali drugega teh dveh mož. Rečem ti, da to ni lahek problem. Po pravici sem v skrbeh. Armand Bail je pričel uvide-vati, da vprašanje v resnici zasluži pozornost. Rekel je: — Napravda si napako, da si oba povabila na pojedino. To je bila prvotna zmota. Ginette pa je zaničljivo odgovorila : — Kako bedasto govori. Potem bi morala prirediti dve pojedini. Vidi se^ da nimaš nobenega pojma. kaj stane pojedina v sedanjih čf sih. Razv tega pa ti moram ob j tej priliki tudi povedati, da ne izhajam več z mesečnim prispevkom, ki mi ga dajei. Bailii se je zdelo pametno spraviti pogovor s tega kočljivega po lja. Vsled tega se je vrnil k glav nemu vprašanju: — Potem, pa postavi Glacette-a nr svojo desno stran. — Glacette-a, — je rekla ma-datna Bail z jeznim glasom. -- Gla-cette je star šele 35 let. Nikake pozicije nima m nikakega poznanstva. — Ga pa ima njejrova žena. — je pripomnil Bail s sarkastičnim glasom. — Ali resNo, potem bom posadila Glacette-a na en konec mize in Elianne na drugi konec. — Jaz pa imam idejo, — veliko idejo! — Kakšna pa je? — Povabila bom .Justin niau-ja. 95 Narodno wco zi Pcctrti. Arkansas družino Ignaca Pro sen in vse druge prijatelje. Želim vam vsexu skupaj tmiogo sreče in sebi srečno pot. Zdravstvujte! Xa svidenje v Jugoslaviji! — Louis Sterle. r Poebto, CM*.: Peter CaUg, John Gem, J&nesh m A Kocbevar. Dne 8. avgusta se je na impo- ° ^ " i'«*- ,i;.ailuJlc: Loais Costello. J , p svidenje v Jugoslaviji! — Louis rj.. z anten naern ter v popoln om miru c^-i« c a«carB«, , .. „ , jOierie. Math. KernelJ. in redu vzpostavilo Narodno veče • • » „ -Z* „ . , _ v i * Indianapolis, Ini: n ze mesta Peeuh. Izvrševanje tega | p^^ ^ vkrcam lla parobrodl Alois Rodman. cina so odobravale ui podpirale j - President Wilson", pozdrav- Clinton, Ini.: naše oblasti in sicer iz tega razlo-|ijam svojega soproga Franka' Lambert Bolskar. ga. da se da velikemu delu me-jpende. družini Berce in Kakeš ter Aorora. DL ščanstva prilika, izraziti svojo voljo. ker je bilo sedaj tu vse zrevol-tiiiiiio proti mestnemu senatu, ki Ana in Slavka Fende. Fnudi botre Mikulin. Hvala vsem. ki so' me spremili na postajo. Z Bogom'ChicmRO* nL: . ; . ..... Joseph BostlC, in na svidenje v .Jugoslaviji! —j J. Verbis, 636 Aurora Ai C ' Joeeph BUsk la a1 desni strani. ■elo neljaia. ter "Ali si sama donia?" imec in sovražnik jo je "Sama sem doma. Mati gredo •tel zapeljati, in zdaj se vsak sveti večer k polnoenici ni da j. v istini videl'ja/. ostajam za varuha na dornu.l Armand Bail je vrgel svoji ro-i»r stekleuieo na mizi. in I Kavno sem na|»ravila jaslice »a ki v zrak. . - : iH-sel jrrajK. ak navlašč.b<»žje dete. Glejte, kako se lepo — Ali je to vse? - »eboj?!... Jsu«"e p<»zla<-eni golobček v viša- du»* >e t^iaj poloti,vab in se bleskečejo jalndka med in žal. CiiH dalje, tem IniI j se hršlinom. Veliko veselje imam z jaslicami in božjim detetom. Ali vedite, stari i^ož. zato pa hvalijo tudi ljudje vsako leto moje jasli-srcu. Branko ljubice, čudeč se, da jih znam tako lepo napravi jat i!" Globoko do srca je segalo potr-druga ti mu m<>žu nedolžno veselje, ki je sijalo deklici z nežnega lica. Milo se mu stori, ko se spomni sam v tem trenotku svojih mladostnih let, kadar je tudi on napravijal jaslice in pri tem mu pomagalo liekilar. »u jo bla- dozdeva, da je njegova Vida nedolifia; a s to mislijo se oči v lja in raste ijubeaen do žene v njegovem zopet Kvojo Vido kakor o» jo «-isla in spoštuje, ži in }M»%-ydiguje nad vsa bitja. In to blago ženo. svojo zvesto Vido je umori! on sam — mesto njenega zapelji vea, svojega smrtnega sovražnika! A hipoma se mu zopet zdi, da :«- Vida zares kriva njegove ne- Mohoričevo lepo dekletce, njego-srKe, češ. ona ga ni nikdar lju- va Vida... bila, nikdar spoštovala. Prevarala Glasen vz»lililjaj se mu uehote je. prestopivši božjo zapoved, ukrade iz ranjenih prsi. in prvini na sama ga je >pravjla v do- krat po dolgem času mu za blišči smrtno jeco. Tako su >«- vrstila v Brankovi fflavi mi»el za mislijo, druira drugi nasprotna. V takih srčnih jih pa so pojemale tch'sne nioostelji, ko jemlje slovo «»d s\ eta. a našega Branka je Samo še ena želja mučila. Prcdno 7.^4msti dolino solz in trpljenja, želi le še vedeti, ali je njegova Vida res umrle -— aedotžaa. T6 edino žejj<» je še gojila nje»£«>-va as »a »»"tn v Taeen pod Šmarno goro. * * * . Pred odhodom v staro domovino pozdravljam še enkrat vse sorodnike in prijatelje v Little Falls, N. Y. Lepa hvala vsem. ki so mi želeli srečno pot in me spre- ttavke itd. Mnogobrojnemu občinstvu. preko dva tisoč, so vodje akcije za vzpostavitev Narodnega veča in izmenjavo mestne u-prave predložili dokaze o težki obtožbi proti dosedanji upravi in j pozvali meščanstvo in delavstvo,! . . .. . j mm 11(1 nmijui 'M . rt»ri>IIH IlVilia naj vporabi priliko, ko jim je o-;Za darove ki sem jih ^ mogoceno, da z dobljenjem obla-|Alojzija. Neže. Jožeta in Ane sti mimfestirajo svojo volj in Spacapan, Jennv T stenic iu Fran-protestirajo proti onim ljudem, j ka ter Ane Troha. Srčna hvala ki so prisegli madžarski re^ubli- j družini I^eskovec za 1 bil i it same radosti objel svojo Gr<»2danko. ali zbal se je te iskrene notranje želje. Saj bi se ga dekletce le prestrašilo, a izdati se in ji jKivedati svoje ime, tega on ne sme; on noče kaliti nedolžnega'mo Lagrafe. veselja v dekličinih prsih! I — To je slab argument. Jaz Tedaj pa zre smehljaje na njo, moram izbirati, a resnica je. da ko začenja pri jaslicah zopet ne-jlie vem kako. Moireur je zdrav-kaj popravljati. Kaj ljubko se je njk — Lagrafe je odvetnik. — Na istem stališču se nahajata, Lagrafe ima v rokah velike procese. — Moireur ima odlične paei- Lagarfe zasluži osemdeset tisoč frankov na leto. — Moireur napravi približno to prilegalo nežnemu dekletu. Tu j»* privezalo rdeče jabolko na smrekovo vejico, tam zlati oreh na bržlinovo šibieo; potem prestavi zo|>et podobo Matere božje, da se slike lepše skladajo, a na- . ]w*sied še prižge novih, lučic. da lesketajo kakor zvezdice na nebu. in sredi njih so jaslice z božjim detetom. Blagi čuti so se vzbujali tem pogledu v Brankovem srcu. Ta čarobni prizor, to nedolžno veselje je delalo moža srečnega; on se zopet čuti človeka. V teh trenotkih je pozabil, da je on le bitje, ki se je prebudilo iz smrtnega spanja, a katero se pa mora v kratkem zopet vleči k mrtvemu Starec le z glavo prikima nje-počitku— Hipoma zagleda pred ni,a besedam. A to seveda ni bilo prj toliko. — Lagrafe je odlikovan. — Tudi Moireur je. — Kateri naj bo torej? — Jaz ne vem. Vadljajva. — Treba se je izogniti nevarnosti, da se napravi sovražnika iz niao težile železne verig*', niti ga durtila zaduhlost vlažnih sten. On je nosil v srcu vso pezo, vzel iz temnice na »voj dom ves up in strah. L« eilma misel, da še men- tore j mu reee: "Vi ste gotovo trudni in upehani, ker ste po noči in v snegu nhodili. Tu-le za peč na klop se lahko v ležete. Nekaj vsglavja — On me bc rešil. Panneau je slaven slikar. Star je šestdeset let ter član akademije lepih umetnosti. Panneau je mož, ki ima veliko privatno premoženje. Ce ga posadim na svojo desno stran, ne bo n;o;rel biti razžaljen niti Lagrafe. niti Moireur. — Prav imaš, — je vzkliknil Bail. — To je sijajna ideja. — Ali jo odobravaš? — Odobravam jo in to raditega. ker je Panneau vesel starček, zelo-zabaven. — On je še vedno majhni liome-nien v svojih navadah. — Tem boljše. Pomagal bo za-bevati mrzlejše goste. — Dobro. — je rekla Ginette. — Takoj mu bom poslala povabilo. * * * Bilo je ob osmih zvečer. Gostje gospoda in madame Bail so bili zbrani v salonu. Ženske so sedele. Gospodje pa so stali ter čakali, da se odpro vrata, ki so vodila v obednico. Konverzaeija ni bila nič kaj živahna, ker so bili vsi lačni. Gospoda Lagrafe in Moireur sta se merila s pogledi kot dve osebi, ki čutita, da sta s=i enaki in ki nočeta nič popustiti v vprašanjih etikete in predtipsti. Justin Panneau. slavni slikar, je stiskal gostom roke. Njegovo oko je padlo na mlado Eliane Gla-eette in ne da bi izgubil trenutek, ji je pričel delati komplimente, katere je ona očividno poželjivo sprejemala. Madama Bail se je približala slikarju. — Dragi prijatelj, — je rekla s pritajenim glasom, — ali ste tako dobri ter mi nudite svojo roko, da me povedete v obednico t Mesto da bi se hvaležno priklonil kot je domnevala ona, da bo storil, je stopil • Justin Panneau korak nazaj. Nagnbil je čelo, bil videti zelo ozlovoljen,- prijel Gi nette za roko ter fekel: — Zelo se čutim počaščenim, — v resnici zelo. Če pa vam je vseeno____ Vi ste odlična prijateljica ter znam v polni meri ceniti čast, da sedim na vaši desni strani. Veliko rajie pa bi sedel poleg one male blondinke tamle. Oprostite mi.* Tako očarljiv smehljaj ima. „ želimo, da se zopet povrnejo bele f"!T 15f m dru*vii 1 an" pijavke! Hočemo svobodo! Zahte-^T f "V*18 SNPJ' v Bag' vemo občinskih volitev!" Zboro-j^' t,a*e ^^ trimesečne , - . ,, l-seje za Slovensko-Hrvatski Nar. valci so enoglasno izvolili predla- r-. _. , , . _ Dom dne 19. septembra ob 1. uri !_\me jim osebe za člane Narodne- popoldne. Za -L- veča. med njimi 34 soeija listov I važnih iu vo,;t in 15 pristašev meščanskih strank.'ka_ Torej vas rešiti imamo več ev predse«ln i-Torej vas opozarjam, da se Nato se je ljudstvo z vidnim za- gotovo vdeležit> te seje. Na svi-dovoljstvom razšlo, a izvoljeni odbor se je takole sestavil: Predsednik dr. Sandor Sečnik, podpredsednik dr. Ebert Nandor, odvetnik tajnik PolaČi .Tanos, učitelj. Ta dan znači za mesto Peenh začetek nove dobe, ki bo znatno vpli-ala na politične in gospodarske ednošaje. Požun kot pristanišče. Čehi nameravajo zgraditi v Po-žunu veliko pristanišče z vsemi modernimi napravami, kjer bi se moglo na leto spraviti 9 milijonov ton tovorov. poldne! Jakob Poviše, zapisnikar. POZOR, ROJAKI! Ako ima kateri rojak staro kranjsko PLENKAČO in jo ne rabi. jo lahko proda. Naj piše in pove ceno. — Frank Mil ar, Cne S. H., Camp 2. Bend. Oregon. (34-15—9> - Mascootah, HL: i J Frank Augostln. La Salle. IU. Matija Komi). ' 1 i North Chicago, DL: « ; Anton Kobal in Math. Ogrln. N South Chiraire, DL: •> / Frank Černe. Springfield, DL: ' 4 Matija Barborifl. Wankegsn, DL: Frank PetkovS^L Franklin, Kansas: | Frank Leskorlc. ✓ Frontenae, Kansas: Rok Firm. j Ringo, Kansas: Mike PenclL KltzmiUer. Md.: Frank Vodoplree. 1 Chisholm, Minn.: Frank Hovie. Calumet, Mieh.: »t M. F. Kobe in Parel Scbalta Eveleth, Minn.: Ltouls Govie. Gilbert, Minn.: i a. L. VescL »i Hibbing, t linn.: Ivan PorSe. Virginia. Minn.: Frank Brovstlcb. Ely, Minn.: Frank Govže in Joseph J. Pesbel. St. Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Great Falls, Mooteaa: Math. Urih. .'f t Klein, Moatana: Gregor Zobec. f Gowanda, N. T.: 'p Karl Sterniia. • JQ Utile Falls, N. ¥.: i ^ k Frank Masla Bar barton. Utile: i "j Frank Pcje ln Alb. Poljan®a Collin wood, Ohio: Math. Sla polk. > Cleveland. Ohio: * Frank Sakser, Charles Kar linger. in Jakob Resni*. Lorain. Ohte: POZDRAVI IZ NEW TORKA. POTREBUJE SE drvarje za delati drva za kemikalije. Plača tri dolarje in p#in-dvajset centov ($3.25) za klaftro. Glawson Chemical Co.. Ridgway, Elk Co.. Pa. — Frank McChes-ney. Superintendent. NAZNANILO. Premaj zapazila, da se mu pokorita iu sledita, dokler ni obeh ueki hut«ek vetra, skoro vrgel ob tla. Kljub temu pa sta se mu pokorila kot avtomata. Craven je zapazil, da ima lopato v roki, doeim je »osil Flambeau drugo oroaje. Za obema pa je šel o<"e Brown ter nosil v roki knjigo s svetimi podobami, iz katerih je bilo izrezano ime Boga. Pot na grie do pokopalii^rf je bila vijugasta, a kratka. V tem viharju ja se je zdel i vsem naporna iu dolga. Kamorkoli je segalo oko iu eim višje so prišli, tem bolj se je širilo pred njimi morje temnih smrek in jelk. Ko so dospeli do vrhunca griea, pokritega s travo, so zapazili tudi borno pokopališke, ki je bilo ograjeno napol z lesenim plotom, napol pa z žico. v Ko so dospeli do groba, je zasadil Ktambeau svojo lopato v mehko ilovico, razmočeno od dežja. Nato pa je obstal ter se pričel naslanjati na ročaj. — I,e naprej, — ie rekel duhovnik prijazno. — Mi iščemo vendar le resnico. Cesa s- bojite? * — Jaz se ne bojim najti jo, — je orfvrttil Flambeau. Londonski nradn>L pa je naenkrat pričel govoriti z onim visokim, hrešteeim glasom človeka, ki hoče brti neprisiljen. Rad bi vedel, zakaj se je v resnici skrival. Domnevam nekaj grdega. Ali je bil kužen T — Še nekaj slabšega, — je odvrnil Flambeau. — Kaj mislite! — je vprašal detektiv. — Kaj bi bilo še slabše kot kužen f — Jaz ničesar ne mislim. — jc odvrnil Flambeau. Po par mi-iiitah molka pa je dostavil temno: — Bojim se da nI tukaj nekaj prav Tako tudi ni bih z obliko onega kosa papirja .saj veste — je r«'ktl duhovnik prijazno, — a smo vendar prišli preko onega pa pirja. Flambeau je prič'*! kopati z veliko unemo. Medtem pa Je vihar potinil na stran goste oblake in pričele so s** prikazovati zvezde. Konečno je prikopal Flambeau do priproste lesene krste, katero je nekoliko dvignil. — Kosti, — je rekel ("raven te«- nato dostavil: — To je mož, — kot da bi bilo to nekaj iz van red nega. On je, — j»* rekel Flambeau z čudno n« gotovim glasom. —• Ali je v redn? Meni se zdi. — je odvrnil uradnik ter se sklonil nad okostnjakom v krsti. — Čakajte trenutek. Flambeau se je stresel po celem životu. — Moj Bog, — j- vzkliknil v istem trenutku detektiv, — človek nima glave. Ko sta ohadva obstala od presenečenja, je pokazal oče Brown prvič xnake negotovosti Nikake glave, - je ponovil. — Nikake glave? — kot da je pričakoval, da bo zmanjkalo nekaj drugega. Bedaste vizije o t i roku, ki je prišel v gradu na svet brez glave, vizije o mladeniču brez glave, ki se je skrival v gradu in o možu, ki je korakal po vrtovih, so sle vsem t^m za trenutek skozi glavo. — Najti je tri ljudi brez glave, — je rekel konečno oče Brown, — in ti stoje sedaj krog tega groba. Mladi londonski detektiv je odprl usta, da govori ter jih držal odprta kot neumen d^ček. Nato pa se je ozrl na sekiro, katero je držal v roki ter jo izpustil na tla, kot da ni njegova. — Oče, — je rv'kel Flambeau z onim otroškim težkim glasom, katerega se je tako redkokedaj posluževal, — kij naj storimof Odgovor prijatelja je prišel s hitro odločnostjo strela iz puške. — Spati, — je rekel oče Brown. — Dospeli smo do cilja. Ali veste, kaj je spanje t VI i veste, da veruje oni v Boga. ki spi? To je sakrament, kajti dejanje vere in hrana je obenem. Mi pa potrebujemo slednje in če bi *udi bila le naravna. Nekaj se nas je lotilo, kar se le redko loti ljudi in to je mogoče najslabše, kar se more lotiti človeka. Odprta usta fravena so se zaprla*z vprašanjem: — Kaj mislite? Duhovnik je imel liee obrnjeno proti gradu, ko je odgovoril: Našli smo resnico, a resnici nam ne kaže nobenega smisla Sel je težkih korakov naprej po stezi navzdol in ko so dospel* v grad, se je izročil spanju z brezbrižnostjo psa. Kljub svojemu slavospevu na počitek pa je bil z izjemo molčečega vrtnarja oče Brown preje nanogah kot vsi drugi ter opazoval s pipiro v ustih, onega pri njegovem delu na vrtu. Zjutraj se je namreč končal vihar z velikim nalivom in dan se je pričel z izvan-reduo svežostjo. Videli je bilo celo kot da je vrtnar sam s seboj vodil zabavo, kajti kak.^rhitro je zapazil detektive, je utaknil svojo lopato v neko gredo ter odšel polagoma proti kuhinji, v katero se je zapri. — To je zelo sposoben človek, - - je rekel oče Brown. — Krompirju se posvečuje na neki posebni način. — In vendar, — je dostavil popustljivo. ima svoje napak*. Kdo pa jih nima? Tako napri-mer ne prekopuje rodno te grede. Jaz sem res v dvomu glede tega krompirja. — In zakaj? — je vprašal Craven veselo v^pričo te nove misli malega duhovnika. — Ja* dvomim o tem. — je menil. — ker je celo stari bi mogli vsaj razvozi jati pomen te zadnje proti na ravno sti. Naslonil ne je na široki ročaj lopate ter skril glavo v obe roki, kot dela človek v cerkvi. Nebo se je kopalo v modrici in srebru. Ptiee so pele v vejevju na vrtu in le ti trije možje so molčali. — Ne, jaz nc vem ničesar, — je rekel konečno Flambeati. — Moji možgani in oni tega sveta se ne strinjajo in s tem konec. Nuhalni tobak, razrezane knjige, koleščka ar. Tedaj pa je dvignil Brown svojo glavo ter udaril z nenavadno silo z roko po lopati. — Proč, proč s tem, — je rekel. — Vse je jasno kot solnce. Pojasnil sem si nuhalni tobak, koleščka in tako dalje, ko sem danes zjutraj odprl oči. Takrat sem tudi pregledal starega Gow, vrtnarja, ki ni niti tako gluh, niti bedast kot se dela. Nič tako brezmiselnega ne tiči v vsej tej ropotiji. Tudi glede razrezane molilne knjige sem bil v zmoti, kajti ničesar nepravilnega ni na tem. To zaduje razkritje pa je. Skruniti grobove ter krasti glave mrtvih ljudi, — v tem tiči ^endar krivica. V tem tiči vendar peklensko delo. To vendar ne spada v povest o nuhalnem tobaku in svečah. Pričel je korakati gorindol ter \lekel pri tem svojo pipico. — Prijatelj moj, — je rekel Flambeau s trpkim humorjem, — previdni morate biti z menoj ter pomisliti, da sem bil nekoč zločinec. Največja prednost tega položaja ob6taja v tem, da sem si vedno sam prilagodil svojo povest ter jo nato tako hitro kot je bilo mogoče izvršil. Čakati naokrog kot detektiv na tak način pa je preveč za mejo francosko nestipnost. V celem svojem življenju sem tako v dobrem kot slabem vse izvršil brez vsakega odlašanja. Dvobojeval sem se vedno zjutraj, plačeval svoje račune na mestu ter nikdar nisem zamudil nobenega obiska pri zobozdravniku.... i Pipica očeta Browna je padla slednjemu iz ust ter se razbila na tleh v tri koščke. Oči so se mu pričele vrteti v jamicah in izgledal je kot kak idiot. — Moj Bog, kakšen bedak sem! Kakšen bedak! — je zaklical ter nato bušknil v smeh. — Zobozdravnik! -- je ponovil. — Šest ur v duševnih prepadih in vse to raditega. ker nisem nikdar mislil na zobozdravnika. Tako priprosta. lepa in miroljubna m'sel! Prijatelji, mi smo preživeli celo noč v peklu. Sedaj pa je izšlo solnce, ptice pojejo in sijajna postava zabozdravnika polui s'*et s tolažbo. — Jaz moram priti tej stvari na dno, — je zaklical Flambeau, ki je pričel hoditi gorindol, — in tudi če bi bilo treba poslužiti se mučenja inkvizicije. Oče Brown se je moral premagovati, da ni pričel plesati po trati ter vzkliknil s prosoeini glasom otroka: — Pustite mi biti nekoliko bedast. Vi ne veste, kako nesrečen sem bil. Sedaj pa vem, da ne gre v celi tej povesti za noben težak •rreh. Ore le za pri smo jen ost. a kaj je slabega na tem> Obrnil se je ter se resno ozrl v oba. — To ni zgodovina zločina — je rekel, — teni'vee ona čudne in ;dabo uporabljene poštenosti. Mogoče imamo opravka z edinim človekom na svetu, ki si ni prilastil več kot mu je šlo. To je študija su love, ži\e logike, ki jo lastna veri tega plemena. Ona s*ara prislovica irlede hiše (ilengvle je veljala tako dobesedno kot v prenesenem po lucnti. Pomenjala ni ?e. da so člani te družine stieni"li po bogastvu, temveč da so dobesedno gromadili zlato na Kupe. Imeli so velikansko 'zbirko nakitov in po«od iz te dragocene kovine. Bili so skupuhi. kojih manija je obstajala ravno v tem. Preglejmo enkrat v luči tega dejstva vse, kar smo našli v gradu. Demante brez zraven spadajoč i h zlastih prstanov, sveče brez zlatih svečnikov, nuhalni tobak brez zlatih doz. palico brez zlatega ročaja, svinčnike brez zlatiu držajev, ko-l«sja ur brez zlatih pokrovov. Čeprav zveni bedasto, jc vendar res. da so bila tudi imena Boga v misalih odstranjena, ker so bila iz zlata. Vrt je postal svetlejši in ptice so še bolj pele, dočim je oče Brown nadaljeval: — Da. odstranjena, ne pa ukradena. Tatovi bi nikdar ne pustili /a seboj takih skrivnosti. Tatovi bi vzeli zlate tobačne doze s tobakom vred in zlate svinčnike s svincem vred. Imamo opravka z možem, ki ima prav posebno vest. ki pa je še vedno vest. Jaz sem razkril tega bedastega moralista danes zgodaj zjutraj na vrtu ter čul tam celo povest. Zamrli Archibald Ogilvie je bil edini iz rodu Glengvle, ki se jo še najbolj približal tipu dobrega človeka. Njegova zagrizena čednost pa je napravila iz njega človekomrzneža. Pritoževal se je nad nepoštenostjo svojih pradedov in iz Bog ve kakšnega vzroka je iz tega sklepal, da je celi človeški rod nepošten. Prav posebno nezaupanje pa jt imel do filantropije in radodamosti ter prisegel, da bo v slučaju, da najde človeka, ki bo živel izključno le svoji praviei. zapustil slednjemu vse zlato na Glengvle. Potem ko je izdal ta Izziv na člo-večlvo, se je zaprl v svoj grad, ne da bi pričakoval odgovora. Nekega dne pa mu je prinesel neki gluh in očividno tudi duševno zaostal dečko iz neke oddaljene vasi neko zakasnelo brzojavko in Glengvle mu je dal za to denar za dva penea. Mislil je, namreč da mu je dal tak denar, a ko je pozneje prestel svoj denar, je našel, da ima še vedno dotični denar, dii pa mu manjka zlatnik za dvajset šilingov Ta slučaj mu je nudil priliko za razne špekulacije. Na vsak način bo tieček pokazal svojo barvo. Ali se ne bo več prikazal kot takt, ki je ukradel denar ali pa se bo lepo vrnil ter zahteval nagrado. Sredi noči pa je nemi deček zbudil lorda Glengvle ter ga prosil, da je odprl vrata. Idiot mu je prinesel, ne zlatnik za dvajset šilingov, temveč devetnajst šilingov in deset pence. ■ Nazaslišana točnost tega postopanja je delovala kot ogenj na možgane tega grofovskega posebneža. Prisegel je. da je Diogen. ki je dolgo časa iskal poštenega človeka ter ga konečno tudi našel. Na pravil je nov testament, katerega sem si ogledal. Vzel je suženjsko zvestega dečka v svojo veliko, zanemarjeno hišo ter ga vzgojil za svojega služabnika ter po načinnu posebnežev tudi za svojega de cliča. Čeprav je moglo .to bitje le malo razumeti in pojmiti, je vendar dobro pojmilo fiksne ideje svojega gospodarja. Prvič, da gre črka postave nad vse drugo in drugič, da mu pripada vse zlato, kar ga je r.ajti na Glengvle. To je vse in na celi stvari *ii nič drugega. Vzel je vse. kar je bilo zlatega v hiši. a se ni dotaknil nobene druge stvari t iti trohice tobaka. Vzel je zlate ploščice iz starih molitvenikov. popolnoma zadovoljen, da je pustil vse ostalo na mftii. To v sem >azum«*I, a povesti o mrtvaški glavi nisem mogel razumeti. B3 sem \ resnici nemiren vspričo te človeške, med krompir zakopane glave Jezilo me je. Jokler ni Flamhau izgovoril besede: — Vse bo prišlo zopet v red. Vrnil bo glavo grobu, kakorhitro bo vzel zlato iz zoba zamrlega grofa. V resnici je videl Flambeau še istega dne, kako te ono čudno h'tje kopalo na oskrunjenem grobu, s cilindrom na glavr ter pestro-bojnim robcem krog vratu. METANJE PABNIK0Y KEDAJ MIILIŽNO ODPLUJKJO IS NIW YORKA. LA LORRAINK BELVEDERE ST. PAUL CARONIA RYNDAM ROCHAMBEAU LAFAYETTE COLUMBIA MAURETANIA LA SAVO IE PHILADELPHIA REQINA FRANCE ARGENTINA NEW YORK AQUITANIA LA TOURAINE LA LORRAINE LAFAYETTE ROCHAMBEAU MAURETANIA LA 6AVOIE RE. d'lTALIA AQUITANIA PREA. WILSON PESARO IMPERATOR REGINA — H POŠTENO ZDRAVILO POŠTENO OGLASEVANO. TO JE ZAKAJ ZDRAVNIKI IN LEKARNARJI PRIPOROČAJO Bolgarski Krvni Caj 17. sspt 18 sept. — Trst 18 sept. — Cherbourg 18 sept. — Cherbourg 22. MP* — Boulogn« 23 Mpt — Mam 24 Mpt. — Havre 88 eept — Tret 30 eept. — Cherbourg 2 okl — Cherbourg j vedo. da je .-estavljen iz korenin, skorij, listov, semen, ja- 6 okL — Hav" in rož' ter t,a so' ko je sklllian po staram načinu, bogati, čisti 7 ok*. — Tret'soki ono, kar potrebuje človeški sistem, da osveži in izčlsti kri, osla- 8 okt. — Cherbourg v , , ... „ 7 12 okt. — Cherbourg dl želodec, pomiri jetra ter prežene strupe iz ledic. 15 JktT — Hm\ BOLGARSKI KRVNI ČAJ, če ga vzamete vrelega, prežene pre-j 23 okt. — Havre ko noči prehlad ter vas zaščiti pre l INFLUENCO in PLJUČNICO, i 28 out. — Chorbouno Nobenega takega zdravila ni kot je Bolgarski Krvni čaj. Samo vpra-U ~ cenM vašega lekarnarja danes za Bolgarski Krvni Čaj ter stopite na 2 nov. — Cherbourg pot zdravja. Če je brez njega, ga morate imeti takoj. Hitra pošilja- 9 hovwi^fg m— Trat I c nov. — Gsnoa|tev bo izvršena zavarovano, poštnin« plačana. Pošljite $1.25 za en dJI" ""-f^GenoS velik dri,žinski zavoj, ali $3.15 za tri zavoje, ali $5.25 za šcet zavojev. Naslov: Marvel Products Company. 9 Marvel Building, Pittsburgh, Pa. 11 4 Mojim pacientom: N. *. dr. Josef M. Pleše <2lede cen se eecne netke m ni srage ooieenlls. obrnite ss na tvrdko PRANK 8 A K V C R at Corftlsntft SL New York French Line CMIFAMIE GEIEMIE TMKATUITIQUE V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE LORRAINE .............. ROCHAMBEAU .......... LEOPOLDINA ............ H Url pemlkl s Mlrlml In 17. acrrtembre 23. aeptembra 25. aeptembra I zastopnik JuflcsJovansks visas Be orlCekel potnike ob prihodu natth par-ilkov v Hevru ter Jib točne a igram II. Psrnlkl Prsne asks (rb ee. tekom vojne na tteote fahnalnvaifclh wm-lakov In DRUŽIM PISARNI, 19 Stati St,, N.Y. C ■H pa pri lokalnih sgentlh. ■IIIIIIIIIIIIIIIBWmttttl Cosulich črta Direktno potovanje v Dubrovnik (Gr.rosa) in Trst. BELVEDERE .... 18. Jtpli^ia 2. razred. 8200 — 3. razred, 8100 In SS- davka. COLUMBIA 3«. septi Potom Metkov, Izdanih za vee kraje v Jugoslaviji ln Srbiji. Razkošne ugodnosti prvega, drugega In tretjega razreda. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno vino. PHELPS RROTHERS & CO. Paaaenger Department 4 West Street New York HimfiiTimimiiimimmriiiiiimnimns VABILO VABILO na veselico in vinsko trgatev, ka- ?a V1fsko trgatev m plesno vese-tero priredi Slovenski Nar. Dom ^torn priredi društvo Oor- v Homer City, Pa., v soboto 18. ^ KHnb J septembra. Začetek ob 6. uri zve- G/4eeKnsburf • Pa" ? soboto dne 2' čer in traja do 12. ure pouoči. ^^ 6J,ri ^ v\.„ -i i., - Vstopnina za nn»*ke <•><% ženske »stopnina za m«>ske $1. zene m „ _ '' . ,. . ' , i .. * t> 1»^- veselica se vtisi v dvorani dekleta vstopnine proste. Torej . vljudno vabimo vse rojake in ro- ^ M,hevc "a Hayden- jakinje iz Homer Citv, Lucerne v,1,e: yab,n'0 vse « G«en«burKa Mines, Luciusboro, ' Mclntvre, 1,1 okohee' da se vdeJeZ,te ,e vose-Coal Run. Hostetter. Greeiisburg.ker fbave bo dosti pri trga- nju grozdja. Za suha grla m pra- Yukon in Johnstown, Pa. Igrali bodo naši slovenski tamburaši valčke in druge plese. Tudi deklet ne bo manjkalo. Za žejne bo <>kt"bra zvečer! obilo izvrstne kapljice in tudi za lačne bo bo v obili meri preskrb-leno. Torej vljudno vabimo vse rojake in rojakinje iz okolice. Odbor Slov. Nar. Doma. (14-15—9) zen želodec b«» tudi preskrbljeno. Torej na svidenje v soboto dne 2. Joseph Šume. tajnik. (15-16—J) ROJAKL NAROČAJTE 8E NA "GLAS NABODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDK. ntiiviv ZASTAVE Kegalije in vse društvene potrebščina. Garantiran« delo In bia to. Izdeluje po zmernih cenah vaš rojak VICTOR NAVINSEK, 331 Greete St., CONEMADOH, PA. 3 Slate Street NewTerk LLOYD SABAUDO Pri hod ni j odpluUe Is New Torka nik na 2 vijaka REGINA d'ITAI-IA 8. oktobra. Izdajajo se dlre&tal rosni iletkl so Slavnih meat v JaxoalafUL Bresplično vino potnikom 8. Suho Grozdje 22 centov fant. Bokoft 60 fantov $11.00 Fnilni ohm ha vlito. BALKAN IMFOBTDfO 00 91*68 Gharry Strwt N«w York; I. T. ' naročilom poiljite $3. ▼ naprej Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK OS Pen Ave. Piftftsbvfh, Pa. Dr. Koler )s nsj- StKTCjSl sdrsvnlk. ZaatruoUenJe kr vt sdrsvl s Kb-________kl em Js tanael «r. mrt* Ertich. Ce Imate mosotja an £ks 90 telesu v erlu botettee v kosteh. rti«te la ram bom krt. Ne fiskaJts. ksr to bo te. unfit orldlte is Jss sam as ka HrdroocJo all votes kilo ▼ M. urm^ la Najglasnejši pravi Columbia gramofon. V imtofd jih imamo 436. Cena takers kakor ga vidite na sliki 32.50. Cena na dva peresa dtf.00- Poje flastta, ds es slišite na miljo daleč. Brez eo*nin« ga lahko nesete t stari kraj* Prave Vače Kranjske Columbia plošče je dobiti pri nas. Cenik pošljemo brcip'thw. Naročite si edino le pr3vi glasni Columbia gramofon takoj, dskler zaloga ne poide. Pošljemo ga prvi dan, ko dobimo Vaše naroČilo. Ako ni resnica, kar Vam piitvo, Vam vrnemo denar- Kar kupite sd nas, ste sigurni, da Je pravo In pošteno blago ter se ne boste kesali za svoj denar. IVAN PAJK 24 MAIN STREET CONEMAUGK. PA. Potrebuje se 100 premogarjev! Največje majne v Upshur County. Največje plače v državi West Virginia. Kaši možje zaslužijo 3 do 5 sto dolarjev na mesec. Zgradili smo nove hiše in jih nanovo opremili. To nam omogoča zaposliti še sto delavcev. Ce ste tujec in če iščete prostor, kjer lahko napravite velik denarf pridite takoj. Naš premogorov je šest čevljev visok in imamo stalno delo. Mi imamo dobre šole in katoliško mašo vsako nedeljo. Priglase naj se samo tujesemci. C. T. GRIMM, Gen. Supt., Buckhannon Biver Coal Company, Adrian, W. Ya. . 30 dnevna ponudba ta o« S.---- traj do S. sveder: t pstktt od «. Ja-' J SlatrsJ do t. tiče ki iele 14karatne zlate are. Imam jih sd |3f. naprej. Vert-$15. naprej. Ksr imam ogromne zalogo fm Is prejfaajifc čaeev, poceni. Vsak so lahko sam prcprMa. ko blago dobi, PlUte. kaJ ie&te in jaz zamp^m^O. D. Tako zamsrele Mag* T—eti 5I2s2w verižico Jodnothd in drugi priveski'od $L M. POGORELC W. Madison Street Room 605 Chicago, m