r Ntjrciji ilovenaki dnevnik ▼ Združenih driavak Velja * I Z Zrn pol leta .... Zrn. new York cdo leto Za inozemstvo celo leto . $6.00 g . $3.00 2 • $7.00 I $7.00 « GLAS NARODA r TELEFON: CHelsea 3—3878 Iistzfelovevtskihidelavcev vAmerikL The largest Slovenian Dally In I the United States. | 9 lamed every day except Sundays S and legal Holidays. | 75,000 Readers. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 87. — ŠTEV 87. NEW YOBK, FRIDAY, APRIL 14, 1933. — PETEK, 14. APRILA 1933 VOLUME TT.T, — LETNIK XT.L ROOSEVELT ZAGOVARJA SVOJ GOSPODARSKI NAČRT PREDSEDNIK HOČE ZNIŽATI IZDATKE VOJNE IN MORNARICE; 4000 ČASTNIKOV BO ODPUŠČENIH Predsednik Roosevelt je imel značilen govor pred zastopniki dvajsetih ameriških republik. — Odločno je protestiral proti nenapovedanim vojnam. — Razmere v ameriški armadi so izredno zamotane. — Častniki, ki so določeni za upokojitev, bodo dobivali samo tri četrtine plače. WASHINGTON, D. C.. I 3. aprila. — Pred tukajšnjimi zastopniki dvajset ostalih ameriških republik je predsednik Roosevelt povdarjal veliko važnost in neobhodno potrebo za razvoj in procvit držav obeh Amerik, da vse države takoj odpravijo vse umetne omejitve in zapreke, ki stoje nasproti svobodnemu izmenjavanju blaga med temi državami. Predsednik Roosevelt, ki je prišel pred upravni odbor panameriške unije ob priliki praznika pana-meriškega dneva, se je tudi na svečan način obrnil proti nenapovedanim vojnam, ki se ravno sedaj vodijo v Južni Ameriki ter je te vojne označil fca na-zadnjaštvo, češ, da more samo civilizatoričen napredek in napredek v blagostanju vsakega naroda voditi državo do prosperitete, nikdar pa ne sme noben narod iskati zadovoljstva v osvojitvi zemlje svojega soseda. Posebno pozornost je predsednik Roosevelt zbudil pri zastopnikih raznih držav z zatrdilom, d a Monroe doktrina velja za obe Ameriki in da nima nobena tuja država pravice vmešavati se v politiko I teh držav. Roosevelt ie rekel, da se bodo Združene države vedno smatrale za dobro prijateljico vseh ameriških držav. WASHINGTON, D. C, I 3. aprila. — Pred vojaškim odborom poslanske zbornice je generalni major Johnson Hagood, poveljnik 7. ormadnega kora, izjavil, da je armada vsled kongresa tako zamotana. da bi moral naravnost angel priti iz nebes, da bi jo mogel voditi. Vojni department ima pretežko nalogo. Se pri vsakem izbruhu vojne se je ves sistem porušil. In isto se bo zgodilo pri prihodnji vojni. Vojaka je mogoče v desetih dnevih izvežbati in ga ni treba več let vežbati. Po njegovem mnenju bi morala narodna garda stopiti v prvo obrambno črto in nato šele prava armada, ne pa narobe, kot do sedaj. Generalni major je rekel, da je mogoče pri izdatkih za armado na leto prihraniti $30,000,000. Zahteva odpravo celo število mest visokih častnikov, kakor tudi odpravo signalnega kora, odpravo oddelka za pli. sko vojno in filipinskih skavtov. V nasprotju s tem pa zahteva močno mornarico, ki bo enaka najboljši mornarici na svetu. WASHINGTON, D. C., I 3. aprila. — Predsednik Roosevelt ima v svojem načrtu, da zniža letne izdatke za vojsko in mornarico za $90,000,000. — Zvest svojemu sklepu, da izboljša gospodarski položaj dežele, bo odpravil vse nepotrebne urade in znižal preveliko število uradnikov. Po njegovem načrtu bo odpuščenih iz armade 4000 častnikov; opravil bo vojaške vaje za civiliste, vaje za rezervne častnike ter vaje za mornariško rezervo za dobo enega leta. Združil bo več vojaških uradov in s tem znižal stroške za 50 odstotkov. Častniki, ki so določeni za upokojitev, bodo dobivali samo tri četrtine plače. Da je mogoče ovreči ta predsednikov načrt, morate glasovati proti njemu dve tretini kongresa, kar pa je pri sedanjih razmerah skoro nemogoče. Obtoženci preklicujejo svoje izjave VARNOST ZA _ DIPLOMATE Detektivi bodo stražili tuje zastopnike. — Ko bodo prišli v New York, jih bo vedno obdajala straža. Washington, D. C., 1:1. aprila. — Od trmutka. ko bodo prišli zastopniki tujih držav v kvarantino v New York, da se na povabilu predsednika Koosovelta vdeležf posvetovanja o izboljšanju sedanjega gospodarskega -položaja, jih bodo stražili detektivi državnega departments, ki imajo nalogo, tla skrbijo /.a varnost odličnih zastopnikov tujih držav v Wa shin prt on it. To j«» razodel voditelj detektivske .skupine, mož. čegar ime ni nikdar imenovano v časopisju. ki pa je z očmi jastreba pazil prihod in odhod vseh velikih in nevelikih diplomatov. ki so zadnja leta prihajali v Washington. Sedem držav je sprejelo povabilo predsednika Koosevelta za gospodarsko posvetovanje v Deli hiši. .Med državniki, katerih prihod je zagotovljen, je angleški ministrski predsednik Uarnsav Mac-Donald. bivši fratieo.ski ministrski predsednik Edouard Ilerriot. kanadski ministrski predsednik"Tiich-ard IJ. Bennett, bivši japonski zunanji minister viscount Kikojiro Išii in ilaljanski finančni minister (juido Jung. Mohi.ška vlada je sinoči naznanila. da je sprejela ltooseveltovo | povabilo in imenovala za svojega zastopnika finančnega ministra ROOSEVELT SE JE ZAHVALIL REŠITELJU Kapitanu nemškega tankerja, ki je reši! tri člane posadke vodljivega balona Akrona, je poslal predsednik zahvalno pismo. Washington, D. C.f 13. aprila. — Predsednik Koosevelt j" poslal kapitanu nemškega tovornega parni-ka "Phoebus". Karlu Dalldorfu. ki je rešil enejja častnika in tri mornarja. ki so se .ponesrečili z mornariškim zrakoplovom "Akron" v torek ponoči prejšnjega tedna, zahvalo in priznanje ameriškega naroda. Ižooseveltovo priznanje se glasi : . ''Višja previdnost je naklonila, da se je parntk 'Phoebus' v noči. ko je bil uničen ameriški mornariški zrakoplov 'Akron.' nahajal v bi i šini nesrečnega mesta. "ttila je dvojna sreča, da je par-niku zapovedoval kapitan, kot ste vi in da je imel tako posadko. Tej okolščini se imajo trije, ki so preživeli to tragedijo. zali\aiiti za svoje življenje. "Poveljnik II. V. Willev. najstarejši med rešenimi 'Akrona' je naznanil. da ste vodili svojo ladjo v 1 bližino nesreče in da ste spustili' rešilne čolne, ki so iskali ponesrečence. Dalje je sporočil, da je eelo noč bil vsak inož vaše posadke na svojem mestu, bodisi v rešilnih čolnih ali pa v pomoč rešenih, in da zasluži obnašanje vaših častnikov BOLGARSKA JE IZKLJUČILA KOMUNISTE Poslanska zbornica je izključila 28 komunistov. G'!avni vzrok je bila propaganda v armadi. Zofija, Bolgarska, 13. aprila. — K-r je vlada prišla na sled komunist ieni -propagandi v armadi, je poslanska zbornica sklenila, da zada komunizmu odločilen udarec. Po burnih debatah, ki so trajale dva dni in med katerimi je prišlo do burnih prizorov med poslan-ei. je sobranje z veliko večino sklenilo. tla prekliče vse volilne mandate neodvisne delavske stranke, pod katerim imenoma je na Bolgarskem poznana komunistična stranka. Obdolžit ve proti delavski stranki se naslanjajo na obsežno agitacijo v bolgarski vojski. Vsi poslanci vladne stranke in demokratične zveze so glasovali za preklic komunističnih mandatov. Poslanci delavske stranke, katerih je "J8. bodo najbrže aretirani. Njihova mesta v sobranju ne bodo izpolnjena. I stavno sodišče bo odločilo o tem. ako bo komunistična stranka razpuščena. ■ M . ti* ■ i * i - i - i m moštva najvišje priznanje. Alberto.I. lam. kise sedaj nahaja . - ... „... , - i*, iti . i I hot poroea poroenik \\ ilev da-v .Miami, rla.. od koder bo odpo- ,. . _ , , . . . *»- . - . . 1 je. ka^.e vase delovanje m posto- toval v Washington. I ... ' .. i- - , , , i -.- ' panje-pravo mornansko tradicijo. \ es eas. ko se bodo nahajali v \ ' . . :, ............. » , - , - i,! , . ki je bila najlepše izrazena v vaSin /odruzemh državah, bodo pod stro- i , , , , • - gim varstvom. Tudi. ko bodo mislili. da uikdo na nje ne pazi. bo čuvalo nad njimi bistro oko detektiva. Samo najbolj zaupni možje v detektivski službi vedo za natančni načrt, ki bo v veljavi za čas bivanja inozemskih diplomatov v Združenih državah. Ta straža bo izvedena s tako natančnostjo. da se bo cel« ozirala na domače razmere v deželi posameznega delegata. Nikdo ne mara. da je okoli njih kak detektiv, zato pa opravljajo detektivi svojo službo tako. da tega nit i ne opazijo. besedah, ko je poroenik zapustil parnik 'Phoebus' iu vam izrazil vse priznanje, ko ste rekli: 'Poskušal sem samo izvršiti svojo dolžnost. Vsi smo mornarji.' "Ta skromna izjava je značilna za duh. za .skupno čuvstvo in človeško pripravljenost za pomoč, ki objema vse. ki vozijo po morju. "S i cm izražam vam. vašim častnikom iu moštvu priznanje celega naroda." MATSUOKA JE ODPOTOVAL IZ SAN FRANC1SCA San Francisco, Cal., KI. aprila. — Na parniku A sama Mam je odpotoval proti domu bivši zastop- TUDI BERAČI OBČUTIJO DEPRESIJO V New Vorku so aretirali -Jlct-ti"ga "pohabi jen ca. ki je beračil. Aretiran j«* bil zato, ker se je v neki restavraciji spH z natakarico. Pri zaslišanju so prišle lepe stvari na dan. I.erač Willard Orahame je izpovedal. da tudi berači občutijo de-»resijo. Pred štirimi leti mu je bilo VIHAR V NOVI ANGLIJI Boston, Masa., 13. aprila. — Vi-liar, ki h*- je včeraj pojavil po državah Nove Anglije, je ]w»vzr<«*il ogromno škodo. Marsikod je brzojavni promet prekinjen. Vihar je zahteval tudi štiri človeške žrtve. nik Japonsk. pri Li«ri ni rod o t.J mogoče vsak dan naberačiti d«i Yosiike Matsuoka. Pred odhodom j dočrm v današnjih dneh "naje rekel, da zalrdno upa. da bodo • kolek t a" kvečjemu po deset dert Hansen že dvakrat zagovarjati, ker je obdajal svojo mater z grdimi priimku Sodnik ga je obakrat oprostil. Včeraj je bil .pa priveden v sodišče zaradi istega pregreška. Sodnik ga je poslal za Jest mesecev v prisilno delav- nien. banki iMi.StM). njegov oče ima pa krasno hišo v lliversitje. R. I. HITLERJEVA ŠTIRILETKA Pozval je vse nemške de* lavce za 1. maj v Berlin. "Praznik narodnih delavcev." — Priredili bodo velike svečanosti. ZNAČILNA PRETNJA MINNE-SOTSKECA COVERNERJA St. Paul, Minn., 12. aprila. — Ko se je preti Kapitolom abralo par «to nezaposlenih, jim je rekel governer Olaon. da 'bo proglasil vojno stanje In konfisciral 'bogatinom 'premoženje, če zakonodaja ne bo v najkrajšem, času odobrila prod log za pomoč, nezagtosleuim. Berlin, Nemčija, 13. aprila. — Kancler Hitler je obljubil, da bo dvignil zastor tajnosti o svojem štiriletnem načrtu, ko bo govoril nemškim delavcem 1. maja. kateri dan je bil zn eelo Nemčijo razglašen za "'praznik narodnih delavcev." Ko bo kancler Hitler na Tempel-hof letališču 1. maja zvečer govoril najmanj enemu milijonu delav-eev in drugim niiljouom nemškega naroda po radiju, bo pojasnil vodilne smeri za prvo leto svojega štiriletnega načrta, katerega je oznanil nemškemu narodu 1. februarja. ko je prevzel urad nemškega kanclerja. B V Nemčiji mogoče primanjkuje kruha, toda Hitler hoče dokazati, da v nemški vladi ni nikakc predstave cirkusa, četudi bo minister za propagando Joseph (ioebbeis pokazal vse svoje zmožnosti kot vprizoritelj na jsijajnejših svečanosti. Praznik narodnih delavcev bodo 1. maja obhajali (to celi (Nemčiji, toda najbolj svečano ga bodo obhajali v Berlinu. Pra»nik se bo pričel že zjutraj, ko se bodo delavci zbrali po tovarnah in bodo razobesili fašist o vske in cesarske zastave na vseh poslopjih. Nato bodo korakali v Lustgarteu. kjer bo veliko zborovanje pozdravil minister za propagando. »Nad mestom bodo krožili škadroni aeroplanov. Popoldne bo kancler Hitler sprejel delavske delegacije, ki bodo z aeroplani prišle iz vseh delov države, Fašistovski miličniki bodo v svoji popolni uniformi korakali po ANGLEŽI PRAVIJO, DA JIM JE BILO PRIZNANJE IZSILJENO MOSKVA, Sovjetska Unija, 13. aprila. — Danes so v procesu proti petim angleškim inžinirjem, ki so obtoženi sabotaže in špijonaže, pet ur zasliševali inžinirja L. C. Thorntona. Prostorna dvorana ie bila nabito polna. Značilno je, da je pri tej priliki Thornton gladko preklical vse svoje dosedanje izjave. Danes je zastopal državo pomočnik državnega ,pravdnika. Kovinski. Obtoženca je ostro zasliševal ter prečital njegove izjave, ki .iih je podal po aretaciji. Thornton je .svoječasno prizmi, da je bilo sedemindvajset uslužbencev ruske podružnice angleške ^Metropolitan - Viekers Company najetih od angleške tajne službe in da so se bavili v prvi vrsti špi-jonažo. Petnajst jih je biJo zapo-in da so se bavili v prvi vrsti s špi-jonažo. ostalih dvanajst pa z gospodarsko. Nadalje je bil izjavil Thornton, da je bil Richards, eksportni vodja angleške firme, uradnik angleške tajne službe, da je on vodil špijo-nažo ter o tem obveščal londonske oblasti. — To ni res, to ni res! — je vzkliknil Thornton. — Po aretaciji so me pozvali, naj podi m priznanje. in jaz sem ga podal. I)a. vse to sem podpisal, danes pa pravim. da ni res. Ko sem podpisal, si nisem pri tem ničesar mislil. Podpisal sem laži o meni in o mojih tovariših. — Možje, ki so delali zame. so mi poročali o obratovanju strojev, ki jih j*' montirala naša tvrdka. Poročali so mi tudi o splošnih razmerah v elektrarni Zlatoust. Vojaških informacij pa uLsnm nikdar zbiral. Thornton je nadalje izjavil, da so priznanje izsilili iz njega člani boljševiške politične policije. Na vse mogoče načine so mu pretili, slednjič je pa povedal laž in podpisal. češ. da se mu bo prej ali slej nudila prilika, da to svojo izjavo prekliče. Ko je Thornton t * > izjavil, je izbruhnil pred poslušalci silen krohot. Pozneje je bila zaslišana glavna priča za državno pravdnistvo. Rusinja Kutozova. Rekla ji*, da sta inžinirja Thornton in Monkliouse razpravljala v njeni navzočnosti o načrtih za sabotažo. Oba obtoženca sta odločno izjavila, da to ni res. Ob desetih zvečer je bila obravnava odgodena. ŽIDOVSKEGA ODVETNIKA SO USTRELILI Chemnitz, Nemčija, 11. aprila.— Pet mož v nneij.sk i h uniformah je odvedlo židovskega advokata dr. Weinera iz njegovega tukajšnjega stanovanja. Pozneje so ga našli na deželni cesti ustreljenega. mestnih ulicah, deloma pa bodo tudi vzdrževali red. Toda vse to bo pomenilo samo veliko pripravo za veliko slavi je zvečer, ko bo Hitler nagovoril več miljonov občinstva na Tenrpelho-fu. Ob tej priliki bodo tudi mladi fašisti posadili drevo v -počasi predsednika Hindenburga. Po Hitlerjevem govoru bo velika vojaška parada in umetna razsvetljava z bengaličnim ognjem in raketi. RUSI POŠILJAJO VOJAŠTVO VMANČUKUO Vsled spora zaradi kitajske železnice pošiljajo Rusi vojaštvo na mejo Mančukuo. — Japonska se ne boji nikakih resnih posledic. Tokio, Japonska, 13. aprila. — Kakor poroča japonska časnikarska agent ura "Kengo" iz Ilafbioa. je sovjetska vlada vsled spora med Rusijo in Mančukuo zaradi zele/.-niških voz svoje četfc. ki so bile na-. stanjene v Daula. poslala bližje sibirske meje. da s tem pokaže svoje stališče glede kitajske železnice. Toda japonski častnik, ki je razširil to vest. 'je mnenja, da v tem ni nikake vojne nevarnosti. To poročilo tudi navaja podati« ■ o sporu glede železniškega materiala. 1'radnik zunanjegA urada Mančukuo države, ki je postal predsednik uprave južnokitajsk ■ železnice, ji* od ruskih železniških uradnikov odločno zahteval, da mu sovjetska vlada tekom enege. meseca izroči železniški materjal. katerega je ruska železniška upr;.-va po njegovi zatrditvi odpeljala v Sibirijo. Pri tem pride v postev osem lokomotiv. 10 osebnih železniških voz in 3.'00 tovornih voz. Tokio, Japonska, aprila. - ^ Kot pravi častnik japonskega vojnega ministrstva, namerava japonska armada s svoj': ofenzivo ob kitajskem »zidu vreči kitajsko vojsko čez reko Lwaii. toda nima namena doline reke za stalno zasesti. Japonska armada hoče oslabiti kitajski pritisk na veliki zid. Ko bo japonsk i dosegla ta svoj cilj. se bo zopet umaknila k zidu. ki tvori mejo med Mančukuo državo in Kitajsko. ANGLUA BO OPUSTILA RUSKO POGODBO London, Anglija, 13. aprila. —■ Anglija ne namerava več še d a tj o obdržati trgovske pogodbe z Rusijo. Pogodbe tudi noče začasno podaljšat i po 17. aprilu, s katerim, dnem pot ere pogodba. To sporočilo je podal poslanski zbornici predsednik trgovskega odboral Walter liunciman. London, Anglija, 13. aprila. Poslanska .zboqnica je bila ob ve* ' ščena. tla je kra'j Jurij podpisali odlok, po katerem more angleška vlada prepovedati vsak uvoz ruskega blaga. GRONAU JE BIL OPERIRAN Berlin, Nemčija, 11. aprila. — Kapitan Wolfgang von Grouau, znani nemški prekooceanski letalec. se je moral podvreči operaciji na slepiču. Operacijo je dobro pre-* .' 1 d___ **LAS I i I O D A" W "w T01H, TODAY, AP1IL 14,1883 Glas Naroda" by COMPANY 4a «C tki corpora tlun ud «ddnaai of above officer«: •i Manhattan, New York City, N. T. flLAfl NARODA" (VfiM «f tke People) Day BxcepC Sunday« and Bottdtya lato aa iawrtkn la J® ilMI $3.00 U New York, am celo leto — 9jŠL pol l^tft • • • • • • • < Sa iBoaanatTo sa črto leto ..... Z*A VOl 1enar naj se blagoroll Order. Prl gpremembl kraja naročnikov, prosimo, da ae tail prejinj* blrallUa naznani, da hitreje najdemo naalornlka. "qlas nawda". sic W. 18th Slaeei. Near Yarfc. N- X, Telephone: CHeljen 3—3878 ROMANJE V RIM Letownje leto jc proglasil papež za sveti* leto. 3. in 2. aprila so se y.awita bo! prišlo v Rim. Italijanske železnic«' dajejo znaten pojmst, laški trgovci pa v latinskem jeziku pripon>čajo svojo robo. Pod prctvw.o svetla le>tn so pri romali v Rini tudi trije nemški državniki — dva Nemca in en Avstrijec; - -nemški minister Goerin^ in nemški kancler von Papen ter uvstrijski kancler Dollfuss. Obiskali so papcin. sprejeli od nje^a blagoslov, nakar so pa imeli z Mussolini jem dolge konference, kojih svrba je bila utrditi prijateljstvo med Italijo na eni rfrra-ni Ur Avstrijo in Nemčijo na ix«ba ji je torej inkalti zaveznic, ki se nahajajo v istem položaju. Nemčija se boji Francije, Avstrija hi pa rada imela Vse tako kakor pred vojno. Ni čuda torej, da je nastalo ukmI Nemčijo, Italijo in Avstrijo prijateljstvo, ki uživa vso podporo Vatikana To prijateljstvo je pa usodno lak«> za Francijo kakor hidi za avstrijska nasledstvenc države, namreč za Jugoslavijo, Oehoslovasko in Romunskn. Zveza med njimi postaja od due do dne tesnejša. Mala antanta, ki sestoji iz teli treh držav, je zares postala pota evropska vniesila. s katero bodo imele Nemčija, Italija in Anglija še precej opravka. Mussolini sicer pravi, da Mala antanta ne pride vpostev kot peta evropska velesila, toda ta njegova izjava 1*1 predstavlja ničesar drugega kakor željo, da bi res lie prišla vpoštev. Italija skuša dobiti čimveč zaveznikov. Avstrijo in Madžarsko je ujela na svoje limaniee, pa iudi v Jugoslaviji ima svoje zaveznike in prijatelje. Pred-v»om nekatere hrvatske voditelje in nekatere pristaše bivše slovenske ljudske (klerikalne) stranke. Hrvate ima na vrvici Mussolini, ker jim je obljubil hrvatsko republiko, dočitn se slovenski klerikalci v vseb, ne samo verskih zadevah, pokore papežu, najožjemu Mus-ftolinijevemu zavezniku. Oiinprej ix> ta zveza razdrta. tembolje bo za Jugoslavijo. New York, If. Y. Jugoslovanski Klub bo priredil •svoj .slavnostni večer in pomladni ples dne 22. aprila na veličastnem parnikn S. S. Beren*raria. Vsi Mani in prijatelji Kluba so vablj«'iii, da se prireditve udeleže. Vstopnina Je $1.50 za osebo, ako kupite vstopnico v-prcclprodaji. ( e kupite vstopnico na parnikn. vas .stane . ker b«» naval ogromen. Dobite jili .pri upravi Glasa Xaro-tla ali pa pri Jugoslav Club of \\ Y., Room K08. (»0 Wall Street. X'eiv York City. Parnik "Berengaria" bo ob pomolu .14 ob vznožju zap. 14. ee«te. Odbor. THE LARGEST SLOVEME DAILY tal V. 8, i immmmn= ... ....j East Worcester, K. Y. Dne 12. aprila ob eni nri zjutraj je požar uničil hišo -znanega rojaka Petra R«rdeta v Decatur. X. Y. S hišo vreil* j«' /,gor«'l«» večinoma v.se t?r tudi precejšnja množina ajde in ovsa. Z nesrečnim rojakom sočustvuje vsa okolica. Anton lla.bim*. Girard, 0. Društvo "Troja u.s** SSPZ b«> slavilo štiriletnivo z največjo proslavo. kar jib je še bilo v naši naselbini. Vse se -pripravlja in velike priprave so v teku za to posebno slavno.st. Rojaki se oglasijo iz vseh krajev, da po.se t i jo to našo veliko slavnost. Sa štiri milijone hranilnih knjižic prodanih Špekulanti is hranilnimi vlogami so zadnji čas. ko so bile ocjkrite njihove nečedne špekulacije, napeli vse svoje sile Ln vpregli nekatere potuagaee, da bi .se na kak način kmiotali iz neljub«* jim afere, špekulanti in njihovi-posredovalci javno zatrjujejo, da so bili upravičeni vršiti te špekulativne pasle, ker so bili za to koncesijo ni ran i. l'g«»tovitve ljublja.n>»ke-policije pa se »Irojrače jrlase in zato j«* tudi policija posredovalce prijavila mestnemu magistratu kot pristojni obrtni oblasti zaradi izvrševanja bančnih era slovenske zemlje Otok lileški. kinč nebeški. Jože mi piše. da j«' .prejel lepo zahyalo od predsednika za ta dar. Visa čast Ti. .lože. Tvoji vrhniški rojaki so lahk«> ponosni na te. John Dolčič. ■ t Udobno Hitro Poceni Lahko danes potuje vsakdo, kdor je dobil potrebna navodila od veščega zastopnika. Da ne boste imeli na potovanju nobenih zaprek, pišite za brezplačna pojasnila na — ! METROPOLITAN TRAVEL I, BUREAU 216 West lftth Street New York, N. Y. jo naselbino. Mr. Vrečar in drugi. Warren. Vsi se bomo radovali v krogu naše mladine. Na proslavi nastopijo o«llični govorniki : .predsednik naše tovarne. Mr. Victor CJ. Lombard, glavni predsednik SSPZ, Mr. Vatr«. J. (iril. župan našega mesta. Mr. David J. H«'es. ( lani društva bodo potlali krasno igro v angleškem jeziku, članice :nladinskega oddelka pa bodo zapele več krasnih pesmic in pokazale umetne plese. Za ples bo igral I'den najboljših orkestrov i/. Clevelauda. Tukaj sem nekoliko .pojasnil, kaj vse bo, a 1«i š»» ni vse. Vstopnina je samo 25e. Ker so skubi časi. zadostuje ta vsota. Kot elan in ustanovitelj tega društva vas rojak'«' vabim. «la nas poletite v velikem številu. Vaoi ne b«i žal. 1'puin. da bom videl ta večer uioje pi'tjatelje iz Clevelauda in Delo Ljubljane, kakor tudi iz drugih lia&elbiu. Prepričali se boste. da takega veselja še ni bilo pri nas kol bo ta večer. Vsega bo v izobilju. Na.sviden.je v soboto 22. aprila! Pričetek ob pot osmi uri r večer. Sedaj ]>a še nekaj. Danes sem dobil [>ismo od našega dobro z;ua- potem lahko dajala strankam še ugodnejša posojila. Robert Freud je bil glavni p reku po valeč vlažnih knjižic, ki je spletel svoje oderuške niti tudi do Ljubljane. Dajal je posojila na knjižice do najvišjega zneska 40. odst. glavnice, a sam si je odraeunal za- <»brrwti in provizije do 1Q odst., tako da so stranke dobile izplačano na roke faknčno le 30 otlst. glavnice, Freud je sprejemal knjižice iz Ljubljane Ln jih potem dalje prodajal odnosno zastavljal. Mali vlagatelji bodo tr-peli ogromno škodo, kajti brez- omno >bodo prišli i>b knjižice, ki sedaj krožijo kot kako borzno bla-g<>- Zagrebška policija je ugotovila, da so Freud in njegovi priga-iijači. posredovalci in poiuagači doslej pokupili v nekaj mesecih hranilnih knjižic raznih zaščitenih zavodov v nominalni vrednosti nad 4 milijone dinarjev. Lastniki knjižic so izkljue.no mali ljudje, ki so si s t«'-žavo prihranili nekaj denarja, a s«*daj jih rav.ni brezvestneži. izkoriščajoč njihovo denarno stisko in nejasen 'položaj v pogledu dviganja prihrankov, begajo in izmoz-jravaj«> ter spravljaj«« na beraško palico. Brezposelnost V času od lt). do 20. marea je bilo pri borzi dela v Ljubljani v evidenci -Mil brezposelnih moških in 140fj žensk. Na novo se je prijavilo IMS moških in 37 ž«'iisk. ltorza dela je imela na razpolago G1 mest za moške in Ki za ženske, posredovala je za moške v H9. za ženske pa v 17 primerih. Iz Ljubijajie je odpotovalo 7 moških in 1 ženska, .borza dela je pa tudi črtala 43!» moških in 4 ženske, ki se na uradu že niso javili leto dni. V spložnem j«» brezposelnost še vedno velika in kljub žaret i stavbni sezoni š«* ni popustila. Kaizvcseijivo j«- mliiiu dejstvo, da j«' na bor?i večje jm»-vpraševanje po delavicih. vendar ne more borz;t č»*st«» posredovati, ker ]K»djetja veviuoiua zaht«kvaj«> kvalificiran«' delavce, ki jih ni. — V Mariboru je hil«> v času od lli. do 20. marca brez posla 1060 moških in 384 žensk, na novo s«' j«» prijavilo moških in 32 žensk ; v Celju 103S moških in 168 žensk, na novo 4 moških in 14n žensk, na novo prijavljenih .">3 moških in 62 žensk. Za starši še sinova slali v -njegovo rojstno vas Dolin-ei v Slov. Krajini. Ko so očeta in mater v Duesseldorfu prijeli ter ju izgnali, ni bilo obeli sinov doma. Xekaj dni po žalostnem odhodu staršev sta se vrnila ter našla stanovanje zaklenjeno. Vprašala sta .po vzroku policijo, ki pa je «>ba kar pridržala. V spremstvu policije sta smela (Jomov, kjer so jima dovolili vzeti samo eno obleko, nakar so ju takoj poslali po izgonu v pristojno domovino, ki je še nista nikoli videla, ker sta se rodila v Nemčiji. Povedali so jima. da pošljejo pohištvo in ostalo imetje naknadno za njimi. Maribosrka policija je obojico odpravila za njunimi starši v Dolinee. Dolenjska roparska družba pod ključem Po napornem šestdnevnem zasledovanju razbojnikov, ki so od 23. na 24. marca oropali posestni-co Marijo Femčevo in izvršili vlom pri posestniku .Jakliču Francu iz Velike Bučne vasi. v zidanico posestnika Kosa Franca iz Jablane, na svojem povratku pa rop pri posestniku Papežu Francu v Ždi-nji vasi. se je orožnikom posrečilo izslediti in poloviti razbojniško tolpo, ki št«'je pet oseb. Pri ropih so sodfMvali: 33letni posestnik Žagar Frane iz (iolušnika. občimi Št. Peter, UOletni Potočar Anton Zdinje vasi, 24letui zidar K«»-šljar Al««jzij rz Cešnjie. občina Št. Peter. 44l«»tni posestnik Golob Ivan iz Št. Petra, oče osmih otrok, in 301etni delavec Jerač Franc, doma iz Mirne peči. sedaj ua Trški gori. Vsi navedeni s«> sprva or«»žni-kom rop tajili, pozneje pa j«' K«»-Sljar Alojzij prvi .priznal, da so se domenili za rop. ki so ga izvedli v noči od 28. na 24. marca. Za .sestanek so določili kapelico na -ta-kozvauih Hunjevcih. Kolovodja tega roparskega pohoda j«- bil Žagar Franc, ki je imel s seboj revo!-) jateljici: — Veš kaj. pojdi z ui«.-ver in nabito karabiuko. Kakorjji,„ ženinom na izprehorl. Pojdi 11 harambaŠa oborožen je pri kapeli v gozd. In ko bosta enkrat sre.li predlagal. na»j izvršijo najprej rop gozda, se privij k njemu ter ga pri Kenčevi. o kateri je bilo -znano, j pr.Ksi, :ia.i t«- poljubi Kadov-dna Stara zgodba pripoveduje, da jo dal noki grajščak svojo krasno ženo golo privezati na konja in j«> vlačili sempatam po mestu. Zbrala se je silna množica radovednežev, ki je opazovala ta nenavaden prizor. lvrasotica je imela pa dolge lase, ■tla s«« je sk«»r«> vsa zavila vanje. Tako pravi stara zgodba. Kaj če bi se dandanes kaj takega ponovilo.' Recimo na ue\vy«jrškem Broadway u. O. tudi danes bi bila velika senzacija. Na tisoče iti tisoče gledalcev bi se zbralo. Vsi bi namreč hoteli videti po dolgem času «l«»l«re ženske lase in — konja. Prijatelj, dober svet ti dam. — Nikdar ne govori slabo o človeku. če o njem ničesar slabega lie veš. Ce pa veš o njem kaj slabega. >«• najprej vprašaj: dal»o govoril o njem Zakaj bi Ženske s«». — no. saj veste, kaj so ženske. Prefrigane so. y. vsemi žavbami nama/.a ne. in revež je tisti. ki jim pride v rok«'. hdina sreča, da jim moški včasi kako zagodejo, kajti tudi moški niso karsibodi. Sedaj pa k stvari in k /go«lbi. ki sem jo hotel povedati. Živela je lepa mlada nevesta, ki j«* bila strašno ljubosumna, in s-je hotela prepričati, če ji bo njen bodoei mili zvest. In je rekla svoji lepi. mladi pri- Willard, Wis. Po zaslugi -nekega našega rojaka. ki je strahovito navdušen za. Hitlerja, je v naši .pretežno slovenski naselbini zmagal pri županskih volitvah :— Nemec. Našemu rojaku j«* manjkalo samo osem glas«»v «l«> zmage. Za -prvega in drugega nadzornika sta bila pa izvoljena naša rojaka A. Frtuna in John Lesar. Naš učitelj petja Mirko Pakiž. je kakor vsako leto. tudi letos dobil vabilo, da gremo pet prvi teden v maju v (Jreeiuvood Opera House. Zopet b<» zadonelo par slovenskih j pesmi, in zopet se bodo čudili tu-jerodci našim lnpim melodijam. ' .Naj zadostuje za danes. Pozdrav vsem rojakom. M. B. da je bogata. Žagar je prvi planil v sobo, posvetil na postelji ležeči Femčevi v obraz in za vpil: "Baba denar ali smrt!" Ivo je dobil 40 Dip in drugo zlatnino ter obleko, ji je ukazal, naj se v leže na tla. Isto sta morala storiti tudi 141etna nečakinja Marija Ivoračiuova in 1 .»letni Tiifel Franc, nakar jih je razbojnik pokril z rjuho. Po izvršenem ropu so se napotili v njen vinski »hram. kjer so pili in jedli. Xato so izvršili ostale vlome. Ko so orožniki vodili razbojnike na C ez Avstrijo sta prispela v Ma-j kraje njihovega dejanja, so jih morali braniti pred vaščani. ki so jih hoteli linčati. Po «»gledih so bili vlomilci odvedeni v zapor okrožnega sodišča. Vsa pohvala gre orožnikom t/. Ivronovega in Xovega mesta, da so v t iko kratkem času razkrili to zločinsko družbo. ki ima gotovo še druge grehe na vesti. ribor iz Duesseldorfu 241etni rudar Ivan Korošec in njegov 21 letni brat Štefan, ki j«' mornar. Nedavno so nemške oblasti prijele in izgnale njuna starša Ivana in Marijo Korošca. Oče je bil v Nemčiji 24 let zaposlen kot rudar. Sedaj. k«» je izgubil tlelo, so s«» ga enostavno z izgonom izuebili ter ja po- DENA&NA" NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANE BLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NA 8T0PNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO Din »0------------------S 3.50 Din 800 .................% B.— Din 400 __________________J$ «.55 Din 500---------------S 8— Din 1000 .................$15.50 Din 5000 ....................$76.— V ITALIJO Ur 100...............4 5J» Lir 200 -------------------$11-35 Lir 300 _______________$16-50 Lir 400 ____________________$22.— Lir 500 ------------------ $27.50 Ur 1000 ------------------$54.— »«<11 v dinarji* a|| »•j«. ■rr'r*"' vetjih imiIwv kot igoraj m«w*4i lirah iav«IJuJ«M to bolj« | IZTUČILA V UMIItrtlW MUUIS . Za izplačilo $5.00 morate poslati— $ 5.7S " " $10.00 " " .......$10.85 " " $15.00 " " _______.$16— •> •> $20.00 " » ........$21.— " $404)0 " " ........$41.25 $50.00 " " -------$51.60 Fnjcnalk dotal ▼ itaran kraja 1^1*41to v toferjin. Nujna nakacUa izvršujemo po Cablf Leutt za pristojbino $1._ METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (FRANK 8AK8EB) $16 W*8T 18th 8TREXT . 99W TOW, #> ONIM, KI POSOJAJO DENAR V DOMOVINO, liaziiaiijaiiio, da je mogoče poslati vsoto do sto dolarjev brc* vsake izjave, v kako svrlio je denar namenjen. Tozadevno, odredba je bila dne 37. niqrca odpravljena. Kdor hoče poslati več kot sto dolarjev, naj podpiše spodnjo izjavo in naj nam jo pošlje z denarno pošiljatvijo. DECLARATION FOR MONEY ORDER I herewith declare that Money Order No............................. is sent by me for the purpose ol —__________ and Is not intended (or tbe^frurpose or speculation, placing .savings or making investment in p foreign country. t I certify that this transaction in no way contravenes the act of March 0th, 1933. the executive order of March 10th 1933 or any regulation issued thereunder. (Purchaser's Signature) (Date) Velikonočni prazniki so na pragu, toda še vedno je čas, da razveselite svoje v domovini s kakim denarnim darilom. m BOMO TOČNO m HITRO IZVRŠILI VSAKO PQdlLJAT$V METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (FRANK SAKSER) .j- 214 WEST 18th IJ IBM NEW YORK N. T. sem. kaj b«> Moril. I{»*«*eiio >rorjeii«>. Ženin je o«:lš«'l 7. neve.stiiMi prijateljico iih jzpre-liod. Dol^ro ju ni l»il«> nazaj, nevesta je nestrpno čakala. Ivr«>jf p«.|i|. Ce noče ireti. je treba uiusu iti kast mački dati. potem pa takoj žr«v P.SJI i/Ježe njegova mati. Včasi jili izictže kar ]»et ali šest. K«> zagleda j»e.> luč sveta, je .slep. Šele sedmi dan se mu odpro oči. Xaš pes ima turško i-m«* Sultan, pa j«' domača žival. Ta pogovor se je baje završil v nokeni zavezniškem taborišču te-, kuni vojne. •^brani so bili t'i;aucoski. angleški. ameriški, belgijski in italijau-ski vojaki. Italijan in Amerikanee sta se sprla za stran neke malenkosti. To se pravi. Italijan je dojrajujal. d«>-eini j« Amerikauoc .mirno čiftkal. kdaj bo izustil kakšno tako. da inu jili Imi .]>ris«»m par /a uho. ■K«> je Izlili pošla zaloga psovk, je za zabelo vzkliknil: — Vi Aine-rikanei i«- borite zaradi ter mirno odvrnil : — Ne tajim. Vsak se bori za tisto, česar mu manjka. Meni napri-i»i««r manjka denarja, in se borim «a «lenar. Tebi. prijatelj, manjka časti. Ti se boriš za čast. =s= ■ , -t rs -o ODA" row Tom, rapwr, mm the lamest bloybbb daily tn v. ■. a MIRKO KUXCIC: VELIKONOČNA PRAVLJICA N* samotni koči za vahjo je "i- sta imela z mamo .pripravi.;««o zu ve|» muli «. »inoin » **nel j«- | »o t'dUt'xiiili | >r i godali, kakor jili je čital v prikvljieali in !»'-ireudah. Njegovo življenje pa je t»'klo tako samotno in vsakdanje dneva v dan. brez iz|»renn*mbu in "ir.-/ do;rodkov. kakor pozabljen !»fcudetn"-«»k na tjilatiioi. . . . Nate je dejal in .skromno pristavil: "Kova pa midva z mamo samo mleko in kruli jedla — saj je t udi dobro !" Popotnikove oči .no s«- zjasnil«'. *"1 ti povrni, fantek!" je dejal in njegov gla.n je bil topel in mehak kakor božajoča tllau. Potem je pobožno pokri/.al in s takšno slastjo po/žil velikonočni ze«re«. da j«' Tinček kar strmel. Potom se je doiui>lil še orariževega drevesa. Skočil je k oknu. pogledal skozenj in videl: jablana in bila več jablana ; debele, mm"-"" pomaranče so namesto ja>holk visele * njenih vej.... ' Tineek je odbrzel i/, koče na vrt. potre.sel deblo orauževega drevesa — in pomaranče so padale na tla kakor toea . . . . In naj je tresel, kolikor je hotel — oranževo drevo je bilo vedno enako polno.... ČUDOVITA TELEFONSKA IZNAJDBA Od 1. maja dalje bodo naročniki dunajskega telefona proti malenkostni odškonini dobili posebne priprave na svoj telefon. Ta priprava bo avtomatično povedala, ali je najemnik doma »n kdaj se bo vrnil. V bistvu gre za nekako uro budilko. Ko naročnik zapusti stanv \j.uje, obrne kazalec na uro, ob kateri misli, da s« bo vrnil. <"e ga ir-ed tem «*a.som kdo kliee po telefonu. ta budilka avtomatično udari v telef in tolikokrat, kolikor kaže kazalec na njej. V popolan.skih lirah udari ura za vsako uro dvakrat. Iznajdlta je trotovo velikegti ]»iaktir-ne«ra pomena in rabili jo bo do posebni tisti, ki jih telefon nadleguje. ker IhkIo lahki s pomočjo te priprave lagali, da niso doma. Dan pred veliko nočjo je Tinček spet tako nam in zamišljen v svoji sobi .sedel iu sanjaril. Mati je bila odšla po opravkih v v«*. Vse okoli nje«rn je liilo v skrivnuMett molk zavito. I,*' troxd za kočo j« narahlo, narahlo šumel in zdaj pa zdaj je na jablani pod oknom pritajeno zažgob l samoten ptič. Pa je sfetli najgloblje tišine prišel nekdo mimo iu pot'kal na vrata. Tiučok «»e je predrami' iz ."oje 1 zamikijemisti in zaklical: ".Naprej r \ *obo je stopil neznan po pot-i l»ik Ilio'l dolgo brado, lasje so: Ko se je zvečer vrnila mania d »- ROV POD JETNISN1C0 Jtižiio/meriški bandit i po drzn* mov, je obstala na pragu kakor Uti prav nič ne zaostajajo za seve-pribita in strmela, .strmela... ,\".se J roaineri^kimi. samo «la niso tako police v •sobi. vse klopi. v.si .stoli so S dobro organizirani. V Ilnenos Aire-bili polni božjega blagoslova: pir- mi -o odkrili te dni .">S m dol«* r >v Srečen j«' bil Tinček, presrečen "lfudo lačen je moral biti. siromak." .'e delaj sam pri sebi in pri srcu mu je bilo čudno toplo in prijetno. Popotnik j»- vstal, sklonil .se je k Tinčku. ;ra pomladil 710 koilrola.si glavi iu dejal : "Dober fantek si! Povej, kaj si želiš v zameno za v.se to.'" "Nie!" je odklonil Tinček in na smeli nm je šlo. Le kaj na i mi da takle siromak — si je mislil - le kaj naj mi tla. ko saui nič nima! Popotnik pa je vztrajal pri svo-1 na dan pred veliko nočjo poplačal ulita s štirimi tovariši zasačili. Tla hov in pomaranč. In kar je bilo najlepše in najčudovitejše: sredi vsakega pirha. sredi vsake pomaranče- je tičal čisto nov. kakor ju- [ glavnimi pajdaši, tranja zarja lesketajoč se cekin ! trvariši .-kozi ro\ med centralno jetnišnieo in bližnja hišo. V kaznilnici sedi zloglasni bandit Aleksander Scarfo s svojim' ki so jih hoteli 'rsvobfHliti. Zad- ----j nje Searfovo junaštvo je bil vlom Tako je Jezu*, popotnik božji, j v londonsk i banko, kjer so pa ban- je min ga bodril : "Le povej. Tinček, le! Nikar n-.* misli, da se šalim. l)ve želji i/reci Tinčkovo dobro .srce Dolgo, dolgo je že tega. kar sem mu bujno usipali č * ramenu. / — iu izpolnili se ti bosta. roko pa se je opiral na grčavo palico. Tinčka je v hipu objel neznan strah. Ko pa »i je natančneje ojrle-c p* ni več bal. "Fantek." je > čudno žalostnim glasom izpreguvoril mož. "fantek, tako sem truden in lačen. Daj. pokliči mamo in jo prosi, naj mi da kos kruha in prenočišče za to noč.*" "Mame ni doma." j« novedal Tinček. "Ni je doma .'" je bil popotnik ve> ]M»trt. "Joj, kam naj -se potem obrnem 1 Kmalu bo uoč. va# je da-leč. j«/, pa komajda še stojim na nogah, tako sem truden iu bolan." Tinčku se je zasmilil iphogi popotnik in s« h-nI no je dejal: "Kar sedite tjakajle zj mizo. mož — to vam tudi iaz lahko dovolim. liadi t«igH me mama gotovo ne bo nič kregala. In prenočili boste tudi lahko pri nas." Popotnik je Tinčka hvaležno pogledal, odložil popotno torbo in palieo ter sedel z« mizo. In se je Tinček pri tem domislil, kako hudo je, če je človek lačen.' jal popotnik Ilm. je razigrane volje pomislil Tinček, hm, še že uu vsak način hoče. tla mu od kri jem dve od svojih neštetih želja, mu ju pa boni! "Že zato. da ne bo užaljen. . . . Koristilo mi to ne bo ni*"*, škou.-vaii mi (pa t udi ne more.... dejal bolj za šalo kakor ni razbojniške tolpe, ki si' &-• veselili svobode, so hoteli svojega poglavarja takoj osvoboditi. Svojo romal po deželi, kjer Tinček s svo- „0 ,M^kusili. ko so peljaii jo mamo in s svojim pisanim bogastvom živi. Dolgo, dolgo je že tega. kar sem Tinčka obiskal in bil njegot gost. V« Scarfo v policijskem avtu k zašli ršauju. S strojno puško so napadli policijo, pa so naleteli slabo, poli-> žepe sem SI s pir-^.j jj, jj|, j,. pn^nala. Nevarnega Iu napolnil in za slovo mi je Tin- jbljm$ita Sl> za,>Hi potem v posebno celico. A kmalu je policija zvedela. da se bandit i znova pripravljajo o- rVob<>diti svojega poglavarja. ■ » 1 Policija je izsledila moža. ki je bil Skoda. »koda. da 11? poznam vee ;-.„ ,at„.+ -m ček še dejal: "Pa še kojra drugega pošlji k meni na obisk! Dal bom vsakomur od svojega bogastva l kolikor bo mogel nest i!" In je zares: I —h "' .že večkrat zaprt »n je "Prva moja želja je: rad bi imel poti do t je. Skoda, škoda, da , i,l|žiiji hiši. Izkazalo >e putko. ki bi mi na vsak ukaz zne- že povsem pozabil, kje ona dežel i I sla piruli. Druga moja želja je: lf*ži. Niti tega ne vem več. ali leži jablana 11.1 vrtu naj se spremeni v "a strani i. kjer večerna zarja za- oranžcvo drevo, ki naj b»» vse dni haja. ali leži na strani, kjer jutra-1 v letu t H* I HO najlepših in naidebe- nje solne vstaja--------]irt.jskal;1 in < našla vhod v podzemni r"\ NIKJER GA NE MARAJO lejših poMiaranč." "Kekel .si naj se uresniči!" je svečano dejal popotnik in kakor k blagoslovu raz)iel nad Tinčkom svoje Ih-I«*. bele roke. Tinčka je obšel neznan, čudno slad« k strah. Videl je : zlata luč se je razlila skozi okno v izbo in po-',jon. kie- je živel d« svoje polnoletp stanoval v je. oskuše!i vlom v banko i': pozneje Se v hiši ni nihče \eč prikazal. Policija je v neki sobi je kjer je Ivam pir j i H r> . H A »f T//?/ Spisal EMILE GABORIATJ —j t f! VELEMESTA || WRMMflMMMMMT^nri % 99 Croist'iiois ^a ji* bil bajt* .sprejel v službo na izrecno pri|>ororilo svojega prijatelja sira WaterfieJda; tako jt- naiirrer pravil Mas-«-ar«»t. rPa koiimriiik st* pisal Mtnud, bivai je pa dolgo v Angliji, kajti v francoseiiio je vpletal angleško l»i*st'dgov«»ril "da. gospoti polna. Planil je pokonci in zb*?l z m«»j>trskim udan-cm predrzneža pod mizo. Poklicali so polici jo, ki ji bila neverjetno liitro pi i rokah. Ne d« bi vedel, kdaj in kako je stal Andre iiunI ilvema redarjema na ulici in delal družbo svojemu nasprotniku, ki ga j< neusmiljeno zmerjal. Uedarja sta ju odvedla na policijski komisai ij;it, kjer sta delala dva uradnika in komisarjev tajnik. — To je že opravljeno, — je dejal prvi redar smeje. In redarja sta odšla. Andre je debelo gledal, kajti ta aretacija se mu j«- zdela čudna, nenormalna. Toda čakalo ga je še večje presenečenje. Capin, ki je bil izzval prett*p, je (»o priho-J du na komisarijiit temeljito izpremcnil svo-/"'je vedenje. Vrgel je čepico na stil „.,Črtu. tako da hi-iu sin italijanskih roditeljev. je fr, I(i ,>rt.tila nevarnost, da bi se po-prišel že v /k'oilnji mladosti v Loji- , ,,šila. Manjkalo je Še . j" bil tudi 011 sam že nekajkrat lačen.... Njegova mama dela od jutra do večera pri bogatili kmetih v vasi. pa komaj zasluži za mleko in kruh. Daues opoldne pa je prinesla domov k«*s potice in ši* lep nlee piruli iu debelo pomarančo po vrhu Bojrve. katera d'dira žena v vasi ji j»- r*e to dala ? ; Tejfa kosa |Mitice. pirha pomaranče >e jr Tinček v tem hipu domi»)il.. . . \ekaj časa je m« omahoval ali bi ali ne bi — potem pa se je hitro odločil. Steke! je v kuhinjo in nista minili dve minuti, že je postavil pred popotnika krožnik. na katerem je ležalo vse, kar - iu že «»u ni bily kakor zvezda v le- več. 1'prasnil j iniio noč. Tinček je vstal in mu je bilo, da se je prebudil iz lupili sanj. Pa je kar koj .spoznal, da niso bile sanje. —" Pred njim je stala putka. čudežna pitka. ki si jo je od božjega popotnika izprosil! Itafdoshio je plosknil z ""kalni in zaklical : "Plitka, znesi piruJi!" In se je fpntka spoštljivo priklonila. pokimula z jrlavo — in že je BEGUNCI S HUDIČEVEGA OTOKA Prebivalstvo brazilskega otoka Toda <»rožado se ni odzval vr iu je raje .»>tal v Lomlonu. S I« in je izgubil italijan>ko državljanstvi. Pozneje je vstopil prejsto-vi Ijno v angleško vojsko, boril s«* j j" na bojiščri iu /a hrabrost je- bil J odlikovan. Po vojni je odpotoval v Ka nad*), pozneje je pa skrivaj pr*»-jf'*'inidada je moralo lani spreieti koraril ameriško mejo. V Ameriki ( rad sto bejrnneev iz franeoske kaz-si je kmalu pridobil nekaj premo- iiiJniee na Iludičereni otoku. Xe-ženja in ustanovil je lepo brivni- srečni, popolnoma izčrpani ljudje co. Ko je že imel trdno eksistenco, j naredili do 2000 km doljro ]>ot je poklical v Ameriko svojo žen > iu 'preko oceana, kjer «o ogrožali nji-otroke. ki ^o postali z naturalizir,i-! hove male čolničke neštevilni iu«)r-njnn ameriški državljani. | vk: psi. N'a Trinidatlu so begunci Xe- Stopite bliže, Uaston! — mu je dejal z ^lenimi zastari v kabinetu policijskega Toda mladenič je vzkliknil: ^ "" 11 ' — Ah, ne kličite me vee tako! (»aston!. .. markiz.. . Uromska sijreia. kakšen tepec sem — Privedite mi sina, «la mu povem, ila ga ^ k;iili za „j^ovim litldom m. se odprla horeva rešiti, —je dejal Andrtu. Ko .V* Haston vstopil v očetovo sobo. je zajdakal in videti je bilo, da je njegovo kesa nje iskreno. Andre. Desno preti oknom je stala pisalna miza, za katero je sedel naslonjen na komolec prileten mož z zlato obrobljenimi očali. — Izvolite ses'fi. gospod Andre. —- mu j * dejal komisar izredno prijazno. Mladi slikar je vzel stol iu sedel, ne da bi prav vedel, kaj dela. Ali sanja ali bedi; Sam ni vedel. Dvomil je sam o sebi. o svojem razumu in celo o svojih čutih. Ameriko i/. Kanade brez dovoljenja iu izven priseljeniške kvote. — Zato so jra izgnali, njegova dru- žiua je pa smela ostati v Ameriki, ležal 'prvi piruli pred Tinčkom naje |K>tova, v ,ralijo. laIl-, tleh. Tinček je »pobral iu za vriskal na ve.s jrlas: *'.ruhuhu. ali bo mama vesela!'' Xe izročiti nobenega begunca dru-frače. kakor jw> zamudnem sodnem postopku, a francoska vlada ue mara sličnili pravil, ker preveč stanejo. Toil a otočaui ne veti o. kaj bi |M»čeli s kaznjenci, ki s«» skoraj po- r* imajo velik uspeh i So luu K]K>ročili. da jra smatrajo ob-jdvojili prebivalstvo Trinidada. Xa lasti za tujca, ker v začetku vojne otoku ne dobijo uobeuejra zasluž- bil... Nočem več slišati tega imena. Odslej sem zopet Peter < iandelu in papa je še predober, če mi dovoli nositi to ime. To je bil mnogo obetajoči začetek za popolno'pobotanje in stal i < iandelu že dolga leta ni bil tako srečen, kakorita hip. — Ne mislim, da bi bili lopovi tako pretirani. da bi poslali menice državn.mu tožil-j _ Najpn.j vas.n.oram prositi, — je začel mi — je dejal (iandelu, kv sta bila z mladim! ni(>ž y {>-ali ___ (la !ni lll>ms,itP načilu neko-slikarjem ze vse dobro premislila. — NV. te-jliko kako hi (U,jal Inaln kavalirski. ki' ga si ne bodo upali storiti. Ker pa morava\ Ml njt,!n a., si zasii;llnim užitek biti pripravljMia na vse. pošljem jutri sina! razgoVora z vauli. vas dražijo, v Belgijo; videli pabo^te,da ne ostane dolgo! y nwu[ ]v lllll(^0 če na tem, da bi tisti, i ki so vam neprestano za petami ne imeli pojma o najinem razgovoru. — Ktražijo me!... je za jecljal Andre. — Seveda... neki La ('andele. bogme, zelo spreten dečko. .. menda je najboljši pariški vohun. Se čudite.' — Da. zelo. mislil sem, domneval sem... (i os pod z očali se je zasmejal. ni hotel k vojakom. AJož brez domovine se je napotil v Anglijo in tudi tam ni iiuel sreče, pozvali so ija, naj zapusti anprleška tla. Končno se je zavzela zanj zveza angle-trkin bojevnikov iz svetovne vojne, ki posreduje zdaj v Wasliinjrtonu. da bi dobil Grozado ameriško državljanstvo. ka. a v oceanu bi bili izročeni žalostni smrti. Kljub temu so odrinili zopet številni begunci na morje v upanju, ■tla bodo srečali usmiljenega kapitana, ki jih bo zapeljal do oddaljene afriške obale. Xa Trini-dadu dobivajo zalogo pitne vode in kruha, ponekod tudi obleko, in zopet morajo tvegati življenje. ZAHVALA Podpisani se tem potom toplo zahvaljujem vsem tistim, ki so tako lepo in veliko doprinesli v bolezni moje žene Marije; jo tolažili v bolezni in obsuli s cvetjem in Ijubesnijo na zadnjem po. tu v Njei* mir. IVAH BOŠTJANČIČ 407 W. 18th 8t.t New York, N. Y. tam.. Andrej je prenočil pri Gaudeluu, drugi dan1 je pa odšel prooblečt n v ze omenjeno točilnico blizu ( roisenoisovega doma. Iz kotička, kamor ji« sedel, je dobro videl vrata markizovega doma, pa tu li okna njegovi ga stanovanja. Vse. kar se je godilo tam. je lahko vide1 iz vinotočn. Počasi je srkal rujno vince in zrl nepremično na markizov doni. Ta čas je pa prišel v vinotoč nekdo, ki je bil na zunaj čudovito podoben Aiulreu. J>il je visoke postave in s re pega pogleda. Na glavi je imel umazano čepico. S iiripavim glasom je naročil poreijo govedine in pol litra vina. potem s«' je pa odmajal mimo Andrea k mizi, a spotoma je prevrnil njegov kozarec. * Andre se za to ni dosti zmenil. Saj mu je gost morda prevrnil kozarec po nerodnosti. Toda namesto, da bi se opravičil, je neznanec premeril slikarja s predrznim pogledom in počil v spieh. Potem si je prižgal cigaro, a ko so mu prinesli meso in vino, je položil cigaro na rob mize, se obrnil in pljunil neverjetno spretno svojemu sosedu na hlače. To je bila pa že očitna žalitev. Previdnost je nalagala Andreu. da se ne da izzvati .vendar je pa spoznal, da bi še najpaiuetneje. ee ostane in se prepriča o nakanah tega predrznega falota. Mož si je nalil kozarec vina ki ga pa ni izpraznil do dna. temveč je izlil ostanek v svoji necuveui predrznosti mlademu slikarju na rame. To je bilo pa že preveč. Drhteč od jeze je AirJre vstal in vzkliknil: — 0|M>zarjam vas; da sedim tu! — Vidim, vidim. Kaj niste zadovoljili — Ne. — No torej, z menoj morate biti v prijateljskih odnosajihT sicer... je odgovoril capi)) predrzno. — Mislili ste. da se je vam posrečilo speljati vohune na krivo sled. To sem spoznal davi. ko sem vas videl tako preoblečenega. Nesreča je pa hot» la, da je vas La < 'andele spoznal. Mnogo mi je bilo ležeče na tem, da bi se lahko nemoteno pomenil z vami. Poslal sem torej Palota, enega svojih liajspretnej-šili agentov, da izzove pretep z vami, dva redarja pa, da bi vas aretirala. In zdaj sedite tu ne da bi mogel kilo slutiti, dva sva skupaj. .. Tako, zdaj se pa pomeniva. NADALJEVANJE SLEDI Ljubiteljem leposlovja^ Cenik knjig vsebuje mnogo le« pih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" » O D AT HEW YORK, FRIDAY, APRIL 14, 1933 TBS LARGEST 8LOV5K* DAILY te U. B. A. JUDITINA PRISEGA ROKAH IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL L H. Iz Jugoslavije. 47 ; — NV, Felice. umina so je odrekla nama in nil i li. ni(i jaz ne bova ž njo skupaj živela; to sem si zadnje dni dobro premislil. To ne bi bilo dobro. Ako se mama vrne. jo bom nastanil v kakem penzjo-ualit, kje tukaj v-bližini aJnpa še boljše v kakem velikem mestu. Stanovanje in brano boni za njo plačeval in ji bom tudi dajal toliko denarja. kolikor jra potrebuje. Več ne morem napraviti. Felice vzdibne. To ine veseli, Hans, da ti sedaj ne b«> terba skrbeti za mene. Uajti baron Iiorau me smatra za svojega gosta iu ako ga vprašam, s čim bi mu mogla povrniti njegovo dobroto, mi odgovori: — Ako vi ne bi hoteli priti n» celim svetom. Toda papa pri tem ni bil prav nič k»-'v m o tem ni niti vedel. — Tudi naju mora veseliti, da j«* našel Judito. — (iotovo! Zelo rad jo ima in tudi ona ga ima rada. Me tri smo se zaobljubile, da ga bomo razvedrile. Hans, zelo me veseli, da bom zopet prišla na deželo iu ravno z mojimi najboljšimi prijateljicami. I Nikdar več ne bi hotela živeti z materjo. Kaj ne, tega tudi ne boš pustil? — Hodi mirna, na noben način tejra ne storim. Tako sta se oba pogovarjala, kot .sta se nekega dopoldneva srečala. ko je Felice prišla iz šole. Pred no se ločita, si krepko stisneta roke. - ( oz dva dni se je imela vršiti otvoritev zdravilišča in dva dni pozneje naj bi se dame preselile na Uorau. V tej smeri je bilo vso pripravljeno. Itarou je odločil, da si mora Judita za to svečanost omisliti sebe vredno obleko in sicer .>i jo naj naroči iz Berlina. Od nje je tudi zahteval. da piše tovarni za preproge, da ne bo več izdelovala rizb. Toda Judita ga prosi, da naj od nje kaj lakejra ne zahteva, ker bi ji mo-n»oče postalo dolgočasno in da so tako počuti zadovoljno, ako more kje kaj koristiti. In baron ji dovoli, posebno še. ko mu smeje reče: — Tako imam saj nekaj zasluženega denarja, s čimur morem teti Ani in tebi kupiti kako darilo; saj vendar moram imeti kdaj kako veselje, da morem komu kaj dati in ne vedno samo jemati. Stric I »o tiho je pogosto obiskoval gospo Iteinovo. dokler je še živela v Seliwarzenbergu iti se je tudi večkrat sešel z grofom Krlau. In z vsakim dnom sta se mn Ilans iu njegova sestra bolj priljubila. Iu nekoč je tudi prišel pogovor na to, da bo grof Krlau prvega maja prihodnjega leta postal samostojen. Za tedaj je imel že več naročil in tudi grad Krlau bo popravil. Baron Uorau pa ni izdal z nobeno besedo, da je lastnik Erlaua. lirof Erlau je samo po koinercjalneniu svetniku izvedel, da je nek kupec poravnal nekatere dolgove in da so nekateri upniki dobili plačano svoje posojilo. Zanj in za njegovo družino pa ni ničesar preostalo, kajti dolgovi so bili večji kot pa je bil Krlau vreden. liana je na to odgovoril, da ga samo veseli, da noben upnik ne trpi nikake šliode in je zadovoljen s svojo zavestjo, da ni nikomur nič dolžan. Tako so potekli dnevi do odkritja zdravilišča in baron se je zvečer pripeljal h gospej Heinovi. tla vse dame odpelje na .svečanost. Zelo je bil ponosen na svojo lepo nečakinjo. Zdravilišče je bilo praznično razsvetljeno in velika dvorana lepo i kras na. Mize so bile postavljene v obliki podkve iu prišlo je okoli dvesto gof»t o v. To je bil časten večer za mladega arhitekta, ki ni samo i/delal načrt, temveč je celo zidavo sa.ni vodil. Iu Juditine oči so ponosno in veselo žarele proti njemu, ko je v skromnih, pa zelo pomeub-uih besedah izrazil svojo zahvalo za tako priznanje. Felicine oči so odsevale navdušenje iu veselje in je svojega so-s *da Lut.za Wernerja pogledovala tako ljubeznivo, da je bil sam ravno tako vesel iu ponosen. Svoča-nost je bila zelo lepa. Ko so po-. ► pravili mize so si vsi gostje ogledali poslopje. In vsi .-»o bili enega \ prepričanja, da je bila stavba mojstrsko izdelana. j Dolgo časa je skušal liana dobiti priložnost, da bi bij enkrat | /.opet sam z Judito. Pri pregledovanju zdravilišča-je seveda korakal pole^ Judito. kakor Lulz polog Felice, toda tedaj je moral na marši Uaj drugega paziti. Kotiečno pa jo povabi na ples in med tem ji pravi ilans proseče: i «... i Kad bi vas še peljal v sobo z dragoceno preprogo, ker se spoznali' na tako delo. 1 j Drage volje gre ž ujmi iu med potom ga vpraša, ako je med mnogimi '"-est i t kam i prejel tudi čestitko oil svoje matere. Pri tem se Ilaus' bridko zasmeje. -Ve. ne. milostljiva gotipica. kajti moja mati ni bila nikdar Zadovoljna, da sem postal arhitekt in si s tem služim denar. Nikdar so ue bo toliko ponižala, da bi mi čestitala k mojemu delu. Ako bi s svojim poklicem zaslužil .toliko, da bi ji mogel dati miljone, bi mi mogoče odpustila. Tako pa misli, da jo to umazano delo. ; Juditi jo Kilo žal. da jo s svojim vprašanjem zbudila v njem' žalost. • Prosim, nikar se. ne hudujte, kajti vaša mati prihaja iz po-1 jtoltmuiM druge druibe in vsega tega ne more razumeti. I — Da! Al is! trn. tla poznate slabosti moje matere. — — nikar ne mislite predobro o meni. Nekdaj sem se z*o|i, hlldovala ua vašo mater, ker je razžalila moj ponos. In v jezi sem napravila veliko neumnost. Nekaj, kar sem vam zadnjič nekoliko omenil in kar stoji nml nama. Tako prideta do .sobe ter si ogledujeta preprogo. 1 — Odkrito povem, da sem vas peljal tu-sem zaradi tega. da vas morem vprašati, česar mi oni večer niste hoteli povedati. Od onega večerja dalje me je misel na to vedno vznemirjala in m ••vila. Ali mi bovedali? Judita ga pogleda s solznimi očmi. — Da. zdaj morate vedeti. Tudi ja« sem šla zato z varni. Ali se luorete še spominjati dneva, ko mas je vaša mati prvikrat obiskala.' lian* jo nemiren pogleda in prikima. | — Gotovo, nikdar ne bom pozabila, da je moja mati onega dne vas in teto Ano tako nesramno razžalila. ; Judita globoko vzdihne. — Da. (ponižala uie je do kosti. Teti Ani iu meni je povedala naravnost v obraz, da hodiva za. varni. Teta Ana ni bila zmožna, da bi ji bila odgovorila, kot bi morala. Toda jaz sem jt žalitev zavrnila in sem najprej branila teto Ano. Tedaj pa me vaša mti vpraša, ako, bi ji hotela priseči, da ne bom nikdar postala vaša žena. ako me sama I ii«* bo to prosila. Seveda, tedaj sem imel komaj kako upanje, da ' kdaj pričla do tega, da bi morala obžalovati tako prisego, ki je bila izgovorjena v ponosu--tedaj sem to prisegla — in nato sem vaši materi pokazala vrata. Ilira* zelo prebledi in goreče ji gleda v oči. (Dalje prihodijtf.) Ne moški, ne ženska i Veterinar je odrezal steklenemu j V Osijeku občudujejo ljudje že ! V"U ?IaVW 1,1 ,{« lbr]' ™ J I več dni lCletnega Jaromira Mar- J° "dn™ J Dl,n| »modnega zra-janoviča. čigar starši žive zdaj v ?T vsvrhoanalizempre-! Ljubljani. Težak je 149.5 kg. Ob ozganov; Ibro je pobasalj rojstvu niso mogli ugotoviti, ali je moškega ali ženskega spola, pa je bilo dete krščeno kot deček. Pozneje se ni razvil ua njem noben spol, otrok je pastaja'1 od dne do pasjo glavo v torbo in dva dni je hodil do Bihaea. Trnu je pa. dejal zdravniku: "Evo ti. pasje glave.« pa poglej, če ima v možganih čr-} ve. zaradi katerih je »tekel." Ibro dne debelejši in že s 16. letom je v bolnici, pasjo glavo tehtal 149 kg. V njem prevladuje-1P Zagreb v preiskavo. jO ženske lastnosti, včasih se pa i ^momor z^rebskega mesarja čuti moškega, govori kot moški, j \ ^«*l.zu Maksimira v Zakadi in tudi glas izdaja moškega.' prrbu se Jt* obe-sl1 te dni n,,'"ar Je zelo varčen in pošilja vso hrankc staršem v Ljubljano. Igu; pri-j pov Z glavo steklega psa v torbi V Ivulen Vakttfa blizu Bibača jo pojavil te dni stekel pes. ki ugriznil dninarja Koledar za 1.1933 50 centov dobite 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIV A— POVESTI, ČLAN. KI IZ ZEMLJEPIS. JA, ZGODOVINE IN NARAVOSLOVJA. — POLEG TEGA SPISOV DVEH NAŠIH PISATELJEV TROHE I N RUPNIKA; PESMI BUKOVINSK EGA IN OPIS NAŠEGA "SEVERNEGA ROMARJA" PLANIN. SKA. Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York, N. Y. Pošljite naročilo še danes! Ignac Gregorin. Njegova žena pripoveduje, tla je bil zašel mož v ohupni gmotni položaj, kar ga je lako potilo, da si je končal življenje. Podkev na jajcu Kovač Milan Jankovič v Koga-liei nima dela iu dolgčas si preganja z raznimi vragolijami. Tako mu jo šinila v glavo misel, da bi pritrdil na jajce podkev. Dolgo je poskušal, naizadnje se mu je pa le posrečilo pribiti s šestimi žeblji podkev ua surovo jajce, no da bj 1 se jajce rav.lilo. Mož pravi, da počim ja to z namenom opozoriti nase ljudi, da bi dobil kaj dela. Kako je pribil podkev na jajce in ali jo je ros pribil, jo seveda veliko vprašanje. Poziv! I»da]anja lista je ▼ iveii z velikimi stroški. Mno go jih jef ki so radi «la-bih razmer tako prizadeti, da so naa naprosili, da jib počakamo, sate naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo na-ročnino točno. Uprava "G. N. i» METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (FRASK SAKSER) 21« WEST ISth STREET NEW YORK, N. T. PiSrrE NAM ZA CENE VOZNIH LJSTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA PO- _ TOVANJE ———— mmimiiiiiiiiiiimi—miniimiMi TKr% IZREDNO TEŽKA OPERACIJA 15. aprila i Bremen v Bremen 18. aprila: Majenlic v Cherbourg Paris v Havre 19. aprila: Manhattan v Havre New Vork v Hamburg 21. aprila: Olympic V Chprbf.uarg Mauritania v Cherbourg 22. aprila: Charnplain v Havre Huma v Genoa 25. aprila: L.evlathan v Cherbourg Kurupa v Bremen 141etni deček ubil zapeljivca svoje sestre iz Kracrujerea je prišel nedavno i v .Iard odločil za operacijo, ki je bilo od nje od-\ isno ženino življenje. Operacija je bila tako težka in nevarna, da odločil za njo le malokatcri kirurg. Slo je pa za rešitev živ-j I j en j a materi številnih otrok in za-' to se je dr. Grafoord (hIločil po-! skusiti svojo srečo. J Kirurjr je odprl ženi srce in pre-j V JUGOSLAVIJO Prek« Havre Na Hitrem Ekspresnem Punikn PARIS 18. AI'RILA i'). Maja — 10. Junt a CHAMPLAIN Aprila — 13. Maja ILE DE FRANCE "J. APRILA — -r. MAJA NI !KE CENE DO VSEH DELO*? JLGOSLAV1JE Za pejcenila in petne Itate »pri. ta|te naše pooblaščene ayente SrerteK Jdite k^nil /a štiri minute njega utripa lu STATK STHKKT. NEW YORK (nje. kajti toliko časa je rabil da je---------------- j odstranil sesedeno kri in končal o-' j peraeijo. Štiri minute je bila torej pojav. Knaka. z.-i človeka vsekakor ..... ... . žena tako rekoč mrtva, kajti delo- rai.e-eljiva poročila, prihajajo tu- r'l'HHid. kjorjezapeljivcasvoic.se-! . . ^ . , , • . ' j vanje srca in s tefti tudi vseh dni- di z uuiiaja. iz .Monakovejra. stre ustrelil. . , . l- i i• ^ ?rili orjranov je bilo ustavljeno. — rrauklurta in v na'novejšem ea- Zanimiva oporoka | Operacija se je posTeeila. Ko je ki- su tudi iz (jdinije. Izumira ne sa- rjr opraAil svoje delo. je začelo'mo človeška bolha, temveč tudi ne V Srenisk i M it ro vie nedaTiio , • i • . - ^ "" ' "" I nce zopet utripati. V ta namen je ' katere vrste bolh. živečih na živalih, umrl v visoki starosti tajnik nek-j, ______________ -„ .... I bila potrebna masaža, kriurg je sr- 'med ilrugimi tudi kurja bolha. danje deželne vlade za Bosno in ■ . ^ . -- j ce s prsti veokrat stisnil, kar se jo ritmično ponavljalo, dokler ni začelo srce samo delovati. Paeijentka Hercegovino (i jo r« j e Mauijrodič. se je zlasti v .svojih starih letih zelo zanimal -za lire in je zapu-strl tudi veliko zbirko vsakovrstnih žopnili in stenskih ur. Pri tem pa je tudi mislil na svoje someščane iu .sestavil zanimivo oporoko. Starček ni imel sorodnikov in je zapustil .svojo hišo mestni občini v dobrodelne namene, jtlede ostalega premoženja, med katerim je bilo tudi nekaj gotovine, pa je v oporoki odredil, naj se vse porabi z:t nabavo velike javne ure na nje-•rovi hiši. Pod uro naj bo naslednji napis: "Djoka Maui^odič želi Mitrovčanoiu srečne ure in doljro ;e že zopet ]>ri polili zavesti in hi-| tro okreva tako. da so zdravniki prepričani, da bo lahko kmalu zapustila bolnico. (iraford dobiva od vseh strani čestitke in tudi darila v znak priznati ji« za rešitev človeškega življenja. ŽENSKA V BIKOBORBI I "panje vseh ljudi dobre volje, da prinese konec monarhije iu u-stanovitev republike v Španiji če ž*- ne konec, pa vsaj omejitev tako ki je viselo že na nitki. Pripovtsjpriljubljenje španske ljudske "za- r areni za bikoborbe, st bavi žal 1 T......-ibi ,nwiJ: BOLHE IN MUHE IZUMIRAJO na obema m potom skrbela tudi za javno uro. I Zaradi te čudne oporoke je ob- I čtiLski odbor Aklieal sejo finančnega in gospodarskega odseka, ki pa je po dolgem razmišljanji! sklenil, da občina ne more prevzeti odgovornosti za vzdrževanje ure. ki jo je stari (Jjorgje pod ar i j someščanom. tijorjrje je namreč zapustil baš toliko sredstev, da bi se.dala duje pa. da so bile minute, ko je odpiral srce in jemal iz njega str-j11« uresničilo. Kakor s<> bili Španci njeno kri in pozneje, ko je miru jo- h"«*1 > bikobnrbo v monarhiji, ee srce masiral, najbolj napeti tre-Jtako wsta,i t,uli v republiki. — nutki njegovega življenja. (Vendar je pa prinesla republika j ____[Španiji v tem pogledu nekaj izpre- uiemb. D W-iin monarhija ni dovolje- nra urediti in opremiti z zahteva- ■ konjskih stajah. Ker iiim napisom, ker ipa je pri sv«>ji oporoki jmzabil ua ustanovitev fonda za navijanje, snažen je in popravljanje javne ure. mu občina želje ne more izpolniti. CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIZANA Anglesko-slovensko Berilo (KNGU8H SLOflNI Znano je. da bi skoraj lahko pisali nekrolog bolham, ki jih je tudi zadela kriza in so začele izumirati. Menda ljudje nimajo več tako (i kusne krvi. kakor so jo imeli. Pa ne samo bolhe, temveč tudi muhe so začele izumirati. Kriva je snaga po človeških bivališčih in njihovi okolici. Muhe se najliolj počutijo v je pa konj vedno manj. intajo tudi muhe vedno manj teli priljubljenih zavetišč. Izstrebljanje ali vsaj uspešno zatiranje komarjev, ki prenašajo malarijo. dokazuje, da lahko človek uspešno zatira mrčes. Pri bolhah igra odločilno vlogo vedno večja snaga v človeških bivališčih, pa. tudi izpreniemba blaga, ki se rabi za spodnje perilo. V perilu iz umetn" svile se namreč bolhe sploh ne rede. Polg tega je zdaj po stanovanjih vdno manj prahu, ker smo dobili v novejšem Času razne pripomočke, da Iga lahko od>J»ranimo, važno vlogo pa igra v zatiranju bolh tudi linolej, ki»»»- boHie n<« najdejo ugodnih tal. da bi se razmnoževale. Toda bollie je zadela še druga i-.<-sreča, namreč kuga. ki se širi v Evropi od za pada proti vzhodu. Xa Saškem so človeške bolhe že od I. 1928 skoraj popolnoma iegitiilc. V Ilalle je ponujal baje neki znanstveni zavod 1. 1929 za živo elov --£ko bolho 10 mark. V Berlinu bolhe presenetljivo hitro izginjajo i* i bolnic, kjer je bolha že silno redek \ KNJIGARNI GLAS NARODA tli WM Xi ADVERTISE iq "GLAS NARODA" i vala ženskam, da bi nastopale kot toreadorke. jo republika glede te zahteve popustljivejša in tako se lahko zdaj na Španskem produei-rajo v bikoborbi tudi ženske, seveda le naj pogumne jšc, kajti druge si itak na upajo v areno. Prva. ki so ji oblasti dovolile u-dclcževati se bikokorb. je bila madridska privatna uradnica de ia I Cruz. Nji je sledila zdaj druga Aii-•relika Alamo, ki ji je dovoljeno nastopati v velikih arenah, dočim sme de la Cruz nastopati le v malih. Prvi nastop jo imela Angclika Alamo te dni v Madridu, kjer je o-segla pred ogromno množico občinstva sijajne uspehe. VODNIKOVE KNJIGE za leto 1934f lahko že sedaj naročite. — Pošljite nam $i. in. knjige Vam bodo poslane naravnost na dom. v Naročila sprejema: "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. 26. apriFa: BereiiKuxia v Cherbourg j Albert Ha Min ▼ Hamburg Veentlain v Uuulocn« 28. »prila: .Milinotonka. Havre 29. aprila: I le de France. Havre AvgUftU*. Geiioa Milwaukee. Ilajuburg 2. maja: Hremen v Urtm*o 3. maja; HainWiirg v Cherbourg maja: Conte di Savoia v Genoa 5. maja: .Majestic v Cherbourg Westerntand v Havre Vnltndjin v Doulogna 6. maja: l^ifayelte v Havre Vuk-ania v Trst 10. maja: A«iuitania v Cherbourg l>futseliland v Cherbourg 12. maja: «ilvnipic v I lii vre •Mtfin«-w.i«ka v Havr« Rotterdam v Boulogne 13. maja: Cliamplain v Havre Hex v Genoa Kurii|iii v Bremen 16. maja: I.cviatluin v Cherbourg 17. maja: Kerenraria v Cherbourg New York v ClierSnvir® 19. maja: Sla.te(i'laiTi v Boulogne P;«ris v Havre 20. maja: Conln" Grande v (|<>n'ia Bremen v Bremen Geoigir v Cob h 24. maja: Manhattan v Havre Albert Ballin v Cherbourg 25. maja: Conte di Savoia v Genoa 26. maja: Majestic v Cherbourg Mlniietonka v Havre Veendam v Btjulugne 27. maja: lie df France v Havre Katurnir« v Trst Aqultania v Ciierbourg 30 maja: Kurojia v Bremen __ 31. maja: II.imtmtjf v Cli^rUiiirr I'rea. ItiiOMvrlt v Havre Kotna v tiinua 2- junija: Olympic v Cherlmurg W«>Hi«-ri>la»d v Havre Volendarn v Boulogn* 3. junija: Champiain v Havre Bex v Genoa Britannic v Cobh 6. junija: Leviathan v Cherbourg 7. junija: Deutschland v Cherbourg lU-rrnKulia v Cherbourg 8. junija: Ijifajette v Havre Augustus v Genoa Bremen v Bremen 9. junija: Slatemldiii v Boulogne Mirm.waska v Cherbourg 10. junija: P-aris v Havre 14. Junija: 1'rrs ll.u-iliii| v Havre Majestic v Cherbourg New York v Cherbourg Aquitania v Cherbourg 15. junija: Conte di Savoia v Genoa 16. junija: Korona v Br^in^n Pt-nnland v Havre Kotierilam v Boulogne 17. junija: Brila n i' v Cobh lie de France v Havre 20. junija: l*e tirasse v Havre 21. junija: Vul<-ania v Trst Albert Ballin v Cherbourg Manhattan v Havre 23. Junija: (»1 j mpii' v Cherbourg Minrlniik« v Ha*-re Veendam v Boulogne 24. junija: Champiain v Havre Bex v (J»noa Bremen v Bremen 27. Junija: l.e\ia.than v Cherbourg 28. junija: Berengaria v Cherbourg Hamburg v Cherbourg 29. junija: Conte Grande v Genoa 30. junija: MajpMir v Cherlifuirg Statvndum v Boulogne 1. julija: Paris v Havre Laf;i\ «-tt<5 v liavre 3. julija- Kurnpa v Bremen 5. Julija: Saturnia v Trst Afjuitana v Cherbt>tirg I>euts«.'hland v Cherbourg 7. julija: lie de France v Havre 8. julija: Conle dl Savoia v Genoa 11. julija: Bremen v Hreni tn 12. julija: NVw York v Cherbourg Olympic v Cherbourg 14. julija: Kottcrdum. Uottcrdum 15. JuilJs: diamplaln v Havre Ui-x v Genoa Bereiifrarla v Cherbourg 18. julija: I-evia Ihan v Cherbourg 19. Ju'iJa: Manhattan v Havre Albert Ballin v Cherbourg 20. julija: Maiestlc v Cherbourg 21. julija: Paris v Havre Kuropa v Bremen statendam v Boulogne 26. jutlja: I^ifavelte v Havre ' Hamhnn: v CHerboiihc Pre^. Roosevelt v Havre 27. julija: Bremen v. Bremen 28. |uli«a: Veendam v Rniilnene He de France v Havre 29. julija: Vtilranla t Tr«» f Aqultanta ▼ Cherbourg