10.349 za inserate; V zagati „Manjšinsko vprašanje v Italiji sploh ne obstoja Značilne izjave prelekta Dompiarija Kam koraku uašu kultura, in kaj tvori njeno bistvo? Menda človeštvo še nikoli ni tako vneto razpravljalo o tem načelnem vprašanju kakor sedaj. Zdi sc, du je Ainerikancem še najlažje smatrati sodobno, tehniško civilizacijo za nedvomen naprodck. Tako sklepa S. Bent v svoji eanimiivi knjigi o »strojnem človeku« (Ma-chine made man.) Stroji, pravi, ne zasužnijo, temveč oprostijo človeka, ker mu olajšajo boj za obstanek. Avtor svari samo pred »tovarniškim«, šablonskim mišljenjem, onim povprečnim svetovnim nazorom, ki ga osvoji posameznik prav tako lahko, kakor natakne gotovo obleko. Namesto temeljite izobrazile, resnega študija se zadovolji množica s površno dnevno modrostjo v poljudni izdaji pa jo potem oddaja še naprej ... Torej u videva celo Amerikancc to nevarno mehanično površnost. Kar sc tiče stare Evrop je že davno prestala povojno navdušenje nad junaštvom in močjo mlade Amerike, točneje povedano Ze'' jenih držav. Slednje naredijo pošasten vtis na sodobne evropske potovalce kot deželo, kjer jc človeška osebnost obupno podjarmljena navidezni zunanji udobnosti, kjer služi vsa kultura zgolj mehaničnemu izholjša-nju vsakdanjega gmotnega ža.vljenja. V svoji novi knjigi (Scencs de Ia viv future) svari Georges Duliamel Francijo in Evropo pred Ameriko kot grozovito sliko njune lastne bodočnosti. Stari svet hiti posnemati novi, in sedanja Ncw York ]>a Ohicago za žalostna napoved evropskega življenja v prihodnjih desetletjih. Resnična kultura hoče poglobljenja luševnega življenja in misli na splošni blagor. Zunanja mehanična kultura v nasprotju z njo lahko služi enako slabemu ali dobremu. Sodobno človeštvo je navdušeno samo zanjo, in njen razcvet bo pomenil vesoljno inaterielno suženjstvo. V svetu brez kulture duha se prav lahko zlorabi v sebične, hudobne namene sleherna sova tehniška iznajdba. Dočim je slonela stara francoska, 07. evropska kultura na osebni prostosti, spoštovanju do posameznikovih pravde, pomeni Duhamelu Amerika zatiranje osebnosti v imenu »javne morale«, kakor jo umeva povprečna javnost. Če so prepovedali Amerikan-cem zakonskim potom piti vino, sc bo lahko razširilo sčasoma to javno varstvo tudi na druga področja zasebnega življenja, in Duhamel nam slika pretirano žolčno sliko bodoče Amerike, ki je še najbolj slična sovjetski idealni komuni. Kakor ]>ostane nevračunljiv vina vajen pijanec tako tudi Amerikanec pod vplivom ma-terijalne kulture, ki je namenjena samo pridobivanju denarja. Na sprehodu in avtomobilskem izletu so Amerikanci vedno zatopljeni v svoje številke, mrko računajo in niso več gospodarji lastne duševnosti: poslali so sužnji enoličnih vsakdanjih kupčij. Ameriška osebna podjetnost je slična drvenju avtomobila, ki nc uboga krmila in se ne more več ustaviti. Ti ljudje sploh niso v stanju vsaj za trenutek prekiniti obupnega lova za denarjem, da bi »lenarili«, to jc, da bi mislili o smislu življenja ali sanjarili. Stara evropska kultura, četudi je slonela na istih načelih, jc vendar v pošte va h« osebna nagnenja, ameriška pa osebnost zatira. Duhamel ni do konca dosleden v svoji mrSnji do roatcrijalne kulture. Lev Tolstoj je dolga leta trpel v »lastni graščini«, ki jo mu ni pustila d nižina razdeliti kmetom, in beg iz go-spodskega ž.ivljcnja je naposled povzročil njegovo smrt. A Duhamel se nc mara odreči evropski udobnosti, čeprav pobija ameriško me-haničnost. V newyorškem velikem hotelu se z grozo spominja moskovskega »Doma znanstvenikov«, kjer se vsako jutro postavijo priletni profesorji v dolgo vrsto pred edinim skupnim umivalnikom. Toda kot pristni Francoz hrepeni Duhamel po neki sorazmernosti, notranji ubranosti, noče, da bi postal človek suženj potrebnih mu predmetov. Plaši se brezdušne točnosti množinskega življenja. Sovraži nabito polne dvorane, kjer uživa množica kinematografske In gramofonske konzerve namesto prave umetnosti. Naj si iztrga človeštvo iz pošastnih krempljev neizprosne mehanične civilizacijo vsaj malo prostega časa, vsaj trenutek za tvorno »lenobo« v korist lastne duševnosti! Duhamel zahteva ozdravljenje sodobne »samo navidezno krščanske« kulture. Hoče, da bi postala res blaga in gojila samo ona odkritja, ki kažejo pot k boljši bodočnosti. A njegova po-skušnja določiti pojem »blagosti« in »duševnosti«. nc obrodi nobenega sadu. Nc vc niti, po kateri poti bi bilo mogoče omiliti življenjski boj in odvzeti uspehom materielne kulture njih nevarnost za dušo. Razume samo, da jc staro geslo »naprednost« obledelo in postalo otrošJca Igrača. Ne bom govoril, koliko se strinja Duhame-lova Amerika z resnično. Saj vemo, da ima tudi novi svet svoje duševno življenje in šteje poleg bogatašev dosti revežev, ki prav malo imajo od Rim, 20. oktobra, ff. Dne 18. t. m. je imel v Gorici pred najvišjimi vojaškimi, civilnimi in cerkvenimi oblastmi prefekt Dompieri ob priliki instalacije nove deželne oblasti pomemben govor, katerega je brez dvoma smatrati za oficiel-110 izjavo režima samega. Govor je bil tem važnejši, ker so bili navzoči sami odličnjaki, divizijski general Bobbio, goriški župan Bombi, deželni fašistični tajnik Avenanti, načelniki sodnih oblasti, milice, financ, direktor »Piccolat in direktor iPopola di Trieste«, župani idrijski, tolminski, ajdovščinski, kanalski, bovški, komenski in drugi ter predstavi-telji kulturnih društev. Prefekt je v svojem dolgem govoru omenil razne incidente v Julijski krajini in izjavil: ^Motijo se tisti, ki bodisi v dobri veri ali pa z zlim namenom hočejo ustvariti manjšinsko vprašanje, katero enostavno ne obstoja, zakaj Italija, čeprav je izšla iz vojne kot zmagovalka, se ni povečala na tuj račun, ampak je skromno ostala v lastnih geografskih mejah, v mejah, ki so skoro popolnoma enake oinim, ki so zaTisane v atlantih rimskega časa. Čeprav je tekom zgodovine kakšen soseden narod vdrl skozi Alpe, tvoreč tu ali tam kakšen pas, ta pojav nima uobene važnosti. Naš polotok je poznal še druge vpade in jih je znal premagati. Cvetoča dolina Pada je popolnoma absorbirala langobardskega vpadnika ter se je vedno kljub neprestanemu križanju plemen in navad ohranila čista kot zlato. Primera z državami, ki so nedavno izginile, ni ločna. Avstrogrska monarhija je bila naroden mozaik, v katerega se je srbski bajonet znal spretno zapičiti. Fevdalne tradicije, ki se dajo zasledo- Bukareit, 20. okt. p. Francoski trgovinski minister Flandin je dal izjavo, v kateri omenja, da želi Francija pomagati vsem agrarnim državam in zasleduje v svoji trgovinski politiki cilj, da kupujejo narodi agrarnih držav kar največ blaga od industrijskih držav. Na vprašanje časnikarjev, ali bo Francija napovedala gospodarsko vojno Sovjetski Rusiji, jc g. minister odgovoril, da namera-' va Francija izvesti svoja prejšnja načela, katere Budimpešta. 20. oktobra, as. »A Regek poroča: Ker bo cesar in kralj Oton 20. novembra t. 1. 18 let star in bo s tem dosegel polnoletnost in pravico za vodstvo habsburškega doma, je cesarica Žita poslala zaupno okrožnico vsem članom habsburškega doma, da naj vrnejo prisego zvestobe, ki je priložena okrožnici, podpisano njej nazaj. S ! to zaprisego priznajo podpisanci Otona za glavarja j habsburškega doma, mu kot takemu prisežejo zve-; stobo in se zavežejo, truditi ee z vso močjo za to. ; da se reelavrira vladavina Habsburžanov. Kakor i poroča časopis, eo odgovori na to okrožnico večinoma že v roki ekscesarice Zite v Steenockerzee- ■ lu. Bivši avstrijski nadvojvode so brez izjeme podpisali zaobljubo. Nasprotno pa so se nadvojvode, ■ ki bivajo na Poljskem z nadvojvodo Karlom Štefanom na čelu odločno izjavili, da ne bodo podpi- v$ti gori do frankfurtskega državnega zbora, ako ne naravnost v srednjeveško zgodovino Nemčije, so bilo avstrijsko cesarstvo spremenile v kaos. Italija je pa v uajodličnejšem smislu unitaristična država, ki ne more trpeti narodnostnih problemov, ki šo danes pretresajo druge države, k sreči pa ne zadevajo naše domovine. Zato je aksiom, da mora pouk pri nas biti povsod italijanski, kakor mora biti italijansko vee, kar se tiče javnega prava ia javnopravnih zadev. S tem, da se držimo takih načel, delamo v interesu drugorodcev samih, ki bi brez temeljitega aianja narodnega italijanskega jezika, ki ga more dati samo šola, živeli v infe-rioraih pogojih, ker bi bili iziključeni od javnih služb in nalog ter sploh v življenju zapostavljeni. Obrekovali so nas v inozemstvu, češ da Slovane preganjamo, da so oropani vseh pravic in naravnost izobčeni iz javnih elužb. Ničesar ne more biti bolj neresničnega. Slovanski tisk uživa v Gorici celo preveč svobode, oelo toliko, da more izigravati zakone. Javne službe so odprte vsem poštenim ljudem, ki ljubijo italijansko domovino. Me dnami 6edi odličen slovenski gOjilec sadja, ki ni vpisan v fašistično stranko; tudi v advokatskem svetu, ki v Italiji izreka sodbe v imenu kralja, sedi Slovenec, dasi tudi on ni vpisan v fašijo. Ti dve stvari, ki sta 6e zgodili med mojim kratkim vladanjem, sem omenil, ne zato, da bi pozabil prejšnje, ampak zato, da naglasim, da bodo sledili enaki slučaji, kakor hitro se v deželo povrne mir. Vi novi upravniki provincije pa boste slejko-prej kazali enako skrb za vse, enako razdeljujoč bremena in ugodnosti zato, ker ne obstoja razlika med državljani italijanskega pokoljenja in med je žc čestokrat naglasila na sejah Društva narodov, ko želi, da se eliminira vsaka nepoštena in nelojalna konkurenca v trgovskem življenju. Na drugo vprašanje, da-li je posetil Bukarešt, da kupi žito za Francijo, je minister Flandin odgovoril, da sc Francija ne bavi z žitno trgovino. V kolikor pa bi Francija želela kupiti žito, bo to naredila na drugi način in ji ni treba sklepati konvencij. sali take zaobljube zvestobe. Nadvojvodi Friderik in Jožef, ki sta madjarska podanika, sta se odtegnila podpisu v vljudni obliki. Nadvojvoda Jožef se je pri tem postavil na stališče madjarekega zakona. Kakor je zvedel časopis, je vodstvo madjarske legitimistične stranke sklenilo, prirediti 20. novembra, ob priliki Otonovega rojstnega dne veliko slavnost in Otonu poslati vdanostno izjavo. Dne 19. novembra bo v Budimpešti veliko zborovanje, katerega se bodo udeležili vsi madjarski legitimi-stični voditelji z grofom Albertom Apponyijem na čelu. Prihodnjega dne se bo čitala v cerkvi sv. Matije svečana sv. maša, ki jo bo bral najbrže madjarski pri mas, kardinal Szeredy. Zvečer se vrši slavnostni banket, na katerem bo voditelj legitimi-stov obrazložil stališče svoje elranke glede polnoletnosti Otona Habsburškega. državljani slovanskega plemena, ker imajo vsi enake dolžnosti in enake pravico v naročju domovine. Naj zaupajo in imajo pogum vsi dobri, pastirji pa naj i>onavljajo krščanski opomin. Morali pa se bodo sramovati sami pred seboj, četudi bi ušli pravici, zarotniki, ki zahrbtno ubijajo ponoči in njihovi še bolj podli mandatarji, na katere pada kri žrtev in odgovornost za lo, če ee stvari poslabšajo.« Prefekt je nato proslavljal fašizem in navajal Nemčijo, kjer da fašistična misel zmaguje. Opozarjal je na Bolgarijo, ki jc prišla po kralji00 k italijanskemu narodu. Italija je ostala močna tudi po spravis Cerkvijo. Nato je prefekt nadaljeval, oziroma končal svoj govor s sledečimi besedami: »Danes Italija ni samo velik narod, ampak tudi največji katoliški narod sveta, zato je logično, da se mnogi narodi obračajo nanjo. In zato se sprašujem: Če daljni narodi iščejo Italijo, zakaj ne bi boljše razumel lastni interes kakšen sosed, ki izpoveduje katoliškega duha. Zakaj obrača svoj pogled drugam, namesto da bi ga usmeril proti Rimu?« (To zadnje bedasto vprašanje bi si bil gosp. prefekt Dompieri, ki si je hotel s tem govorom ohraniti svoj položaj, katerega goriški fašisti pridno žagajo, lahko prihranil. Na vsak način pa 6e za predstavnike osrednjo vlade kaj malo spodobi govor, ki ne bo j>omiril ne Slovanov v Pri-morju ne inozemstva. Ta govor le potrjuje, da v Italiji obstoji slovanska manjšina, kateri ee z naj-brutalnejšimi sredstvi odrekajo njene narodne pravice. — Op. urcd.) Mažuranič razrešen Belgrad, 20. okt. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je bil na predlog g. predsednika ministrskega sveta g. dr. Zelimir Mažuranič. minister na razpoloženju, razrešen svoje dolžnosti. Nov zakon Belgrad. 20. okt. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog predsednika ministrskega svela in ministra za notranje zadeve predpisal in proglasil zakon o izpremembah in dopolnitvah k zakonu o notranji upravi. Kolonizacija južne Srbije Belgrad, 20. oktobra, z. Ministrstvo za sooi-, alno politiko je v dogovoru s poljedelskim ministrstvom bavilo na račun reparacij premične hišice, ki bodo služile kolonistom v južnih krajih naše države. S kolonizacijo se prične deloma že letos, največ pa v prihodnjem letu. V okolico Dojrana, Struge, Ohrida, Radovišta, Kočan in Carevega Sela, se bo naselilo okoli 5000 družin. Bukareška konferenca Bukarešta, 20. oktobra, p. Tu ee nadaljuje agrarna konferenca. Delalo se je v posameznih sekcijah. Nekatere so svoje delo že končale, druge pa ga bodo še nadaljevale. V drugi sekciji, kateri predseduje naš delegat g. Stojkovič, so razpravljali o vprašanju zelenega kredita. Sklenilo бв je, da se skliče v prvi polovici novembra v Varšavo konferenca vseh prisotnih držav, ki naj reši finančna vprašanja. Tretja sekcija je razpravljala o vprašanju pšenične krize in se je priporočalo, da ee sklepajo trgovske pogodbe med evropskimi državami. Četrta sekcija je reševala veterinarsko vprašanje in je svoje delo tudi končala. Peta sekcija proučava vprašanje vnovčevanja poljskih pridelkov, svoje delo bo še nadaljevala. Častni doktorji buharešhe univerze Bukarešta, 20. okt. AA. Rador poroča: O priliki proslave desetletnice, odkar je bila ustanovljena univerza v Cluiju, so bili imenovani za doktorje Honoris Causa, Nj. Vel. kraljica Marija, grof Sainle Aulaire, prof. Roset, bivši dekan medicinske fakultete v Parizu, Scotus Viator, znani publicist, italijanski profesor Bartelli, ameriški državljan White in češkoslovaški opat Zavoral. Prijateljstvo med Italijo in sovjeti Zagreb. 20. okt. p. T.isti poročajo, da jc bila v ladjedelnici v Tržiču pri Trstu spuščena v morje sovjetska motorna ladja »Vladivostok«. Ob tej priliki ie imel sovjetski konzul v Trstu daljši govor, kjer je govoril o prijateljskih zvezah med Italijo in Sovjetsko Rusijo, ki bodo omogočile gospodarsko sodelovanje obeh držav. Kraij Zogu resno bolan? I)nnaj. 20. oktobra, p. Iz krogov tukajšnjih albanskih emigrantov se doznava. da «0 nori Član: albanske kolonije prpjeli vesti iz Tirane, v katerih se zatrjuje, da je kralj Zogu na smrtni postelji. Njegovi stari bolezr i jetiki, sc jo pridružila Je sladkorna bolezen. Dunajska vremenska napoved. Milo jeeenAo vreme bo trajalo dalje. Zagrebška vremenska napoved. Pretežno ' 'l/lačno, še prece, »t*Uu> uspehov materijalne kulture. Veliko pomembnejše je dejstvo, da avtor nc vc, kako bi sc mogla spremeniti sedanja brezdušna civilizacija v »pristno-človeško«. Glavna osebnost Duhamelo-vih znanih romanov, njegov junak Salavin, jc sklenil postati svetnik: ta »poklic« se mu jc zdel najbolj primeren in človeka vreden. Na temelju strokovnih pripomočkov si jc sestavil skrbno izdelan življenjski načrt. Vedno mu jc bil zvest, doživel veliko trpljenja, uničil svoje družinsko življenje in naposled j»odlcgcl pljučnici, ker jc po vzgledu st. Martina kot »pravi svetnik« revežu na ulici velikodušno dal lastno loplo obleko. Ali si je s iem vsem pridobil svetost? Seveda nc. Mukoma je ponavljal skrbno zabeležena dela svojega vzornika, a sc ni moj: I*>fom vaj dvigniti do one navdušene ljubezni, ki jo popisuje jpostol Pavel v krasnem 13, po- glavju prvega lista Korinčanom in brez katere ne more biti prave svetosti. Kakor svojemu Sa-Iavinu, ponuja zdaj Duhamel vsemu svetu: Bodite neodvisni in blagi, ker bo potem lažje in prijetnejše vaše življenje! A kakor posameznik. se utegnejo tudi narodi spremeniti samo pod vplivom navdušene ljubezni, ki jim lahko predoči pravi smisel in namen tega življenja, katera pa klije samo in edinole iz vere. »Med trnje vsejano seme so tisti, ki besedo slišijo, pa sc jim vrinejo svetne skrbi in zapeljivost bogastva ter besedo zaduše, da ostane brez sadu.« (Prilika o sejavcu. Evangelij po Marku IV., 19). Duhamelova osuplost na koncu njegovih duhovitih, pristno francoskih izvajanj je dokaz, da ni izven cvangeljske Resnice nobenega odgovora na najbolj pereče »prašanjc sodobne kulture. Pred važno upravno spremembo v Italiji? Fašizem na umiku — Popolari pritegnjeni k sodelovanju Pariz. 20. oktobra, as. Franroski tisk objavlja I (em, da hoče pritegnili v koalicijo politike hiTŠe senzacionalno vest, da sloji Italija neposredno pred krščanske demokratske stranke popolarov. lo je vaino upravno spremembo, katere d.dekosežnost > stranke. katero je sam razpustil. Zato si je baje se vnaprej še ne da razvideti. Po »L'Oeuvru«, ki zagotovil aktivno pomoč Vatikana. »L'Oeuvre« trdi, je dobil po svojem zatrdilu vesti iz najzanesljivej- da sta potrdila njegOTc Testi bivši italijanski m- šega Tira, hoče Mussolini, ki ridi nezadržljiv prn- , nanji minister, grof Storža. kakor tndi bivši vndi- pad fašistične moči. zasigurati stojo vladavino s I telj levega krila popolarov, Eugenio Ferara. Flandin o trgovski politiki Francije Polnoletnost Otona Habsburškega Habsburžani mu prisegajo zvestobo — Akcija madžarskih legHimistov LETO LVII1 V Ljubljani, v torek 21. oktobra 1930 ŠTEV. 241 Cena 1 Dir potfnfna plačana r trotorlnl Cerkev noče umreti! Strašna početja na medicinski fakulteti — Še smeha se bojijo komunisti Informacije našega ruskega poročevalca, Moskva, 14 oktobra. »Bezboinik , št. lt> je razburjen, ker noče Cerkev umr;4k. £e Lenin je pravil: »Komur sledi mladina. ta bo ukazoval v bodočnosti«. »V Rjazanskeni okraju prirejajo verska društva mladinska koncerte, knjii- večere iu plese z godbo ter otvarjajo izobr. M»ike. Hristomol (kristianska omladina) vedno bolj ogroža revolucionarno mišljenje mladega pokolenja. Njegovi voditelji napenjajo vse sile, da bi zvabili v svoj labor pri mladini priljubljene tovariš« pa magari h Kom-omola samega (komunistična omla-dina). Treba je povedati, da to delovanje, vsaj v Rjazanskeni okraju, ni vedno brezuspešno! Ali smemo to trpeti?« Proti Hristomolcem se izredno strogo postopa. Pravtako proti profesorjem, ki jih imajo na sumu. Od njih zahtevajo poleg marksistovske še znanstveno kvalifikacija V Saratovu. prestolici dolenjega Povolžja, predilniškem in mlinskem industrijskem središču, so priredili čiščenje univerze Černišev-skega (saratovskega rojaka, utemeljitelja ruskega socializma) v navzočnosti veftisočere množice, ki je zabasala poleg največje predavalnice tudi vse vhode in stopnišče. >Kakor iata j>sov,< piše poročevalec, >90 se zaganjali vprašujoči v profesorje z vprašanji vseh barv in stopinj človeške podlosti.< Mladeniči 90 vlekli iz žepov papirčke in pripominjali besede, ki so padle v zasebnem razgovoru, na sprehodu ali med kosilom. Obveznim vprašanjem o verskem prepričanju, razmerju do marksizma i. t. d. so sledila druga še bolj neumna Višek mičnosti je pomenil nastop predsednice medicinskega nadzorovalnega odbora, ene izmed služkinj v univerzitetnem poslopju. Zakadila se je v kirurga, ki vodi žensko kliniko: Dolgo seui gloiala. a zdaj ne bom molčala. Dnevno mu pripeljejo naše kmečke ženske, pa jih reže in reže vedno naprej. Vsaki je izrezal sečni mehur, pa vendar sami veste, da jih rabijo. Saj sem ga videla, kaj vse počenja. Dvojna očala vedno natakne pri vsaki operaciji. Ce ničesar ne vidi, kako naj bo potem za profesorja? Pa še to moram povedali, dragi sodrugi, da je prav buržuj-ske steklene omare naročil za svojo kliniko. Tako se zapravlja naš narodni denar!- Ta nastop je povzročil nepopisno veselje. Vsa dvorana se je dobesedno držala za trebuh. Drugi profesor na vprašanje, ali ni socialno dvomljivega pokolenja, je preprosto odgovoril: s Jaz sem istega pokolenja kakor N. G. Cerniševski, čigar ime nosi naša univerza. Razlika je samo ta, da je bil njegov oče prota, moj pa preprosti vaški župnik.« Občinstvi je sprejelo lo izjavo z burnim ploskanjem, in se dolgo ni moglo pomiriti. Drugi profesor je odgovoril: »Očitajo mL da se ne udeležim nobenih volitev. Samo enkrat v življenju sem volil in sicer po prevratu, kadar so sklicali ustavotvorno skupščino. A še lo so razpodili. Čemu bi zdaj volil, ko vse volitve ničesar ne izpremenijo.« Tretji profesor je prinesel zvezek Heinejevih pesmi: - Ta pisatelj pravi obmejni )>oli-ciji: .Moje kovčege bosle lahko prebrskali, a glave ne morete!' To knjigo sem si izposodil iz naše uni-verzitelske knjižnice. Kar zaprite jo, če žali ta izjava oblasti! A nima nobenega pomena mi očitati, da sem v duši zoper sovjele.t Zopet je izbruhnilo navdušeno ploskanje. Pobesneli rektor je prekinil čiščenje, češ da se je izcimilo v protisovjelsko demonstracijo. Menda je imel prav. Kmalu je bil poklican I v Moskvo, kjer so mu priporočili, naj ne priredi no- I benc^a javnega čiščenja več, da ne bi bilo pohuj- ' sanja. V Moskvi se zagovarjajo profesorji samo ' pred preiskovalnim odborom, ki potem sklepa, ali smejo oslati v službi. Sara'.ovski komunisti na univerzi so dobili od strankinega vodstva strog ukor zato, ker so osmešili važno socialno zadevo. Smeha se bojijo še komunisti! Dopolnilo zakona o notranji upravi Belgrad, 20. oktobra. AA. Nj. Vel. kralj Je na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra za notranje zadeve predpisal m proglasil zakon o izpreinembnh in dopolnitvah zakona o notranji upravi. Pri čl. 1 zakona o notranji upravi z dne 50. juliju 1930 naj se izpuste v točki v) besede »brez oziru na kvalifikacijo«, pri besedi »služba« je treba postaviti piko. Nato sledi novi odstavek, ki se glasi: »Take osebe se postavljajo v kategoriji, skupini in stopnji po določbah zakona o uradnikih in ostalih državnih uslužbencih civilnega reda. Napredovanje vseh uradnikov s fakultei-no izobrazbo in že postavljenih uradnikov I. kategorije brez fakultetne se ravna po službenih letih, ki se vračunajo v napredovanje po čl. 100 zakona o notranji upravi. Napredovanje ostalih uradnikov se ravna po službenih letih, vračunljivih po čl. 57 zakona o uradnikih in ostalih uslužbencih civilnega reda.« Po točki v) slede naslednje točke: .g) /a okrožne inšpektorje se lahko imenujejo v 1. kategoriji 4 do 3a) skupine vključno osebe, ki niso starejše od 65 let in ki izpolnjujejo obče pogoje 2. in 4. točke zakonu o uradnikih in ostalih državnih uslužbencih civilnega reda ter imajo najmanj 10 let državne ali javno službe, ne glede na ostvaritev pogojev zakona n uradnikih in ostalih državnih uslužbencih fivihicga reda, zakona o notranji upravi in zakona o razdelitvi kraljevine na upravna področja. Taki uradniki ne morejo biti imenovani na drugn mesta, dokler ne izpolnijo v zakonu predpisane pogoje zanje. e) Na mesta, predpisana v točkah 8 in 9 čl. 100 zakona o notranji upravi se lahko postavijo v 1-6 z r«lgovarjajočo stopnjo osnovne plače, aktivni in upokojeni bivši uradniki re-sora ministrstva za notranje zadeve, ki imajo fakultetno izobrazbo, položeni državni strokovni izpit za uradnika 1. kategorije ministrstva za notranje zadeve in najmanj 5 let efektivne državne službe za napredovanje. Ti uradniki lahko napredujejo v naslednjo skupino po najmanj 12 letih efektivne službe, ki je potrebna za napredovanje. dž) Upokojeni bivši in že prej postavljeni nradniki ministrstva za notranje zadeve s fakultetno izobrazbo se lahko imenujejo na mesta. ki so določena z zakonom o notranji upravi. ter v kategorije, skupine in stopnje, v katerih so bili preje. V naslednjo skupino lahko napredujejo, ako izpolnijo pogoje čl. 57 zakona o uradnikih in ostalih državnih uslužbencih civilnega reda. f) Vsi, že prej postavljeni uradniki v resoru ministrstva za notrunjc zadeve ostanejo v kategorijah in skupinah, v katerih so. Njihovo napredovanje se ravna po določbah zadnjega odstavka točke v) tega zakon«, dopolnjenim s točko 1. zakonu o izpremembah in dopolnitvah zakona o notranji upravi z dne 30. lujija 1930. Oni. ki izpolnjujejo pogoje zu višje kategorije bodisi po zakonu o uradnikih in ostalih državnih uslužbencih civilnega reda ali po zakonu o notranji upravi, bodo prevedeni v iste po predpisih navedenih zakonov. Člen 2. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč z razglasitvijo v »Službenih no-vinah«. , Revolucija v Brazitiji Port« Allegre, 20. okl. AA. Revolucijonarci so razglasili, da so zavzeli glavno mesto države El Spirito Santo.. S tem so ločili lojalno državo Bahia od osrednje vlade. New Уork, 20. oklobra. as. Revolucionarji v Braziliji eo po zadnjih vesteh res zavzeli mesto Itacarara. Vstaši trdijo, da so zavzeli tudi mesto Victoria ter da so s tem dobili v roke vso obalno jjokrajino. Revolucinarji so obkolili mesto Floria-nopolis in preprečili dovoz hrane. Poroka kralja Borisa Rim, 20. okt. as. Priprave za poroko bolgarskega kralja z italijansko princesinjo so končane. Dame, ki se bodo udeležile poroke, bodo morale nositi zaprte obleke. Tujci bodo smeli prisostvovati poroki. Avtomobilska nesreča Milan, 20. okt. as. Pri poskusni vožnji avtomobila se je zaletel v bližini Vienne težek avtobus radi odpovedi zavore v železniške zatvornice in to ravno v trenutku, ko je vozil mimo vlak. Avtobus je začel v hipu goreti. Delavec turinske avtomobilske tovarne je zgorel Istotako so dobili trije mehaniki težke opekline. Pariz, 20. okt. A A. V boksnem dvoboju je Spanec Paoiino pobil svojega nasprotnika Francoza Orlsella. Borba je trajala pel rund. Zmagovalec Paoiino se bo sedaj boril s Curnero 10. novembra v Barceloni. Marinkovič o položaju v Evropi Evropski položaj je težak, a mir ni ogrožen Belgrad. 20. okt. m. Včeraj so imeli svoja zborovanja r Smederevu in nato v Požarovcu ministri Uzunovič. Kumanudi in dr. Svrljuga. V Požarovcu se jim ie pridružil še zunanji minister dr. Marinkovič, ki je po svojem govoru o gospodarski krili podal tudi zanimivo izjarn o splošnem mednarodnem in zunanje političnem položaju naše države. Rekel je: >Zdi se. da krožijo med ljudstvom glasovi, ki ustvarjajo nemirnost z ozirom na to, kaj vse bi lahko bilo. Vi veste, da je zunanji položaj naše države težek, ker imamo mi 7 sosedov, to je več kakor katerakoli druga evropska država, raz-ven Nemčije. Mi smo stočasno balkanska in srednjeevropska država. Karkoli se igodi na Balkanu ali v Srednji Evropi, vpliva takoj na naše najbolj življenjske interese. To je položaj, ki sili naše ljudstvo, da budno spremlja vse, kar se godi v svetu in doma, vlada pa. da vodi oprezno in modro politiko miru. Položaj v Evropi danes v resnici ni rožnat v raznih drža- vah se pojavljajo radi tega težke gospodarske krize. Kot usojeno je. dn gre ljudem za neke spremembe, da gredi j., kamor pametni ljudje ne bi smeli iti. kot kažejo razne struje, ki dajejo povod velikim skrbem. Četudi se mora s tem računati, vendar lahko povemo, da ni nobene stvarne nevarnosti aa mir, kajti vsi. ki so nezadovoljni z obstoječim stanjem, in ki bi mogli ogrožati mir. so na splošno srečo daleč od tega. da bi mogli doseči kak uspeh, da bi ogrožali mir. Sile. ki mir in obstoječe stanje v Evropi hranijo, so še Tse preveč močne, da bi si kdo drznil izpostaviti se tej nevarnosti, da bi rušil mir in ustvaril še težji položaj, kot je dane^. Lahko ras uverim. da vlada o vseh teh težkočah v zunanji politiki zelo trezno računa in da bo neprestano in dosledno vodila politiko miru in da bo znala čuvati mir. ki je naši državi potreben, ne samo danes, temveč še dolgo let, da se lahko razvija kakor ji je treba.« V 10 dneh iz Londona v Avstralijo Smith je potolkel Hinklerjev rekord za 5 dni London, 20. okt. AA. Letalski poveljnik King-ford Smith, ki je včeraj srečno zaključil svoj čudoviti polet v Avstralijo, je prejel ogromno čestitk. Izjavil je, da je to njegov najboljši polet. Letel je z letalom »Avroavian«, ki je razmeroma majhen, s hitrostjo 110 milj na uro. Prvi mu je čestital k sijajnemu uspehu Hinkler. Časopisje priznava tudi velik uspeh letalskega poročnika Hilla, ki je dospel na otočje Timor še prej kot Kingsford Smith. Slednji se je srečal na otoku Timor z Hillom in pravi, da se je letalo Hilla prevrnilo, tako da se je zlomil propeler. Smith je ponudil Hillu, da se vrne z letalom v Singapur. Od tam bi pripeljal s seboj ljudi, ki bi poškodovano letalo popravili. Hill je ponudbo odklonil. Smith je nadalje dejal, da je letel Hill v mnogo slabših razmerah. Kingsford Smith, Hinkler in Hill so vsi Avstralci. Leteli so z angleškimi letali. London, 20. okt. as. Kingford Smith je včeraj ob 2 po avstralskem času dospel v Port Darwin. Ker je pričel svoj polet 9. oktobra ob pol 7 zjutraj angleškega časa v Croydonu in je dospel ob pol 7 angleškega časa v Port Darwin, je končal polet iz Anglije v Avstralijo v desetih dneh. Doslej je veljal rekord letalca Hinklerja, ki je rabil 15 in pol dneva. Seja širšega odbora UJU Stališče UJU k predstoječi revizi'i uradniškega zakona Zopet sloga v UJU Belgrad, 20. okt. in. Včeraj in danes se je vršila tukaj seja širšega odbora UJU. Razprav Ijalo se je o sledečih vprašanjih: 1. Poročilo o delu uprave, 2. koraki, katere je potrebno storiti za osiguranje materijelncga položaja učiteljstva, 3. formiranje sekcij po banovinah, 4. tisk. 5. odreditev kreditov za izplačilo predsednikom sekcij za potovanju na seje izvršilnega odbora, 6. predlogi in vprašanja posameznih članov. Seji so prisostvovali vsi člani izvršilnega odbora in predstavniki sekcij iz Belgrada. Zagreba, Sarajeva, Splita in Ljubljane. Ljubljansko sekcijo sta zastopala predsednik g. Škulj in urednik »Učiteljskega tovariša« g. Dimnik. V vseh navedenih Vprašanjih je bil dosežen jk>-poln sporazum. Razpravljalo se je nadulje o stališču UJU k predstoječi reviziji uradniškega zakona. Posebno pozornost so posvetili vprašanju uredbe o razvrstitvi, da se ne bi zopet zgodilo ono, kur se je zgodilo z zadnjim uradniškim zakonom, v katerem so bile izpuščene nekatere stroke učitel jstva. K tenui \ prašanju se bo izdelala spomenica, katero bodo predložiti prosvetnemu ministru in ostalim merodnjnim faktorjem. Sprejet je bil predlog, da stopi Udruženje v najtesnejšo zvezo z uradniškimi zvezami in da z njimi stalno sodeluje v pogledu materijclnih zahtev. Sklenilo se je nadalje, da se zaprosi g. prosvetnega ministra ob priliki obiska zu skorajšnjo objavo splošnega pravilnika zakona o narodnih šolali, da se bodo tuko rešila vprašanja, ki sc ]kj odredbah zakona ne morejo izvesti. Sprejet je bil soglasen komunike, ki se glasi: Glavni odbor UJU se je sestal 19. in 20. okt. 1930 v Belgradu k svoji seji in poslušal predvsem poročilo predsednika Rabrenoviču, ki je z ozirom tia stanje v UJU po zadnji glaviu skupščini dal nn razpolaganje svoj in položaj članov izvršilnega odlioru, ravno tako je podal predsednik belgrajske sekcije Milan Popovit posebno pismeno ostavko nn uredništvo Narodne prosvete«. Nato jc jio razpravi in predlogih med predstavniki vseli petih sekcij z oziroiu na razmere v »druženju ter v interesu nadnljnc ureditve in pravilnega delovanja bilo soglasno sprejeto sledeče: 1. glede dogodkov na zadnji skupščini, ki so skalili tov-л rišite od noša je • organizaciji, se izraža splošno potrebo, da se » UJU to ne ponovi več. V tej smeri se poživlja vse učiteljstvo enako in ves stan. ki 11111 jc UtU nujjačje jamstvo zu ohranitev in razvoj učitelj- ske zavednosti in učiteljskega socialnega položaja. 2. Vsemu učiteljstvu se polaga na srce nc le, da ostane v polni veri in privrženosti napram UJU, marveč, da sc v dobro pojmu jočem interesu enotne narodne prosvete iz vseh stanov združi v enem. tudi tisti, ki so bili doslej izven skupne organizacije. S tem namenom predaja glavni odbor v jiozabljenje vse omenjene dogodke jk> zadnji skupščini, ne želeč, d« se ponavljajo nioui en ta no naspala nasprotstva ali razjiori v jKJsameznili delili organizacije, zlasti vodstva. Delati jc dalje z vsemi silami 11a to, da se organizacija ozira 11a razmere in |>otrebe vseh delov enako in enakopravno, istočasno sc daje priznanje zaslužnim delavcem v preteklem tO let ju življenja organizacije. 3. Na jiodlagi navedenega se izjavlja, da mora biti položaj predsednika udružeiija izven razprave, tako v sedanjih in v vseh drugih prilikah, zato je tudi sedanja osebnost predsednika nesoorna. Dosledno temu ostane tudi izvršilni od'lior v funkciji do prve redne skupščine. Z ozirom 11a željo učiteljstva se ugotavlja še sledeče: ker je predsednik upokojenec, 1 »ziicje, ki jih je že preje zaprla. Ponesrečeno letalo Milan, 20 okt. as. Prometno letalo linije Milan—Boston se je radi defekta v motorju ponesrečilo nad gričevjem v provinci Siena. Moralo je zasilno pristati, pri čemer sc je aparat razbil. En pilot in dva potnika so bili resno ranjeni, dočim sta dva odšla z zdravo kožo. Nesreče Duuaj. 20. oktobra, as. V nekem dunajskem predmestju sta se včeraj zaletela dva tramvajska voza, pri čemer so bile štiri osebe ubite, 17 pa ranjenih. Madrid, 20. oktobra, as. V kraju Haragona je nenadoma narastel potok v taki meri, da je poplavil vso dolino. Ljudje so se v silni jvuiiki zatekli na strehe in na visoka drevesa. Najmanj 8 oseb je utonilo. Praga, 20. oktobra, as. V delovnih prostorih strojne tovarne Rotil, prejšnje tovarne za eksplozivne kapice, je izbruhnil nenadoma požar. Sedem delavk, pi so bile zajioslene v bližini ognja, so kakor žive baklje jiohitele na ulico. Prenesli so jih v bobiišnico, toda je malo upanja, da bi okrevale. Belgrajske vesti Belgrad. 20. okl AA. Minister za socialne jioliliko in narodno zdravje g. Nikola Preka je sprejel dopoldne v svojem kabinetu zastopnike zveze bančnih uradnikov in nameščencev kraljevine Jugoslavije iz Zagreba, in sicer predsednika zveze Branka Stola in člana izvršnega odbora Petra Viideroviča ter predsednika pokojninskega zavoda za privatne nameščence v Ljubljani Vrtovca. Zastopniki so prosili ministra, naj bi bil zakon o pokojninskem zavarovanju, ki velja samo za Dalmacijo in Slovenijo, razširjen na vso državo. Gospod minister je obljubil, da bo to vprašanje proučil v najkrajšem času in da bo nato odgovoril na njihove želje. Belgrad. 20. okt. m. Za suplenla prve državna gimnazije v Ljubljani je bil imenovan g. Repovš, zn suplenta moškega učiteljišča v Mariboru gosp Joško T ro b a j. Belgrad, 20. oktobra. AA. Z odlokom ministra za finance je bil imenovan v soglasju s predsednikom ministrskega sveta za vršilcu dolžnosti pri carinarnici L reda v carinarnici nu Rakeku Vasa Piper, pri carinarnici v Gornji Radgoni pa Josip Jarič, za višjega kontrolorja pri glavni curinarnici v Mariboru Steva Rafajlovič, na Jesenicah pa I", F r k a r i č. Oba v isti skupini in kategoriji Zagrebške vesti Zagreb, 20. okt. p. Mestna občina jc na iz* redni seji sklenila kupiti Pongracov dvorec, ki bo dan na razpolago Nj. V. kralju in kraljev-j skemu domu. Jutri odpotuje posebna deputacija , z županom dr. Srkuljem nn čelu v Belgrad. du prosi za avdicnco pri Nj. V. kralju in da ga ob-i vesti o sklepu občine. Zagreb, 20. okt. p. Cene kruhu so 4.50—3.50 dinarja zu kilogram. Zagreb. 20. okt. p. V Zagrebu se zadnji čas I širi nalezljiva bolezen šarlah, |iosebiio med i otroci do 14. letu. Po vesteh iz Splita se je tudi ' tam zelo razširila ista epidemija. KatoHška zveza za študij mednarodnih vprašanj 0 tem predmetu je predaval univ. prof. dr, Fabijan na snočnjem prosvetnem večeru. Uvodoma je omenil, da se katol. inteligenca in dijaštvo že zavedata važnosti študija mednarodnih vprašanj. študij teh vprašanj iu sodelovanje pri reševanju teh nalog pa je važno tudi za delo PZ, ki je tudi odvisno od tokov mednarodnega življenja. Predavatelj je dal nato nekoliko podatkov o Katoliški zvezi za študij mednarodnih vprašanj. »Slovenec« je že pred dveuia letoma o tej organizaciji in njenih kongresih poročal. Natančen opis Zveze in njenega dela pa vsebuje članek msgr. Beaupina. enega izmed ustanoviteljev Zveze v »Času« 1920/80, str. 172-182. Podčrtal je misel, da so poleg nevtralnih mednarodnih organizacij potrebne katoliške organizacije. Neprecenljive so vrednote, ki jih vprav katolicizem vsebuje za pravilno presojanje in uspešno reševanje mednarodnih vprašanj. Za katoličana je delo pri teh organizacijah v prvi vrsti aposlolat. Dalje je poudaril, da katoličani radi sodelujejo z vsemi organizaci-: jami. če niso načelno ali dejansko trajno sovražne I katolicizmu. — Opozoril je, da je študij medna-1 rodnih vprašanj in delo pri njihovi rešitvi silno ' važno za narodno prosveto in vzgojo (priin. pro-I blem družine). Končal je z ugotovitvijo, da so 1 vprav katoliške prosvetne in vzgojne organizacije največjega pomena za narod in državo, ker ohranjajo in pospešujejo v narodu najboljše lastnost' ! državljanov. II. Prosvetni ilan jc zbral nocoj prijatelje prosvetnega dela k zanimivemu predavanju, ki je bil informativnega značaja. Zelja se je izrazila, da bi se naši kulturni delavci večkrat zbrali k takim posvetovanjem, ki bi bi gotovo blagodejno vplivala nn sodobne probleme. Večer se je vršil v dvorani Akademskega doma. Hmelj Zater, 20 okt. as. Ob mirnem razpoloženju sc je kupčevulo nespremenjeno po 350—000 Kč.