Sdini slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Mitja vsak dan Szvzemfi nedelj in praznikov. list slovenskih delavcev v Ameriki* The only Slovenic daft^ in the United State« Issued every day m&m Sundays and Holiday ffXLEFON PISARNE: 4687 OOKTLAKDT. Entered as Seeoai-Olass Matter, September SI, 1908, at the Feat Office at New York N. Y., under ths Act of Congress of Xarck $, 187$. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. NO. 166. — STEV. 156. NEW YORK, TUESDAY, JULY 6, 1909. — TOREK, 6. MAL. SRPANA, 1909. VOLUME XVXL — LETNIK XVIL Praznik neodvisnosti in njegove žrtve todi letošnji praznik v PROSLAVO NEODVISNOSTI JE ZAHTEVAL MNOGO ŽRTEV. Eajveč nesrečnikov je naravno med otroci, ki so neprevidno streljali. V BAZNIH MESTIH. Kakor vsako leto, tako se je tndi letos pri nas po vsi republiki proslavljal praznik proglašen j a neod visnosti z običajnim streljanjem in sežiganjem umetnega ognja. Posledica temu je bila, kakor vsako drugo leto, da je vse polno otrok ponesrečilo, tako, da bodo vse svoje življenje pomnili, kedaj so proslavljali praznik neodvisnosti. O raznih ne-erečab so prišla dosedaj sledeča poročila: Rochester, N. Y., 4. julija. V Hor-aellu, N. J., bodeta 15 let stari Chas. Parker in njegova 20 mesecev stara •astra najbrže. oslepela, ker se je razletela bomba, ktero je hotel deček ssigati, prezgodaj. Dosedaj je bilo takaj Že pred 4. julijem šest otrok ranjenih in j eden tako nevarno, da bode najbrže umrl. Elmira, N. Y., 4. julija. Osem najstle&tni Jos. S tan way, je umrl valed krčev, ktere je dobil vsled ran zadobljenih pri streljanju v proslavo praznika proglašenja neodvisnosti. Rane je zadobil vsled streljanja * znanimi velikimi kitajskimi "fire-crackerji". Battle Creek, Mich., 4. julija. Desetletni Rynett Cole je streljal v proslavo praznika z revolverjem in sieer tako neprevidno, da se je nevarno ranil. Vsled zadobljene po-ikodbe, je umrl. Deček je že druga žrtev tekom tega tedna, ki je morala postiti svoje mlado življenje vsled streljanja. Kansas City, Ejans., 4. julija. 26 let stara Mrs. Johnson je s samokresom neprevidno streljala in pri tem je zadobila take poškodbe, da je ▼•led njih včeraj umrl. 6an Louis Potosi, Mexico, 4. julija. Francisco Martinez je v svoji luži izdeloval umetni ogenj in rakete. Pri tem je kadil cigarete in tako se je vnel kup smodnika. Vsled tega je nastala razstrelba, ki je razgnala njegovo hišo. Dva njegova otroka sta bila na mestu ubita, d očim sta on in njegova žena ranjena in sicer težko, da najbrže ne todeta več okrevala. -o- VELIK POŽAR V NEW TORKU. Zgorel je novi Fleischmanov restav-rant; $500,000 škode. Iz nepoznanih vzrokov je minolo soboto nastal požar v znanem Fleiseh-manovem restavrantu na vogaln 11. ulice in Broadway. Ves promet je bil vsled tega na Broadwayu ustavljen skoraj dve uri in na tisoče ljudi se je zbralo na onem delu Broad-waya. Gasilci so si prizadevali na vse pretege, da preprečijo razširjenje ognja na bližnja velika poslopja in na hotele, kterim je pretila velika nevarnost. Končno se je gasilcem vendarle posrečilo ogenj pogasiti, toda vsled požara in vode je nastala ikoda, ki dosega pol milijona dolarjev. Goreti je pričelo v tretjem nadstropju omenjenega poslopja in od tu se je požar čudovito hitro razširjal v gorenja nadstropja, tako, da je kmalo bilo vse poslopje v ognja. Streljanje v NewYorku, 322 ranjencev. SAMO V MESTNIH DELIH MANHATTAN IN BRONX SO PRIPELJALI DO POLUNOČI 322 RANJENCEV V BOLNICE. Tndi v nedeljo pred praznikom bilo v obeh mestnih delih 15 osob ranjenih. ŽRTVE. Je Včerajšnje streljanje je tudi v New Yorku zahtevalo običajne žrtve in v kolikor je dosedaj znano, so do-vedli tekom včerajšnjega dneva manhattans-ke in bronške bolnice 322 ranjencev, kteri vsi so bili ranjeni vsled neprevidnega streljanja v proslavo proglašenja neodvisnosti. Mnogo ljudi je bilo seveda tudi ranjenih ne da bi jih odvedli v bolnice, kajt •v kolikor je dosedaj znano, so imel tudi zasebni zdravniki obilo posla. Ranjence so dovedli v sledeče bol nice: Governeur 49; Lebanon 46; Roosevelt 28; Flower 26; Presbyterian 23 St. Gregory's 23; Bellevue 18; New York 17; German 14; St. Vincent's 10; Lincoln 9; Fordham 9; Beth Israel 6; Wash'ton Heights 5; J Hood Wright 4; Francoska 4; Polyclinic 4; St. Luke's 3; Mt. Sinai 3 Harlem 2; Manhattan 1. Supaj 322 ranjencev. Vse te nesreče so se pripetile radi tega, ker so se bembe in ulično blago, kakoršnje rabi pri nas staro in mlado za streljanje, prezgodaj vnele. Natančnejša poročila o žrtvah na zapadu pridejo v New York šele po preteku par dni in potem bode šele mogoče napraviti natančnejši pre gled o številu žrtev, ktere je zahtevalo letošnje proslavljanje praznika neodvisnosti. Obsojen patrijot. Žalitev ital. zastave. CANNOT JE MORAL PLAČATI 25 DOLARJEV, KER JE ODSTRELIL RAZOBEŠE-NO ITALIJANSKO ZASTAVO. Proti razsodbi se namerava pritožiti in protestira proti sodišču. V PROSLAVO 4. JULIJA. NA SLEDU LEON LINGA. Morilec Sigeljeve se je baje v Pitts-hurgu vkrcal na ladij o. Morilca Elsie Sigel, Leon Linga, dosedaj še niso dobili, dasiravno je policija že večkrat trdila, da ga bode spravila v najkrajšem času pod ključ-Policija sedaj pravi, da je izvedela, da se je morilec Leon Ling 10. junija Philadelphiji ukrcal na takozvani Tramp" parnik. Kakor htitro pri de parnik v namenjeni kraj, bode morilec Elsie Sigel aretovan. Ling ima bogatega strica v Phila delphiji. Dalje se je tudi pronašlo, da je skušal 24 ur po umoru dobiti od svojih prijateljev v Philadelphiji denar. Policijski inšpektor McCafferty je poslal nad sto tajnih policistov v kitajski oddelek mesta New Yorka, da bi kake mogoče prepire med nasprotnimi si kitajskimi družbami povodom smrtne obsodbe petih Kitajcev v Bostonu, Mass., takoj v začetku udušili. TORNADO V CANADI. Vihar je napravil obilo škode. Cena vožnja. Parni Id od Anatro-Americana proge ALICE odplnje 21. julija, LAURA odpluje 28. julija Torka t Trs« in Reko. 8 dospejo Slovenci in ijkttrctfe ▼ svoj rojstni _ ittM is New Yorka 4mt -----m.o* Winnipeg, Man., 4, julija. V Gai-nesboro je včeraj divjal izreden tornado, vsled kterega so bile v imenovanem mestu tri osobe ubite in več ranjenih. Med viharjem je deževalo. Tudi iz Indian Head, Piersona, Was-kade in Melitte se javlja o viharju. Toronto, Ont., 4. julija. Iz Carrie-ville v provineiji Saskatchewan se javlja, da je minoli četrtek tam divjal tornado, ki je podrl 11 hiš, tako, da je ravno toliko rodbin ostalo brez domov j a. Tri osobe so bile pri tem ubite in trideset je ranjenih. Port Cttester, N. y., 6. julija. Tukajšnje policijsko sodišče je včeraj obsodilo grocerja Harold Cannota, ker je odstrelil razobešcno italijansko zastavo. Ko je to storil, je bil ai etovan in potem mu je sodnik raz tolmačil, da nima pravice streljati na inozemske zastave, vsled česar ga je obsodil v plačilo kazni v znesku $25. Grocer je kazen plačal, toda pri tem je odločno protestiral kot ameriški državljan, ki spoštuje ameriško zastavo. Naznanil je tudi, da bode proti razsodbi vložil priziv pri višji inštanci. Neprilika je nastala vsled tega. ker je Italijan Giuseppe Maduro na South Regent St. okrasil povodom praznika neodvisnosti svojo hišo ! italijansko zastavo. Nekteri državljani so Italijana pozvali, naj poleg italijanske zastave razobesi še ameriško, toda Maduro je izjavil, da je jedna zastava zanj popolnoma dovolj. Grocer je končno opazil tudi italijansko zastavo in je pozval Madura, naj nad italijansko zastavo razobesi še ameriško. Ker Italijan tega ni hotel storiti, odšel je grocer domov in se je vrnil s puško, s ktero je potem pomeril na zastavo, razbil nje drog in posledica temu je bila, da je zastava podla raz hišo. Potem se je zbralo pred hišo mnogo Italijanov in le malo je manjkalo, da niso grocerja napadli, vendar se je pa branil z revolverjem. Italijan je medtem odšel k policiji, kjer je dobil zaporno povelje, nakar so grocerja aretovali. Vlaki so na kolodvora Winsted, Conn., 3. julija. V Banje M včeraj nek moški na ta-moinji kolodvor, da bi izvedel, kedaj odhajajo vi akt. Uradnik na kolodvoru mu pe ni zamogel dati potrebnih podatkov, kajti na kolodvora nimajo Cela družina utonila. Denver, Colo., 4. julija. Farmer George Fuller, njegova žena in trije otroci so na tragičen način pri Well-ingtonu v Laramie county našli svojo smrt. Družina je napravila izlet k vodnemu rezervoarju št. 5, da bi tam lovili ribe. Naenkrat se zruši zemlja pod 121etno hčerko Gladys Padla je vodo in njena dve leti starejša sestra je skočila za njo, da bi jo rešila. Klieanje je privabilo lOletnega bratca. Tudi ta je skočil za njima, a sestri sta ga v smrtnem boju zgrabili in potegnili v globočino. V tem trenotku, ko so se otroci potapljali, je prišla Mrs. Fuller in je tudi skočila za svojimi ljubljenci. Z velikim naporom se ji je posrečilo, da je držala otroke nekoliko časa na površju. Medtem je prišel oče na kraj nesreče in se tudi vrgel v vodo. Toda ves napor, potapljajoče ljubljence rešiti, je bil zaman. Tudi on utonil z njimi. Od cele rodbine je ostal le še šestleten deček. Ta je zapregel, ko je nekaj časa čakal na obrežju, konja in se peljal v pet milj oddaljen kraj, kjer je sporočil žalostno novico. Žena napadena in oropana. Dva nepoznana vlomilca sta si preskrbela vhod v stanovanje Mrs. Elle Stafford št. 13 Delmonico St. Brooklyn Borough v New Yorku. Najprvo sta prav na grd način z njo ravnala in potem sta ji še odvzela ročno torbico, ki je bila s crita pod vzglavjem in v kteri je bilo $135. To so bili prihranki od zavarovalnine, ktero je dobila po pred kratkim umrlem možu. Gospa Stafford je sedaj brez vseh sredstev, ker roparja sta ji vzela sadnji denar. Klicanje na pomoč sosedje niso slišali in tako sta la^ko pobegnila vlomilca nehoteno skozi zadnje okno. Ko sta odšla, je postala oropana žena histerična in skočila skozi okno stanovanja na cesto, kjer jo je našel neki policaj ia jo dal prepeljati v Eastern Dietrikt bolnico. Poškodbe, ktere je pri skoka dobila, ««f> Poslovanje kongresa. Korporacijski davek. POVIŠANJE DAVKA NA TOBAK IN TOBAČNE IZDELKE; PREDLOG SPREJET Z 59 PROTI 11 GLASOVOM Obravnave glede korporacij skega zakona in ustavnosti predlaganih davkov. PREPOVEDANI KUPONX Washington, 3. julija. Predlog glede korporacijskega davka, oziroma tozadevni amendment, je bil z 59 proti 11 glasovom sprejet in na to se je pričelo posvetovanje o maksimalni in minimalni carini. Preje so se vršile dolge debate glede besedila zakona o korporacijskem davku in o ustavnosti tega predloga, tako da je uprav čudno, da je sploh prišlo do končnega glasovanja in da se je pri tem doseglo toliko večino glasov. Republikanski člani finančnega odseka zvezinega ser .a so sklenili, da se skrbi za to, da ie davek na tobak in tobačne izdelke povprečno -poviša in sieer do dvajset odstotkov proti dosedanjem davku. Isti odsek je tudi sklenil, da se v nadalje prepove prilagati zavojem tobaka kupone. SLOVENSKE NOVICE. Ustanovitev podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v New Yorku. Iz Avstro-Ogrske. Ogrska kriza. LUKACSU SE NI POSREČILO VST ANO VI TI NOVO OGRSKO VLADO IN TAKO OSTANE VSE PRI STAREM. Dosedanji ministerski predsednik Wekerle bode še v nadalje vodil vlado. ČEŠKO ALI NEMŠKO? zada Minolo nedeljo se je v dvorani češkega Delavskega Ameriškega Sokola na iztočni 72. ulici zbralo precej zavednih Slovencev iz New Yorka in okolice in ti so ustanovili prvo podružnico družbe sv. Cirila in Metoda v Ameriki. Že pri tem zborovanju se je oglasilo 52 članov in članic ter nabrala lepa svotica nad $30. (Natančen račun položi kasneje blagajnik.) V odbor so bili izvoljeni: Josip Rems, prvomestnikom; Ivan Zupan, tajnikom; Vinko Zevnik, blagajnikom; nadzornikom pa: Alojzij Češarek in Ivan Adamič. Po zaključeni seji je vršila prosta zabava, pri kterej sta sodelovala pevska društva "Domovina" in Slavec" ter nam zapela lepe slovenske pesmi in to zelo dobro. Dokazalo se je, da "Domovina" kaj dobro napreduje v vajah. Srečke so iz prijaznosti prodajale gospice: Mini in Lina Rems, Antonija Pavlic in Ivanka Lavrič. Dobitki so bili primeroma lepi in vsi darovani po Mrs. Sakser. Zabava je bila v obče zelo prijazna ter trajala do 11. ure zvečer. Pri tej veselici in zborovanju so gift vsako newyorški Slovenci in iz Brooklyns dokazali, da so solidarni, ako se gre za sveto narodno stvar. Upamo, da se kmalo na kakej slovenski naselbini oglasi nova podružnica. Baš v sedanjih časih, ko dunajska vlada s Slovenci prav po mačehovsko postopa, je potreba našim rojakom v stari domovini posebno ob periferijah krepke pomoči in to jim damo, ako krepko podpiramo šolsko družbo sv. Cirila in Metoda. Konečno se moramo srčno zahvaliti vsem udeležnikom, kakor gospicam, ktere so pripomogle do lepega uspeha. Hotel zgorel Lake Placid, N. Y., 4. julija. Hotel Ruisseaumont, ki je največji v tukajšnjem kraju, je zgorel. Hotel je bil poln gostov, med kterimi je bilo mnogo letoviščarjev iz New Yorka, vendar so se pa vsi srečno rešili. Le nek gost, ki je spal v stolpu, je zadobil težke poškodbe, dnr je vsled njih potem tekom dneva umrl. Morilec detektiva Petrosinija. Mexico Ciudad, Mexico, 3. julija. Tukaj so prijeli Italijana Carmelo Alvaro, alias Paolo Domenieo, kteri je boje morilec newyorifcega detektiva Petrosina, ki je bil pred par meeeei umorjen v Italiji Jetnik jo baje pred desetimi leti aid is rov v Italiji. Dunaj, 4. julija. Bivši ogrski finančni minister Lukacs, kteremu Fran Josip naročil, naj ustanovi na Ogrskem nov kabinet, svoje naloge ni zamogel izvršiti in tako Ogrska ne dobi novega kabineta na mestu Wekerlejevega, kteri je podal ostavko. V merodajnih političnih krogih so si bili že v naprej jedini v tem da se Lukacsu ne bode posrečilo ustanoviti novega kabineta na podlagi dosedanjih predlogov. Radikalni oddelek stranke ^neodvisnosti bteva od cesarja take pogoje, slednji v rje nikakor ne more privoliti. Vsled tega bode cesar Fran Josip še tekom današnjega dneva naročil dosedanjemu min. predsedniku We-kerleju. naj vodi vlado nadalje, do kler se ne ustanovi novi kabinet, kar se bode zgodilo najbrže v jeseni. Dunaj, 4. julija. Velike ali cesarske vojaške vaje se bodo letos vršile na Moravi in sicer bode glavni stan vojaštva v Velikem Meziriču. Tje-kaj pride tudi Fran Josip, kterega tam obišče tndi nemški cesar Viljem. Župan imenovanega mesta je ~f<53

taŠe premagali in jih razpodili. Ustaši imajo dvanajst mrtvih, kozaki pa jednega častnika in tri vojake. Petrograd, 4. julija. Angleški ia ruski poslanci so poslaji svoje uradnike, ki naj bi svarili Sardar - Asa-da. vodnika Baktjarov, in Sipahda-ra Je, guvernerja v Gilann in vodnika nacijonalistov, naj ne silijo naprej proti Teheranu, ker bi drugače morale inozemske vlade poseči vmes. Bakijari in nacijonalis-ti se Še niso sešii. a se to v kratkem pričakuje. London, 4. julija. "Times" poroča iz Teherana, da bodo uporniki, kakor vsa znamenja kažejo, vdrli v najkrajšem časti v Teheran. Rusko 2i Angleško poslaništvo se nahaja r r^h letnih stanovanjih in bližini šaha in za njih varnost se je vse preskrbelo. Najmanje teden dni "poteče, predno morejo priti ruske čete v Teheran. Barcelona, 5. julija Teroristi, kteri sc. bili tekom lanskega leta zelo živahni, so pričeli tudi sedaj zopet s svojim poslovanjem, kajti razstrelbo bcnb ?o zdaj zopet na dnevnem re-dn. Včeraj se je v neki kavarni razletela bomba, ki je napravila dokaj veliko škodo. V nekem cirkusu so včeraj tndi našli bombo, ki je bila že prižgana, toda razstrelbo so še v zadnjem trenotkj preprečili s tem, da so bombo odpeljali v mestni laboratorij. Ko so bombo potem peljali v laboratorij, se je razletela in in je razdejala voz. Rim, o. julija. Novoimenovani poslanik Zjed. držav Leishman, je včeraj izročil kralju Viktor Emanuehi svoje poverilne listine. Kralj je poslanika iskreno sprejel. Poslanik je predstavil kralju vse Člane ameriškega poslaništva. Meta, Alzacija, 5. julija. Vladin zrakoplav Z I. dospel je danes sreš-no semkaj iz Friedrichshavena. Potovanje je bilo skrajno neredno in je trajalo radi raznih napak več dni, tako da bi se prišlo peš preje, kakor z zrakoplovom. Melilla, Maroko, 5. julija. Oddelek španskega vojaštva je odšel ozemlje sovražnih arabskih rodov. Tam so vjeli nekoliko onih Arabcev, kteri so nedavno napadli nekega Španskega policaja. Vojaška demoa-stracija se je izvršila na povelje gpo-vernerja v Melilli, generala SLOVENCI m SLOVENKE, HA-ROČAJTS SE HA " DA", KAJVEČJI m Denarja v staro item mm pottjaae: t ............ M ■a MU............ m m 41.19 ............ n 1M.7S ............ « «•.<>• ............ rut « lOM-Ot............ HM Poštariua je všteta pri tek svotak. Doma se nakazane svote popolnoma Izplačajo fares vinarja odbitka. Naše denarne pciiljatve izplačuje e. kr. poštni hranilni urad v 11. de 11. dneh. Denarje nam poslati je aeje de ▼ gotovini v aH registriranem pisan, večje pa Dom us We Foetal Hsasp Order all pa Hew York Bfeaft Draft. K V. "GLAS NARODA" (Slovonlc Oally.j Owned and published by the Slov«nlo Publlshlns Co. corporation.) FRANK SAKJSER, President. . VICTOR VALJAVEC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of Business of the corporation and ttddretsefl o i above officers: 82 Cortlandt Street, 3orough of Manhattan, New York Za celo leto velja list za Ameriko in Canado.........$3.00 * polleta.........1.50 leto za mesto New York . . , 4.00 m pol leta za mesto New York . . 2.00 •* Evropo za vse leto . . . . 4.50 ** " " pol leta.....2.60 ~ " " četrt leta .... 1.75 Perziji. •tJLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov. "OLAS NARODA" ("Voice of the People") every dav, except Sundays Holidays. Subscription yearly $3.00. AdvtKitwrr.^ntaon agreement* Dopi.-i brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. I>«nar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov ofiimo, da se nam tudi prejšnje Ivalldče naznani, da hitreje najde-- naslovnika. Dopisom in poSiljatvam naredite ta na- MQLAS NARODA" lCortlandt St., New York City. Telefon 4687 Cortlandt. Tovarnarji čevljev so se izjavili za protiuvoz kož, in sicer so to povsem opravičeni. Čevljarska obrt v Zje-dinjenih državah se je v par letih ta kc razvila, da je osvojila več nego polovico sveta, in ta razvoj bi bil Še mnogo večji, ako bi imela na razpolago prosti uvoz surovin, ktere petre-buje pri izdelovanju svojega fabri-lata. Za to obrt se štora vse naše ljudstvo zanimati, zlasti pa še oni del ljudstva, ki ekonomično ni tako jak, kakor oni, ki ima djvolj denarja na razpolago. Čevlje, ki so po ceni, zahteva pri nas vse, veliko in malo — zlasti pa še malo, ki potrebuje skoraj vsak mesec jeden par Čevljev. In ker imamo pri nas na milijone rodbin, ktere vse imajo otroke, potem pomenja znižanje cene čevljev tudi milijone dolarjev za te rodbine. Iz tega je toraj sklepati, da je vprašanje o čevljih ravno tako važno, kakor ono o mesu in kruhu. V zastopniški zbornici v Washing-tonu so s tem tudi računali in vsled tega so pri razpravi o reviziji tarifa prišli do zaključka, da se določi, naj sc kože carine prosto uvažajo v Zje-cinjene države. —r^Toda v senatu so pa v odseku za tarif imeli dokaj o-praviti s pritiskom od strani trusta za meso in tako so potem zopet določili carino na uvoz kož, kajti taka carina je koristna — dasiravno le za velike chricaške mesarje. Tovarnarji čevljev morajo sedaj zopet računati z dragimi kožami, dočim se njihovi odjemalci zopet lahko zaneso, da bodo čevlji postali dražji. Vsled tega je želeti in npati, d« sedanji poziv tovarnarjev čevljev, ki žele, da se carina na kože kljub upora mesarjev odpravi, končno vendarle obvelja, seveda le pod pogojem, da postanejo potem tudi čevlji za toliko cenejši, za kolikor odpade carinskega davka, kar bi značilo, da bodo čevlji za 15 do 25 odstotkov cenejši, kakor so sedaj. Odprava carine na kože ima le po-tt-m vrednost, ako koristi ljudstvu, ne pa tovarnarjem. Preiskava proti bančnim uradnikom. Bančni uradniki nacijonalne banke v Ironwoodu. Mich., blagajniear E. T. Larson, pomožni blagajniear Geo. H. Meadow in bančni predsednik F. H. John se bodo morali zagovarjati pred veliko poroto, ker so poslovanje imenovane banke skrajnu slabo u-pravljali. Aktiva banke znašajo namreč le $100.000, dočim znašajo vloge $600,000, tako, da bodo imeli vlagatelji velike izgube. Meadowa so zaprli v Bessemerju, Mich., d očim so njegovi sokrivci morali položiti veliko jamčevino do obravnave. Blagajniear Larson je baje tekom zadnjih dveh let poneveril svoto 200 tiso? dolarjev, kar je potem potom napačnih vknjižb prikril. Pri tem gr. je podpiral tudi predsednik John. Jednake so tudi obtožbe proti Mea-dowu, toda slednji si je prilastil le $1500 tujega denarja. Novi centi pridejo 1. avgusta v promet. Novi centi, na kterih bode mesto je indijanske glave glava pokoj-predsednika Lincolna, pridejo L avgusta v promet in sicer iz H-denarja v Philadelphiji. Do bode zaloga novih centov dovolj tako, da se bode lalkko uatre-potrebam, Zveza, ktero sta sklenili Rusija in Anglija dne 31. avgusta 1907, ktera določa sfero koristi obeh dežel v A-ziji, zlasti pa še v Perziji, deluje kar najizvrstnejše, in čas, v kterem se bode izkazala za obe deželi kot najkoristnejša zveza, ni več daleč. Eks-pedicija, ktero je Rusija nedavno poslala v Perzijo, kakor tudi sedanja t-kspedieija ruskega vojaštva, ktero se te dni napoti v perzijsko glavno mesto Teheran, dokazuje, da postaja sporazum med Rusijo in Anglijo vedno boljši v največjo jezo njune je-dine nasprotnice Nemčije in aemške vazal k e Avstrije. Ako se Rusi v Teheranu udomačijo, potem ne bodo ta ko hitro ostavili Perzije, dasiravno bi Nemčija to kar najiskrenejše že lela. Nemško časopisje se žc sedaj hu-duje vsled naznanila, da pošlje Rusija svojo vojsko v perzijsko glavno mesto, to tem bolj, ker je Anglija svečano izjavila, da proti temu koraku Rusije nima ničesar navesti. Anglija in Rusija sta si bili skoraj večni nasprotnici v azijskej politiki, toda pri tem so njuna posestva v Aziji skoraj jednakomerno naraščala. Pri tem sta obe deželi jedna z drugo nasprotovali in večkrat je prišlo do prepirov. Sedaj sta pa dosegli, kar sta želeli, in zadnja faza tega prodiranja je sedaj okupacija glavnega mesta Perzije po ruskem vojaštvu. Okupacija severne Perzije po Ru-siji je pa v ostalem najboljši odgovor zadnjim avstrijsko-nemškim spletkam na Balkanu. Pred 100 leti. (Nadaljevanje.) Dne 9. aprila 1809 je Avstrija napovedala Franciji vojno in že naslednji dan je avstrijska armada prekoračila reko Inn. Napoleon je dobil šele 12. aprila ob 8. zvečer obvestilo o teh dogodkih; dve uri pozneje je že zapustil Pariz in je odpotoval na bojišče. Razmerje moči med Francijo in med Avstrijo je bilo neugodno za to poslednjo. Francoska armada je štela 741 bataljonov pešakov s 545,000 možmi, 95 polkov konjenikov z 72,000 možmi in 25,000 mož cesarske garde. Z njo je bila združena italijanska armada, broječa 60,000 mož in armada zveze porenskih držav (Rheinbund), broječa 114,000 mož. Skupaj je toraj imel Napoleon na razpolago kakih 850,000 mož s 2400 topovi. Toda od te ar-irade je bilo 250,000 mož na Španskem. 12,000 mož v Dalmaeiji in mnogo jih je bilo treba v varstvo raznih drugih delov države. Avstrija je imela na razpolaganje 2S0,000 pešakov, 36,000 konjenikov, 14,000 topničarjev, potem 850,000 mož z 2400 topovi. Toda od nad 365 tisoč mož s 1000 topovi. Pri tem je imela to dobroto da se ji ni bilo bati vstaj in da se ji ni bilo bojevati na bojiščih, oddaljenih od njenih mej tako daleč, kakor Francozom. Avstrija je začela vojno popolnoma osamljena. Zaveznika m imela nobenega, dasi se je trudila na različne načine, da bi jih pridobila. Po požunskem - miru 27. decembra 185 je padel stari politični sistem. Cobenzl, Colloredo in vsi ti državniki, ki so imeli vso oblast v rokah, dasi so bili nezmožni in korumpirani, sc- morali odstopiti. Zavladal je nov sistem. Državni kancelat je postal grof Filip Stadion, prvo besedo v ar-madnih zadevah je dobil nadvojvoda Karol. Oba sta bila '4 kemdeutsch' \ Stadion in nadvojvoda Karol sta spoznala gnilobo in propadlost av- način vladanja je seveda oslabil mož države v največji meri. » Glede zunanje politike je cesar Fran pustil grofu Stadionu še precej proste roke. Želja njegova je le bila, premagati Napoleona. To njegovo željo je zelo razvnemala njegova tretja soproga Ludovika d' Este, s ktero se je bil poročil 1. 1808, in ki je z vsem svojim velikanskim vpli vom delala za vojno zoper Napoleona. Grof Stadion je, pripravljajoč z nadvojvodo "Karlom vojno zoper Napoleona, iskal zaveznikov po vsi Evropi. V prvi vrsti je skušal pridobiti Rusijo. Toda Rusijo ni prav nič mikalo, da bi šla za Avstrijo po kostanj v ogenj. Rusija je pripisovala Avstriji krivdo, da so bile koalirane države 1. 1805 poražene, očitala je Avstriji, da je izdala svoje zaveznike in je vsled tega raje sklenila prijateljsko pogodbo z Napoleonom, kakor da bi se bila pridružila Avstriji. Stadion je poskušal Turčijo nahujskati zoper Rusijo, a tudi to se mu ni posrečilo. Dalje je iskal Stadion podpore v Berolinu. Razmerje med Berolinom L. Dunajem je bilo silno hladno. Pru-sija je bila namreč leta 1805 pustila Avstrijo na cedilu. Avstrija se je za to maščevala naslednje leto s tem, da je med francosko-prusko vojno ostala neutralna. Nepoleon je takrat poskusil pridobiti Avstrijo na svojo stran; cesar Fran je bil na to tudi pripravljen, a grof Stadion in nadvojvoda Karol sta to preprečila. Napoleon je potem sam pomagal Prusko in jo hudo ponižal. Sklenil je z njo tudi konvencijo, določujočo, da mora Prusija pomagati Franciji v slučaju vojne z Avstrijo. Seveda so bili Prusi zdaj pripravljeni prelomiti sklenjeno pogodbo in snesti dano besedo, a storili tega niso, ker se niso upali. "Naj Avstrija dobi le eno bitko, pa se vzdigne vsa Evropa zoper Napoleona", je rekel pruski minister in je odklonil zvezo z Avstrijo. Tako je Avstrija šla osamljena v vojno. Njeni edini zavezniki so bih revolucijonarji na Tirolskem in v Dalmaciji. Sama je doma z nečloveško krutostjo zatrla vse, kar je bilo le od daleč podobno kakemu '1 revo-lucijskemu" prizadevanju, drugod pa je sama provzročala revolucije. Morala igra v politiki pač malokdaj kako ulogo. Vodstvo avstrijske armade se je odločilo, da bo vodilo vojno proti Napoleonu na Nemškem in da bode le manjše armade poslalo v Italijo in proti Varšavi. Hotelo je z vstajo na Tirolskem onemogočiti, da bi se združile sovražne sile in upalo je, da razbije armado zveze porenskih držav še piedno bo Napoleonu mogoče prihite-ti z večjimi silami na pomoč. Do konca marca so bile priprave zli vojno izgotovljene in dan po napovedi vojne je, kakor rečeno, začela avstrijska armada svoje operacije s tem, da je pod vodstvom nadvojvode Karla prekoračila mejo m udrla na Bavarsko. n. Avstrija je šla v vojno v trdni na-di, da doseže lahko uspehe in si zagotovi srečen izid, še predno bo Napoleonu mogoče spraviti primerno vojsko na bojišče. Takratni avstrijski poslanik v Parizu, poznejši kan-celar Metternieh, ki je poleg cesarice Ludovike in grofa Stadiona najbolj silil na vojno, je cesarja Franja na vse načine prepričeval, da je Napoleonova ogromna armada samo na papirju. 1 'Polovica francoske armade je na Španskem, novo asentiranje pa r.e obeta uspehov, ker jemlje Napoleon že sedaj TTlctne dečke k vojakom, spravil bo toraj kvečjemu nekaj nad 200,000 mož na nogertako je zatrjeval Metternieh in pobijal tudi mnenje, da pokliče Napoleon _ _ svojo vojsko iz Španije, češ, to bi strijske uprave in spoznala tudi po- bilo v popolnem nasprotju z njego- trebo temeljitih! reform, toda cesar Fran je bil v tem ozira popolnoma litpristopen. Dovolil je pač, da je nadvojvoda Karol reformiral armado — ali v drugih ozirih ga ni bilo dobiti za nobeno stvar in ni pustil ničesar storiti. Njegov ideal je bila policijska država in nobene stvari ni tako sovražil, kakor svobod nostna prizadevanja. Če mu je grof Stadion kaj predlagal, se ga je s praznimi obljubami odkrižal; Če mu je nadvojvoda Karol kaj predlagal, mu Še odgovoril ni. Cesar Fran je vladal despotično. To je izviralo iz njegove narave. Imel je leden pogled in trdo srce. Političnim obsojencem je sam določal teže verig in določil je prav pogosto-ma najtežje verige. Če je politični obsojenec prosil pomilofičenja, ga gotovo ni postal deležen; že je prosil smrti, je bil gotovo pomiloSčen na dosmrtno ječo z najtežjimi verigami, posti, batinami itd. Ta silna strogost cesarjeva se je kazala tudi sicer v vsi državni upravni. Policijski pritisk je bil strahovit in ljudje so bili obsojeni na grozovite kazni ca dejanja, ki se danes sploh več ne kaznujejo. Ta vim značajem in je vsled tega izključeno. (Jim je bil Napoleon spoznal, da se pripravlja Avstrija na i ojno proti njemu, je takoj napel vse sile, da bi bil v stanu odbiti pretečo nevarnost. Ze meseca januarija je odredil asen-tirati 80,000 vojakov. Dne 17. januarja je zasedel konja in je prejahal silno razdaljo od Valladoiida na Španskem pa do Pariza v petih dneh. Gd tod je pozval južnonemške vladarje, ki so bili njegovi zavezniki, raj se pripravijo na vojno in zagrozil Prusiji, da se mora držati konvencije. Tudi Rfcsijo je opozoril, da mu je za vse slučaje obljubila pomoč. Napoleon se je dobro zavedal, da je njegov položaj j ako težak, in da pridejo vsi njegovi uspehi v največjo nevarnost, 5e začne Avstrija vojno, še predno je on sam na njo pripravljen. To ga je navdajalo z velikim sovraštvom proti Avstriji. Pri sprejemih na dvoru ni avstrijskega poslanika nikdar ogovoril, a svoje skrbi zaradi izida vojne ni nikdar izdal. Delal . je svojim ljudem vedno pogum. Ruskemu poslaniku Romanovo je re- kel, da je Afitrija gnila država samih« bedakov, ki jo bo z zaušnicami ugnal, norčeval se je iz vojnih priprav Avstrije in povzročil, da časopisi bahato napovedovali popolni poraz Avstrije in naznanjali, da jo bo Napoleon razdelil in pustil cesarju Franju samo Ogrsko. Ko bi bila Avstrija meseca januarja ali vsaj februarja začela vojno, bi bila brez dvoma zmagala. A začeti je ni mogla, ker je bila vsa njena uprava res gnila in nesposobna in se ni dalo ničesar tega poklicati v življenje, kar je bilo narejeno in pripravljeno na — papirju. Ko je nadvojvoda Karol spoznal dejanski položaj, je kar mogoče vplival, da bi se vojna še odložila, ker ni več upal na zmago, a bil je preglasovan, cesar se je z vso vnemo zavzel za vojno in nadvojvoda Karol je spričo temu storil res veliko žrtev, ko je vendarle prevzel poveljstvo nad armado. Vojna se je začela fsktično dne 10. aprila, ko je 110,000 mož broječa avstrijska armada prekoračila reko Inn. Dan poprej je bil en voj pod poveljstvom generala Chartelerja udri s Koroškega namreč od Zgornjega Dravograda na Tirolsko. Vstaški kmetje so avstrijsko vojsko z navdušenjem sprejeli; Bavarci so se vzlic pomoči, ki jo jim je pripeljal francoski general Bisson, morali umakniti čez Brenner. Avstrijci so jim sledili in dospeli pred Inomost dan potem, ko so vstaši-kmetje zavzeli to mesto. Francozje in Bavarci so bili obkoljeni od obeh strani in so se morali udati. Tirolska je bila osvobojena še predno se je pravzaprav začela vojna. Cesar Fran in njegovi svetovalci so živeli v domišljiji, da južnonemške države res komaj čakajo, da bi se otresli Napoleonovega nadvaruštva in di se bodeta vsaj Bavarska in Wiirt-temberška hitro pridružili Avstriji, čim ta le začne vojno. A to je bila velika zmota. Ko je nadvojvoda Karol s svojo armado prekoračil reko Inn, je pozval bavarskega kralja, naj se mu s svojo armado pridruži. Bavarski kralj pa je to z vso odločnostjo odklonil in je poslal svojo armado na pomoč Napoleonu. Pa tudi še tedaj je bil položaj Francozov in njih zaveznikov skrajne nevaren, in ko bi bila avstrijska vojska energično in hitro nastopila, t bila Francoze lahko potolkla. Toda avstrijska armada je cincala in cincala toliko časa, da je prihitel Napoleon sam na bojišče in popravil napake svojih maršalov. Prisilil je a\ strijsko armado najpoprej, da je opustila ofenzivo, jo potem spravil v defenzivo ter jo končno porazil pri Reznem, da se je morala umakniti. Tudi največji sovražniki Napoleonovi priznavajo, da je vodil francoski cesar vse te operacije z občudovanja vredno genijalnostjo. Glavna avstrijska armada je vojno ob Donavi izgubila, morala je zopet zapustiti bavarska tla in se umakniti na avstrijski teritorij. Zadnjega aprila ni bilo nobenega avstrijskega vojaka več zunaj avstrijsk': meje. Na Dunaju je ta grozni poraz pro-vzročil strašno zbeganost. "Vse je izgubljeno!" je jokal kancelar grof Stadion, ves Dunaj pa ja krivdo na teh porazih zvračal na nadvojvodo Karola. Francozi so z največjo naglico sledili umikajoči se avstrijski armadi proti Dunaju. Cesarska prestolnica jo imela 25,000 mož broječo posadko in jako slabe utrdbe. To vojaštvo, obstoječe iz samih fantov, ki še streljati niso znali, seveda nI bilo dosti vredno. Brez vseh težav so Francozi zavzeli dunajska predmestja in začeli dne 5. maja bombardirati Dunaj. Avstrijsko vojaštvo je zapustilo Dunaj in dne 13. maja je francoska armada prikorakala kot zmagovalka v stolno mesto avstrijskega cesarja. Ko se je Napoleon mudil na Dunaju, je dne 17. maja, toraj ravno letos pred sto leti, podpisal znameniti deklet, s kterim je naredil konec papeževi državi. Napoleon je papeževo državo združil s Francijo in proglasil Rim za cesarsko in svobodno mesto. Napoleon je svojo armado razpostavil okrog Dunaja in dne 2L maja sc je začela velika bitka. Napoleon je imel namreč nad vse smeli načrt, prekoračiti Donavo takorekoč pred nosom avstrijske armade. Bitka pri Aspernu in Eslingu se je razvila dne 22. maja v vsi svoji strahoti. Avstrijci kakor Francozi so se res hrabro vojskovali in Napoleon je bil pri-moran se umakniti. Francozi so izgubili 7000 mrtvih in 30,000 ranjenih; Avstrijci 4250 mrtvih in 16,000 ranjeniht Med ranjenci tega dneva je bil tudi francoski maršal Lannes Obe nogi sta mu bili zdrobljeni; sicer so mu jih odrezali, a vzlic temu ni bilo mogoče oteti ga smrti. Čuden slučaj je, da sta med vsemi maršali Napoleonovimi, ki so bili vsi hrabri in v naštevilnih bitkah izpo- stavljeni največjim nevarnostim, samo dva padla, Lannes In Bessieres. Nasilne smrti jih je več umrlo: Ney in Murat sta bila fucilirana, Mortier je postal žrtev bombe, Poniatowski je utonil, Brun pa je bil za vratno u-morjen, toda na bojišču zadeta od sovražnikov sta padla samo Lannes in Bessieres. Premagani Francozi so se umaknili na otok Lobau. Francozi so bili do skrajnosti izmučeni in niso imeli ži-viL Maršal Marmont pravi, da je bil položaj Francozov obupen in da bi bila avstrijska armada lahko Fran coze uničila. Toda avstrijska armada se ni ganila. Celo Gentz, veliki stilist in duhoviti politik, je obsojal nadvojvodo Karola, da ni izkoristil svoje zmage. Ko bi bil šel nadvoj voda Karol s svojo armado pri Po-žnnu čez Donavo, bi bila francoska armada izgubljena. Splošna sodba je bila, da je avstrijska armada z zrnato pri Aspernu pač rehabilitirala svoje čast, država pa od :e zmage ni imela nobene koristi. (Dalje prihodnjič.) Slovensko katoliško podp.društvo To in ono. Železniški voz za dojenčke. Francoska železniška uprava je na nekterih progah uvedla železniške vozove za dojenčke. Ti vozovi so do-1. čeni le za potnike, ki imajo seboj otroke stare do 4 let. V vozovih se i ahaja stroj, v kterem je gorka voda, da matere lahko segrejejo juho ali mleko. Kako razsežni so gozdovi na Ruskem? Gozdovi Rusije so tako razsežni, da pokrivajo še vedno vzlic močnemu iz-sekavanju površino, ki je enaka površini vse zapadne Evrope, toraj Av-srro-Ogrske, Nemčije, Švice, Belgije, Italije, Francije in Španske. Stara trta. Pred hišo posestnika Amadija Flo-reani v Tombi na Videmskem se nahaja latnik, ki je star 265 let. Deblo trte meri v premeru 30 centimetrov. Trta je bila zgodneje vrste in je dajala 80 litrov vina. Letos ni trta ozelenela, umrla je po zimi. Dinamit v sveči. V carinskem uradu v Bejrutu v Siriji je vzbudila veliko pozornost o-gromna sveča, ki jo je poslala neka ruska grofica v Jeruzalem. Ker je bila silno težka, so uradniki jeli sumiti, da bi bila sveča voščena. Ko so jo natančneje preiskali, so konsta-tirali, da je bilo v njej tri kilograme dinamita. Grška cerkvena oblast je bogato obdarila one, ki so odkrili strašno tajnost ter s tem preprečili r£.zstrelitev cerkve božjega groba. Denar v peči. Več vrečic starega denarja je dobil neki pek v Pragi na Češkem, ko je podiral in prenavljal staro peč. Vsega skupaj je bilo 800 zlatnikov in 200 srebrnikov iz 1. 1620 do 1725. Vzidane so bile bržkone leta 1792. Z bombo ubil brata. Kmet Tomaševič iz Veljušice v Srbiji je bil ob zadnji mobilizaciji tudi pozvan pod orožje. Ko se je zopet povrnil domov, vzel je seboj nekaj bomb. Te dni se je skregal z bratom in v jezi vrgel proti njemu bombo, ki se je razpočila. Brat je bil takoj mrtev. Češka Osrednja Matica Šolska. Proračun češke Osrednje Matice Šolske za leto 1909 šteje čeloma 1 milijon 172 tisoč 490 kron stroškov. Samo za plače učiteljstvu ji bo Šteti 400,000 kron; pokojninski zaklad mora plačati 120,000 kron. Matici je gotovih dohodkov le 147,000 kron; darovi in razne zbirke ji morajo prinesti toraj 1,025,190 krcn. Ogromne številke, ki nam dokazujejo, kolika je češka narodna požrtvovalnosti Kar je za Slovence družba sv. Cirila in Metoda, to je za Čehe Osrednja Matica Šolska. Koliko prispeva Avstrija za ljudsko šolstvo? Država prispeva za ljudsko šolstvo le 562,152 kron, čeprav znašajo stroški 87 milijonov 609 tisoč 960 kron. ki jih! pokrivajo oWSine, okraji in dežele. Toraj znaša državni prispevek L 0.64% vseh stroškov. Na Pruskem prispeva država 40% za ljudsko šolstvo in na Francoskem 222 milijonov za šole sploh. sveteBarbar® Za Zjedinjene države Severne Amerike-Sedež: Forest City, Pa. bkorporirano dne 31. januarja 1902 v državi PemuyfvaagL •DOOBNIKJ : P*od*ednik: ALOJZ. ZAVERL, P. O. Box 374, forest Ctty, Podpredsednik: MABTEN OBER£AN, Box 61, Mineral, T. tajnik: IVAN TELRAN, Boa 60(7, Forest City, Pa. IL tajnik: AMT9N OflTm, 3143 E. GOth St., Clevnla«*, fc Blagajnik: MAJHTN MUHIC, Box 637, Forest City, P*. NADZORNIKI: MABTIN €KEB£l£A£r, predsedaik, Weir, KAEOL ZAItAK, L aadzomik, P. e. Box M7, TRAINS KNAFELJC, IL aadzonik, 900 dock, Pa. FRANK SUNK, UL ■adanraik, M IGU St., POROTNI IN PRIZmrr •DBOR: PAVEL OBRBGAJt, prad— inik porotnega ottora, Wmx. ■ JOSIP PETEENEL, L fozetaifcP. Box M, Wille*, fL IVAN TOKNIC, IL forotefik, P. O. Box «23, Ferecfc fi^ Dopiri maj m pošiljajo L tajmik« IVAN TELRAN", P, flL Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". Osemleten deček pijan. V Bellevue bolnici v New Torka domskega, ki je umrl okoli leta 1450., Nektere kompozicije nosijo podpise Radomski in kažejo jasno slovanski, T J "ulUiC1 ^ Ior*n • • • ,, , , ... . lezi kot vietnik osemletni Thomu značaj in blago melanholijo poljske, ^,,, J . x nomas , -- rp u • •• • O Marron, stanujoč na št. 517 san elegije. To kompozicije so jako dra- ... . , . J , "P" 4b. ul., bolan na akutnem alkoholnem zastrupljenju. Včeraj popoldne gt je pobrala policija pijanega na cesti. Policija skuša sedaj ugotoviti, kdo je napojil dečka. goceni prilog za poznavanje slovanske glazbe v onih časih. Najditelj dr. Chybinski jih bo zbral po vrsti ter jih bo izdal potem v zvezkih za širše občinstvo. Telesna mo5 govornika. Profesor Patrizi v Modeni n* Italijanskem je pretehtaval profesorje pred predavanjem in po predavanju i)- ugotovil, da postane predavatelj po predavanju lažji. Nekega dijaka je Patrizi pustil dve uri čitati, kar znači malo duševno delo, in dijak je izgubil mnogo ogljikove kisline. Po živahnem govoru, kjer sodeluje celo telo, pa izgubi govornik se več telesne moči. _:________ _ Stare poljske kompozicije. V Jagelonski knjižnici v Krakovu so našli stare poljske kompozicije. Zbirka, ktero je našel dr. Adolf Chybinski, obstoji iz dosedaj še neposna-nih dvoglasnih in troglasnih kompozicij. Sodeč po značaju teh pesmi, sc one nastale okoli leta 1400 ali pa še prej od glasovitega in nsjstaiojie ga poljskega glazbemka Nikolaja Ba- ___ NAZNANILO. Članom društva sv. Jožefa štev. 41 v Pittsburgu, Pa., se naznanja, da bode prihodnja mesečna seja dne 11. julija. Ker se bode pri tej seji razpravljalo o zelo važnih stvareh, prosim, da se vsi člani te seje udeležiti blagovolijo. S sobratskim pozdravom Fran Gregorič, tajnik. (2x 3&7—7) ŽENITVENA PONUDBA. Slovenec, star 26 let, s premoženjem $2400 in boarding-hlouse-om, želi se spoznati s Slovenko ali Čehi-rjo v starosti 18 do 26 let, ktera bi bila zmožna malo angleškega ali nemškega jezika. Na denar ne oziram, naprej stal na svojem Vabilo na naročbo. S 1. julijem mine prva poloviea sedemnajstega letnika "Glas Naroda". Tem povodom naj se vsem ee-nj'enim naročnikom zahvalimo mi njihovo vsestransko zanimanje m naš list, kajti še nikdar popreje M ni tako hitro razširjal, kakor ba£ v tej polovici leta. ko je odkril marsi-kako rano naše splošnosti in slednjo dovedel do tega, da odstrani nepotrebne izrastke na polju našega javnega življenja. Ker smo v tej polovici leta dosegM lepo število 7000 naročnikov, tako, da je krog naših naročnikov večji, nego kteregakoli slovenskega lista v Ameriki in Evrepi, nam bode v nadalje tudi mogoče čitateljem nuditi še več zanimivega čtiva, kakor dosedaj. Vsled tega smo si nabavili nov moderni stroj (Duplex Press) ia tako nam bode omogočeno izdajati dnevnik "GLAS NARODA" po dvakrat na teden na šestih straneh, kar bode pred vsem naročnikom v prid, dočim smo mi zopet uverjeni, da se bode vsled tega krog čitateljev zopet izdatno razširil. "GLAS NAHODA" bode tudi v neodvisnem Ktera ima veselje, naj se pismeno obrne ter priloži tudi sliko na naslov: Frank Zaman, P. O. Box 490, Jerome, Ariz. (6-7—7) Kje je moj polbrat LOVRENC GA-LlČIČf Pred dvema letoma je bival v Yale, Kansas, in potem je odpotoval nekam v New Mexico. Zanj bi rada zvedela brata Anton in Matija, ker mu Seliva poročati nekaj zelo važnega od ranjkega brata Franka. Zato prosiva rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga blagovoli naznaniti, ali pa naj se sam javi. — Anthony Galičič, Box 205, Cuddy, Allegheny Co., Pa. (6-8—7) Kje se nahaja moj brat LEO P1B,-NATT Sredi meseca februarja se je nahajal nekje v Conemaugh, Pa. Prosim cenjene rojake, Če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi naznani, za kar se mu že v naprej zahvaljujem, ali pa naj se sam javi, ker mu imam poročati zanesljive stvari. — Frank Pirnat, 416 Bell Ave., North Braddoek, Pa. (1-6—7) ________ Kje je L ZORKOf Doma je ia Val pri litiji na Kranjekent. Delal je v Hughes, Okla., toda sedaj m trdi, da je v rudokopu ponesrečil, oziroma da ga je ubilo. Ako kedo rojakov ve kaj natančnega o njem, naj blagovoli naznaniti uredniitva "Glasa Naroda", 82 Cortlandt St., New York, N. T. (9*4-6-7) stališču sv est si gesla: Vsakemu svoje. Le na ta način je namreč mogoče pohvaliti j • v, kar je v resniet hvale vredno in grajati vse, kar zasluži grajo. One naročnika, kteri so z naročnino nekoliko zaostali, pa pozivljeano, naj ostanek v kratkem poravnajo, ker jim moramo inače glasom poštnih predpisov dopošiljanje liste ustaviti, kar da naravno obilo dela. Vsakdo naj tudi *krbi za to, da pri-dobi novih naročnikov. V prepričanju, da se bode to v kratkem zgodilo, bil ježi Upravništvo G L AS NARODA 82 Cortlandt St., New York City. POZOR ROJAKI ! Novoirnajdena, garantirana, zdrava Alpen Tinktura za plešaste in golobrad-ce od kterega v 6 tednih lepi, gosti lasje, brki in brada popolnoma zrastejo. S(c-umatizem in trganje v rokah, nogah ia krifu, kakor potne noge, kurje očesa, bradovice in ozebline, vse te bolezni se popolnoma odstranijo. Da je to resnica, se jam« $500. Pilite takoj po cenik, Iterega Vam pošljem zastonj ! JAKOB VAIICIC, P. O. Bo* 69, CLETELAND, O. POZOR Kdotrl kap ttj« too aH drsao ■bteino. a»J Xsiae po lenge3' kanUtovenaki qenik. One bo ido nfato, twbaje 1622 Ampdhoe St, . - ■ ' - r-' •• - ' Jugoslovan dne 24. januaija 1901 ▼ državi Minneaote, Sedež v ELY, MINNESOTA URADNIKI: Predsednik: FRANK MED08, 0483 Ave., So. Chin«o, JSL Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box S7, Brmddoočt, Pa. GRavni tajnik: JURIJ L. HROZlC, P. O. 424, Ely, Mirni. Pomožni tajnik: MAKS KERZlSftTK, L. Box Sffl, Ročki Spring, MagajaSk: IVAN GOVtE, P. O. Box 106, El/, l£aa NADBORNIKI 1 'ALOJZU VIRANT, piedsednik aadsornega oAort, eor. 1«. Are. * Str««*, Sonth Lorain, O. IVAN PRIMOŽIČ, nadzornik, P. O. Box 641, Eveletk, Minn. SUHARL KLOBUČAR, HL nadzornik, 11» — T. Btreet, Cahunet, P. « Box 1», POROTNI ODBOR s IVAN KERZI&NIK predsednik porota««« Pa. ITAN N. GOBAR, IL porotnik, 6312 Bntlar 8t., Pittabaig, P«. TV AM inCRHAR, EEL porotaik, Box M, Elj, Vrkomi adravaik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 Norta Chicago SL, Krajema društva naj blagovolijo pošiljati vae dopise, premembe a-dov in drum liatine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 414, My, Minn., po svojem tajnika in nobenem dragem. Denarne poliljatv® na' pošiljajo krajevna društva na blagajnika : JOHN GOU2E, P. O. Box 106, Ely, Minn., po -rojem zastopniku in no-Wnem drugem. Zastopnik* krajevnih društev naj poiljejo iuplikat vsake f šiljatv« tadi na glavnega tajnika Jednote. Vae pritožbe od atrani krajevnih druStev Jednote ali posameznikov aaj «e pošiljajo na predsednika porotnega odbora: IVAN KERŽISNIK, So* 136, Bnrdin« Pa. Pri\jani morajo biti vaaki natadKm podatki w ks pritoOa. Društveno glasilo je 'GLAS NARODA". Drobnosti. KRANJSKE NOVIČK V Amerike. Dne 18. junija se je z južnega kolodvora v Ljubljani odpeljalo v Ameriko 20 Hrvatov in 3 Slovenci. Iaredno zabavo so imele dne 19. junija na ljubljanskem trgu prodajalke raznih živil. Okoli 10. ure je prišlo na Vodnikov trg, kjer je vae mrgolelo lepih kuharic, služkinja H. M., ktere bistro oko je takoj zapazilo, da se njen ljubimec sprehaja ssedi trga z neko drugo žensko. Takoj je začela vihteti pesti in v tre-notku se je spustila v nezvestega ljubimca, da bi mu razprsskala obraz. Ker se je pa ta naskokn uspešno branil, je ljubosumna služkinja hitela za svojo tekmovalko in jo dohitela pri stojnici mesarja Kuneja. Zdaj se je pa vnela med njima pravcata bitka. Med tem ko so padale različne psovke, sta se lasale in teple, kar sta le mogle. S trga so pa drvile ženske na bojišče kakor čebele iz panja. Tudi moški, zaradi kterega »ta se bojevale, ni izostal in prisopihal na pomoč svoji novi izvoljenki. =T<>če ničesar; živino in jednega ma-Kakor hitro ga je pa M. zapazila, je lega otroka so še v zadnjem trenut-že zgrabila utež na mesarski stojni-' ku rešili. V veliki nevarnosti je biči in jo vrgla v nezvestega ljubimca.' la hiša in gospodarska poslopja Iv. Le ta tega ni mogel prenesti, že za- i Rusa, ker so se že vnemala okna, po-radi tega ne, ker bi mu lahko nova kale šipe in opeka na strehah. Vode izvoljenka očitala, da je strahopet- z®- gašenje nobone, brizgalna pa v janež in da se pusti od žensk* pretepa- ko slabem stanju. Bučarju je pogo- nico pri Sv. Krištofu. Dan pred samomorom so Kavčiča videli posedati po klopeh po Opekarski cesti, prenočil je pa v starem železniškem vozu v Velikih čolnarskih ulicah na neki njivi. Svoj čas je bi! Kavčič premožen, a je vse zapravi]. Sedaj pa so mu noge tako otrpnile, da je komaj hodil. Škrlatica v ljubljanski deželni bolnici. Ker se je zanesla med otroke okulietičnega in kirurgienega oddelka škrlatica, se bodo do preklica sprejemali na te oddelke samo najnujnejši slučaji. Velikodušna oporoka. V Gradcu umrli' Fran Lavrenčič se je v svoji oporoki velikodušno spominjal "Gl. Matice" v Ljubljani, kten je volil 10.000 K. Dalje je volil mestnim ubogim v Ljubljani 10.000 K, mestnim ubogim v Gradcu IO.GOO K, mestnim ubogim v Postojni 10 000 K in ubogim na Uncu 10.000 K. Ogenj. Dne 16. junija ob 2. uri popoldne začelo je goreti v Stranski vasi pri Grosupljem pri posestniku Antonu Bučarju. V nekaj minutah je bila hiša in vse gospodarsko poslopje v plamenu. Rešiti ni bilo mo- vati. Zagrabil je napadalko m jo vrgel tako ob tla, da je bila naenkrat vsa krvava po obrazu. Ko je končno nastopila še policija, se je radovedna množica razšla, ktera bori teljica pa ima večjo oblast do fanta, bode pa dognala pristojna oblast. relo vse, samo zidovje je ostalo; škoda znaša približno 5000 kron, zavarovalnina pa 1600 K. 7ažgali so mali otroci. PRIMORSKE NOVICE. Nevarni individuji is Italije se v neverjetno velikem številu klatijo Tatica in goljuf i ca aretovana. Pri po primorskih mestih. Nekega take-neki ljubljanski trgovki je služila za j ga nevarnega človeka so prijeli v deklo Terezija Hočevaijeva. rojena Gorici. Piše se Nicolo Romclo ter je 1884. leta v Tržiču pri Mokronogu, doma iz Toskane. Poslali so ga v Ker se je gospodinji dozdevala, da Pulj, ker ga išče tamkajšnje sodišče ni poštena, ji je pri izstopu iz služ- radi večjega zločina. Tudi izgu. be pregledala kovček in našla v njem več ukradenih i rakov, dva kosa svile, več ženskih predpasnikov, nogavic in različnih čipk. Razen tega je pa Hočevarjeva vzela v večih trgovinah na ime svoje gospo i:nje različnega blaga. Policija jo je aretova-la in isrošila dež. sodišču. Samomor. Dne 19. junij'a zjutraj ob pol 6. uri je skočil Franc Kavčič 66 let star hlapec, rojen v Medvodah in tja pristojen iz Trnovskega pristana v Ljubljani v Ljubljanico. Delavec tobačne tovarne Franc Kovač ga je vide"., ker je ravno stal onstran Ljubljanice in takoj tekel na Karlovsko stražnico dogodek naznanit policiji. Medtem pa sta že prišla na pomoč s čolnom Karel Kal-mus in Ferdinand Jenko, oba pečarja v Velikih čolnarskih ulicah in potegnila Kavčiča iz vode že mrtvega. Na lice mesta je prišla policijska kcooMaja a zdravnikom in odredila, da ee je truplo prepeljalo v iz Avstrije, pa se je vseeno neovirano klatil po Primorju. Težak poraz Italijanov pri dežel- nozb. volitvah v Trstu konstatira tudi dunajski "Vaterland" in pravi: "Slovenci so v Trstu sijajno potrdili svoj element." Praška "Union1' dostavlja: Istim Italijanom hoče sedaj vlada za to, da so jo rešili poraza, dati vseučilišče. ŠTAJERSKE NOVICE. Ustrelil se je v Trbovljah 261etni rudar Val. Podobnik. Požar. > V Brezuli pod Kačami so zgorela 12. junija zvečer trem posestnikom hišna in vsa gospodarska poslopja. Ker jo bilo vse s slamo krito, se ni dalo gasiti in so ogenj le omejili. Zažgal je baje sedemletni deček. It eodns dvorane ▼ Mariboru. Uboj. Dne 18. aprila zvečer je pilo več ljudi v gostilni Val. Sagadina CARNEGIE TRUST COMPANY, 115 Broadway, New York. »razdeljeni dobički Glavnica, prebitek ia Drogi pripomočki____ ! 2-500.000,00 U5.000.000,00 uradniki : Charles C. Dickinson, President. Jas. Ross Ctrrax, Vice-President. Frederick H- Parker, Vice-President. Rob. L. Smith, Secretary and Treasurer. Stanton C. Dickinson, Asst. Treas. Rob B. Mookbead. As?t. Secretary. Alb. E. Chandler, Asst. Trust Officer. Lawrence A. Ram age, Trust Officer. Levester G. Ball, Auditor. Depozitarna za državo in za mesto New York. Sprejemajo se vlog« posameznikov, tvrdk in korporacij. Plačujejo Be obresti na čekovne vloge, kakor tudi na rezervne fonde. Najlepše shrambe na svetu, pod bančnimi prostori. Varnostne shrambice se oddajo za letno najemščino^jo $5 in več. v Sestržah pri Majšpergu. Ob 10. so lepo mimo odšli, a kmalu je nastal med njimi prepir in nato pretep. Jožef PavliČ je žel nazaj, se oborožil z drogom, nato zopet zbežal za onimi in udaril dninarja Unuka tako močno po glavi, da je ta 24. aprila umrl na posledicah tega udarca, na vnetju možgan. Pavlič se je imel pred porotniki zagovarjati radi uboja. Obtoženec ne taji tega udarca, vendar meni, da je Unuk dobil smrtno rano od drugih, ki so ga vrgli v jarek in osuvali z nogami. Toda sodni zdravniki izjavljajo, da je to popolnoma nemogoče. Zagovornik predlaga, da se še stavita vprašanji na silobran in prekoračenje mej si-lobrana, ki ju sodni dvor tadi dopusti. Porotniki so zanikali vprašanje na uboj in so potrdili samo vprašanje na prekoračenje mej rilobrana. Po tem pravoreku obsodi eodni dvor Jožefa Pavlica na osem mesecev zapora. Ravnanje z vojaki v Maribora in Ptuju. Drž. pasi. Ressel, Heger in tovariši so vložili interpelacijo zara^ di škandaloznega ravnanja z vojaki pri topniškem polku v Mariboru. V interpelaciji se izvaja, da je čudno, ako se je v kratkem času jeden vojak ustrelil, jeden zbežal; zapori so prenapolnjeni, možtvo dela ob nedeljah, častniki zmerjajo rezerviste s psi, ki "menažo zastonj zrejo", aktivne vojake s smrkovci, ušivci itd. Vojaški zdravnik sili notorično bolan e vojake k službi. — O enakih razmerah v Ptuju so vložili interpelacijo posl. Ausobsky, Pongratz in tovariši. — Treba bo še mnogo interpelacij in pritožb, predno se bodo naučili častniki z vojaki uljudno ravnati i Zaprli so v Voitsbergu neko babico, ktera je v več slučajih preprečila materinstvo. Izdalo jo je neko dekle, ki ni bilo zadovoljno z uspehom ter je tirjalo darila, nek okrasek nazaj. Deželno hišo za urade bedo ša letos začeli zidati v Gradcu. Upajo da bode do jeseni surova zgradba pod streho. HRVATSKE NOVICE. Novi "veleizdajniki". Zagreb, 18. junija. Te dni sta bila v Koremci zaslišana Daae Budisavljevič in Cvetan Gjukič, ki sta bila anonimno ovadena vladi, da pripravljata vstajo v Liki za slučaj, ako pride do vojne med Avstro - Ogrsko in Srbijo. Preiskovalni sodnik je prišel v Jamnico, Javomo in Orehovico, da uvede preiskavo radi poškodovanja cesarjevih slik v tamkajšnjih šolah. Kakor zatrjujejo, so bile te slike res poškodovane, toda poškodovali so jih frankovci in Rauchovi agentje sami, da so mogli potem radi tega zločina ovaditi Srbe. 3AZNOTEROSTL Umrl je v Londonu najstarejši feldmaršal P. S. Haines v 90. letu starosti. Vojaško službo je nastopil leta 1839. Hudodelec radi ločitve od svoje žene. Neki pek iz Biela v Švici je v jezi radi tožbe na ločitev zakona s svojo ženo zastrupil s cij&nkalijem najpreje vino za pomočnika, nato pa mleko za ženo in štiri otroke in pa vse mleko za pekarno. Ko je pomočnik popil vino je padel na tla in med groznimi bolečinami umrl. Došla policija je zaprla celo stanovanje in prodajalno in našla k sreči še pravočasno zastrupljeno mleko. Pri obravnavi je priznal in rekel, da je hotel zastrupiti ženo, otroke, družino in vse odjemalce. V varstvo nezakonskih otrok so sprejeli na Norveškem zakon, po kterem dobe otroci ime nezakonskega očeta, če se dokaže očetovstvo pred porodom otroka. Tudi je dolžan oče skrbeti za mater 4 mesece pred in dva meseca po porodu, pravica za alimentacijo pa se podaljša do otrokovega 16tega leta. Zrakoplovec Lat h an na Francoskem je napravil veliko stavo, da poleti 1. avgusta v zrakoplovom čez morsko ožino la Manche med Francijo im Anglijo. Pot namerava pre-leteti v 30 minutah. Ponevedoma ubili moža in očeta. V Subotišču se je prigod i 1 slučaj, ki spominja na kriminalne romane. Pred 12 leti je namreč od tam odšel v Ameriko kmet VereS. Sedaj se je s precejšnjim premoženjem vračal domu. Na potu se je ustavil pri znancih in jim rekel, da je radoveden, Če ga bosta žena in hči prepoznali ; on da se jima za šalo ne bo dal spoznati. Ko pride mož ponoči do svoje hiše in potrka na okno, mu s poČetka ženski nista hoteli odpreti. Ko je pa le prosiL spustili sta ga v hišo in mu dali prenočišče. Nobena ga ni spoznala. Mož je legel spat in se najbrže sam pri sebi smejal presenečenju drugega jutra; utrujen od poti je trdno zaepaL Ženski sta pa is radovednosti odprli njegovo potno torbo in našli v njej veliko denarja. Sklenili sta neznanega pottika umoriti in se polastiti njegovega denarja. Segreli sta kuhanega masla in vrelega vlili spečemu v usta. Truplo sta zakopali na vrtu. Drugo jutro pa so prišli sosedje vprašat, da li ju je oče zelo presenetil. Šele sedaj sta spoznali, koga sta umorili. Priseči ni hotel potrjeni vojaški novinec tipograf J. Pichl v Kladnem na Češkem. Izjavil je, da prisege s stališča svojega verskega naziranja ne pripoznava. Častnik, ki je vodil nabor, se je zadovoljil s tem, da je Pichl ostal v sobi, med tem ko ae je čitala znana dolgočasna in duhomor-na vojaška prisega. V zalogi imamo sledeče knjige: GROF MONTE ORI8TO, svetovna knjižnica v dveh ftao i nih knjigah, cena |L8I. GROFICA BERAČIOA, LM sveakov, cena HM MAU VITEZ, 3 zveaki, cena $2.26. RODBINA POLAMBiKIM. S zvezki, cena |3JW. TISOČ nr KNA NOt, 61 sveskov, cena HJI. TRIJE MUftZSTERJI. tvetovna knjižnica, brnŽirana ino vesana $3.99. i ognjem nr metom. eena #2.56. Vse trn knjige j« dohiti aa ceno poštnine proste pri: 3LOVENIO PUBLISHING GO., 82 Cortlandt St., Nov Yeek, N. T mmmrwmmwtem Slovencem in Hrvatom pri poročam svoj SALOON v obilen poset. Točim vedno sveže pivo, dobra vina. in whiskey ter imam v zalogi zelo fine smodke. Rojakom pošiljam denar* Je v staro domovina hitro in počenL Pobiram naročnino sa "Glas Naroda". V zvezi sem z gg. Frank Sakser Co. v New Yorku. Z velespoštovaniem Ivan Govze, Ely, Minn. dBtou —^ n 7 I € — 1 t ~ Lv Ako htčei dobre postrežbe* z mesom in grocerijo, tako se obrni na Martin Geršiča, 301-303 E. Northern Ave Pueblo, Colo Tudi naznanjam, la tinaac t zalogi vsakovrstno amt? meso. namreč s Mobile, rebra, jezika iunke itd <3ovon» v vseli slavatt&dbk obilnihgiak. prta sv vajstabula il0t. Prej: ANTON KUNC in FRAN RUBS, eedaj: FRANK BX7S8. •104 St. Clair Av*, V. E. Izdelujem vsa, v notarski poeol spadajoča dela, kakor: pooblastila (Vollmachten), pobotnice, dolina, odstopna, spredajna, ienitovanjaka in kupna pisma, prepise, intakula-rije, testamente, ▼ dovsnskn, ikem, n«n*kam in raznovrstne proinje v vojaških vah it v stari domovini ter poslopja in pohištvo proti ogajn. Dajem svete ▼ pravdnih aadevah zastonj. Za pravilno, točne in delovanje v notarsko stroko j jočih opravil ee jamči. Pisarna j« call dan in 9. mre odprta. Ob jem sd t. le 18. are FRANK RU3S, javni motor. JOB. KOŽEN, vodja Iz v tod) HARMONIKE boaisl kakorSnefcoli vrste izdelujem i« popravljam po najniijih cenah, a del> trpežno in sanesliivo. V popravo u nesljivo vsakdo poSl^e, ker zzm le nar 16 let tukaj v tem poslu }n sedaj ▼ svr. jem lastnem domu. V popravek via* mem kranjske kakor vse druge harmo* nike te računam po delu kakorino kdr ■ahteva brez nadalinih uorašanj. JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd Str.. Cleveland, O. A R G O O ^!crofc>. ^e;pomeda običajno ^ a; prahom In drugimi tvarlnaml v prosto-rlhgrooerlj In potem Jje^perilo '.savkasto-belo t"?* rXm9no' ARQO je popolni škrob vsa° lcojperllo — mrzlo ali vroče. _ _ --------------.... —.v, -r mwo. Kupujte čiste ARGO zavoje, 5c. "The Starch For Every Purpose for hot and Cold Starching JOHN KRAKER EUCLID, O. Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA, ktera v kakovosti nadkriljnjo-jo vsa druga ameriška vina. RODEČE VINO (Concord) prodajam oo 50et. galono. — BELO VIN6 (Catavba) po 70et- gel ono. sa n NAJMANJŠE NAROČILO NO JR 50 GALON. BRINJEVEC, aa kterega portiral brinje ia Kranjske, velja 11 steklenic sedaj «13.00. TROPIN* VBC $2-50 galona. DBOtNEK 10.71 galona. — Najmsije ooaode aa ipa-nje so 4?/% galeae. Naročilom je priložiti t^enc. JOHN KRAKER, EUOUD. OHO Compagnie Generale Transatianriaue. [Francoska p ar ob rodna družba.] Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta m Ljubljane. Postni parniki so: "a a Viifka...................14'200 ton» »O-000 konjskih moa «-t ? ? „ i£ ..................12,000 " 25 0D0 " " La Lorraine' " ................. 1,2.000 " 25 000 .LaTouraine " " " ....................10<)0 » 12 000 LalBretagne"................................. 8.000 " 9 000 La Gascogne"................................ H (>00 » 9 ()00 • <51«vna agencija: 19 STATE ST., NEW YORK s ^corner Pearl Street, Cbesebrough Building. Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne i» pristanišča štev. 42 North River, oh Morton St., N. Y.: •LA SAVOH •LA TOURAINE La Bretagne ♦LA LORRAINE •LA SAVOIE ft. jnlija IMS li. IMS 22. jakja lfW 29. jnlija ltW 5. avg. 1909. 'LA TOURAINE La Bretagne •LA LORRAINE •LA TOURAINE *LA PROVENCE 12. avg. 1909. 19. avgusta 1909. 2ft. avg. 1909. 2. sept. 1909. 9. sept. 1909. Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. M» w. Kozminski, generalni agent za zapad, 71 Dearborn St., Chicago, I1L Avstro - Amerikanska črta [preje bratje Cosulich] Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate. ^ : Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko* Cene vožnih listov iz New Yorka za III. razred so TBSTA............................................t36.go LJUBLJANE..................................... REKE.............................................. 36.00 ZAGKRBBA..................;...................... 37.20 KABLOVOA...................................... 37.26 IL RAZRED do TBSTA nM REKE.....................$55.00, 60.00 i 65,09 PHELPS BROS. & CO, Gen. Agents, 2 Vsi spodaj naveden>novi parobro-di na dva vijaka imajo bres-iični brzojiv: ALIOS, LAURA, . MARTHA WASHHTGTOF ARGENTINA. V BceeeUi majn in jonijn se bo-deta ager%) navedenemu brodovjn pridružila ie dva draga nova pot-alška panika. V-H1 v padlsahovej senci. Spisal Karol Maty. ČETRTA KNJIGA. V balkanskih soteskah. jas flfadaljeva aja) "Jazt Ne, to nisem," odgovorim mirno. 4"Ta moj narednik kavasov mi vendar pravi!" "On govori neresnico." "Ne, jaz govorim resnico. On je," odgovori narednik. "Ali slišiš!" za kri Si na me kodža baša. "Ti ga imenuješ lažnjivea, pa vem, da govori vedno resnico." "Toraj, ti si ujetnik t" "In jaz ti pravim, da laže I Ali si nas mogoče videl, ko smo prišli S* dvorišče!" B "Da, stal sem pri oknu." ''Potem si opasal, da smo sedeli na konjih. Jaz pridem prostovoljno k tebi. Tvoji kavasi so nam sledili pozneje. Ali imenuješ kaj taeega aretacijo!" "Da. Prišel si sieer nekoliko preje, a policija je prišla po vas in vas je aretovala. Vi ste moji ujetniki." "Jako se motiš." "Jaz sem kodža baša in se nikdar ne motim. Zapomni si to!" In ko govori to glasno in osorno, zmajuje z glavo tako močno, da se bojim, da jo hoče vreči na nas. "No, potem ti hočem dokazati, da se motiš. Nobenega kodža baša ni na svetu, ki bi Bi dovolil me imenovati svojim ujetnikom," Par korakov k mojemu konju in skok v sedlo. Moji tovariši so ravno tako umi. "Sidi, skozi vrata!" vpraša Halef. "Ne, mi ostanemo. Hočem 6i narediti samo pot do vrat." Tako je, kakor da bi konj razumel moj namen. Počasi in Sirom skaklja k vratom in zopet nazaj, udarja spredaj in zadaj* s kopiti in sopi-ha iz nozdernic, da pričujoča množica kmalu napravi prostor in se strahotna stiska ob zid. "Zaprite vrata!" zapove sodnik svojim kavasom. "Kdor se dotakne vrat, ga pojezdim!" grozim. Nobeden kavasov se ne gane iz prostora. Kodža baša ponovi povelje, a brezvspešno. Vzamem bič v roko in to se vidi tem ljudem le prenevarno. Jezdim tako blizu k sodniškemu uradniku, da mu sopiha konj v obraz. Poskoči nazaj, stegne dolge, suhe roke od sebe in zakliče: "Kaj se predrznešl Ali ne veš, kje si in kdo sem jaz!" "To vem j ako dobro. A ti nimaš niti pojma, koga imaš pred seboj. Pritožil se bodem pri tvojem) predpostavljencu, makredžiju v Solunu. Ta ti naj pove, kako se ravna z odličnim tebdili kyjafet iledži. (Velikaš, k> potuje pod skromnim imenom.) Te, grozeče izgovorjene besede vsebujejo seveda velikansko laž, ktero si pa s o žirom na razmere, d j volim. In imajo tudi pričakovani vepeh, ker stari baša pravi sedaj veliko uljudnejse, kakor poprej: "Ti si tebdilen na potovanju! To nisem vedel. Zakaj mi nisi po-redal!" "Ker me sploh nisi vprašal niti po imeau, niti po mojih razmerah." "Potem povej, kdo da si!" "Pozneje. Najprvo hočem vedeti, če me imaš res kot ujetnika. Potem bodem videl, kako ti odgovarjam." ^ izjava ga spravi v zadrego. On, zapovednik Ostromdže in okolice gaj prekliče lastne besede! Bojazljivo me gleda in se pripravlja za odgovor. Njegova glava 6e začne j ako sumljivo tresti. Videti je, kakor da si mora zlomiti vrat. 1 ■■* — ... - - ^ , , „ "Toaraj odgovor! Drugače odjezdimo." "Gospod," pravi, "seveda niste zvezani in uklenjeni, zato hočem onaliti, da niste aretovani." "Dobro, to mi začasno zadostuje. Toda, da ti ne pride v misel, to mnenje premep i ti. Pritožil bi se pri makredžu." , "Ali ga poznaš!" I*' "Če ga poznam, te nič ne briga. Če on in jaz to veva, zadostuje. Toraj, ti si poslal pome. Iz tega sklepam, da mi hočeš kaj povedati-Pripravljen sem, te poslušati." Smešno je »ddeti njegov obraz, kterega. reže. Kakor se vidi, sva menjala vloge. Jaz govorim k njemu od zgoraj navzdol in to zares, ker sedim v sedlu. Na njegovem obrazu se bojujejo izrazi jeze in zadreg« sa nadvlado. Nemirno gleda pred se in odgovori konečno: "Motiš se. Nisem ti pustil povedati, da hočem s teboj govoriti, ttnpak zapovedal sem, naj se vas aretuje." "To si res storil! Skoraj ne morem verjeti. Najvišje sodišče vendar ■spoved aje, da se ravna pravično in previdno. Kaj pa je bil vzrok tvo-jsga povaljat" "Pretepli ste jednega mojih kavasov in potem si ti spravil jednega prebivalcev tega mesta v smrtno nevarnost." "Hun! Kakor moram slišati, se ti ni pravilno poročalo. Kaznovali smo kavasa, ker je zaslužil, in jaz sem rešil življenje nekega prebivalca ker sem °ra potegnil na sedlo. Drugače bi ga moj konj pohodil, če "»e bi jsx ravnal hladnokrvno." "To se seveda čuje popolnoma drugače, kakor se mi je sporočilo. Preiskovati bodem toraj moral, na kteri strani je resnica." "Preiskava je popolnoma nepotrebna. Ali ne uvidiš, da so tvoje bseede za mene razžaljive! Moje besede ne smejo v'tebi vzbuditi najmanjšega dvoma in vendar hočeš preiskovati! Ne vem, kaj naj mislim o tvoji uljudnosti!" Čuti se premaganega in odgovori precej pobito: "Tudi če imaš prav, se mora vršiti preiskava, ravno, da se dokaže tožnikom, da si v pravici." "S tem sem seveda zadovoljen." "Potem stopi raz konja! Takoj hočem začeti zasliševati." Govorilo se je tako glasno, da je lahko vsakdo pričujočih lahko razumel vsako besedo. Sedaj pridejo ljudje bližje, da bi že bolje slišali j in vse videli. Šepečejn si svoje opombe, in pogledi, s kterimi nas gledajo, kažejo ja*-no, da smo si pridobili velik ugled. Tako, kakor jaz, še ni nikdo govoril s kodža baši je m. Ta vredni uradnik se vsede na stol. Ponosno ponovi prejšnje povelje: "Stopite raz konj, ker tako zahteva spoštovanje, ktero se mora imeti do oblastnij." , "Popolnoma sem tvojega mnenja, a kake oblastnije ne vidim." "Kakot Ali sem te prav razumel! — Oblastnij« sem jaz!" "Res! Potem se motim. Kje je mirovni sodnik Ostromdže!" "Jaz senu Opravljam oba urada." "Ali spada ta slučsj pred mirovnega sodnika!" "Ne, ampak pred kaxo." "Potem imam pa prav. Naib ne sme sam brez prisednikov raseoje-vati Pri kazi pa mora biti navzoč kodža baša, državni pravdnik, zastopnik, civilni poročnik in sodni pisar. Povej mi, kje so ti gospodje, vidim samo tebe samega." Zopet začne zmajevati z glavo. Odgovori mi: "Po navadi tndi take slučaje sam obravnavam." "Če so prebivalci Ostromdže s tem zadovoljni, je to njih stvar. Jas pa poznam postave padišaha in zahtevam, da se iopolnnjejo. Ti zahtevaš od mene spoštovanje do oblastnije, ktere pa nikjer ni." ''Pustil bodem poklicati može." "Potem se požuri! Nimam mnogo časa." "Vendar bodeš moral čakati, ker ne vem, Če se bode moglo takoj najti državnega pravdnika, njegov namestnik pa je šel v Ufadilo. Vrne se šele čez nekaj nr." "To mi je neprijetno. Oblastnija se ne sme pustiti iskati. Kaj bode rekel makredž, če mu bodem to povedal!" "Saj mu ni treba povedati. Lahko bodeš zadovoljen, kakor se bode s teboj ravnalo." -- . "Kako to! Kako ravnanje meniš!" "Kaj ne veš tega!" "Ne." "Seveda vas moram tukaj obdržati, dokler se ne sestane kaza. Toda dobro naj se z vami ravna, v kolikor dopuščajo razmere." "Slušaj! Imeli se bodemo dobro, kakor se nam zljubi. Ti nas hočeš tukaj obdržati, kar je ravno toliko, da smo aretovani. Veš pa, da s tem nisem zadovoljen.'* "Toda postava tako pahteva." "Meni se zdi, da si si naredil svoje postave, kteriih pa seveda ne poznam. Jaz sem torej pripravljen, da pridem k obravnavi, toda svoje prostosti si ne pustim vzeti. Sedaj grem nazaj v konak in bodem tam pričakoval tvojih poročil." 1'Tega ne smem dopustiti." In vstane raz stola. "Kaj hočeš storiti proti temu!" "Če me siliš, moram rabiti silo." (Dalje pnMajU.) Kretanje parnikov. Sledeči parniki odplujejo iz New Yorka : AMERICAN PROGA. AUSTRO Iz New Yorka v Trs t-Re ko: Alice .................. 21. ju?ija Laura .................. 28. julija Oceania .................. 4. avg. Martha Washington ...... 11. avg. Argentina .............. 1. sept. Laura .................. 15. sept. Martha Washington ...... 25. sept HAMBURG AMERICAN PROGA. Iz New Yorka v Hamburg: President Lincoln........14. julija Cincinnati (novi)........ 17. julija Amerika ................ 24. julija Cleveland (novi)........ 31. 'julija Kaiserin Avg. Victorie .... 7. avg. Deutschland ............ 14. avg. President Lincoln ........ 18. avg. Cincinnati (novi) ........ 21. avg. Bluecher ................ 25. avg. Amerika ................ 28. avg. RED STAR PROGA. ^ Iz New Yorka v Antwerpen: Kroonland ..............10. julija Lapland (novi) ........ 17. julija Vaderland .............. 24. julija Zeeland ................ 31. julija Kroonland .............. 7. avg. Lapland ................ 14. avg. Vaderland .............. 2L avg. Zeeland .................. 28. avg. HOLLAND - AMERICAN PROGA. Iz New Yorka v Rotterdam: New Amsterdam ........ 13. julija Potsdam ................ 20. julija Noordam ................ 3. avg. Rotterdam (novi) ........ 10. avg. Ryndam ................ 17. avg. New Amsterdam..........24. avg. Potsdam ................ 31. avg. Noordam ................ 7. sept. Rotterdam .............. 14. sept. Ryndam ................ 2L sept. New Amsterdam ........ 28. sept. AMERICAN PROGA. Iz Ne Yorka v Southampton: St. Paul .............. 10. julija New York .............. 17. julija St. Louis .............. 24. julija Philadelphia ............ 7. avg. St. Paul .............----14. avg. avg. avg. sept. New York .............. 21. St. Louis ................ 28. Philadelphia ............ 4. S". Paul................11. seppt. New York .............. 18. sept. St. Louis ................ 25. sept. SEVERO NEMŠKI LLOYD. Iz New Yorka v Bremen: Bremen ................ 8. julija Kronprinzessin Cecilie .. 13. julija Prinz Fried. Wilhelm____ 15. julija Kaiser Wilh. der Grosse.. 20. julija Friedrich der Grcsše .... 22. julija Kaiser Wilhelm II.......27. julija Grosser Kurfurst .......29. julija Kronprinz Wilhelm ...... 3. avg. George Washington (novi).. 5. avg. Kronprinzessin Cecilie .... 10. avg. Bremen .................. 12. avg. Koenigin Louise.......... 14. avg. Prinz Friedr. Wilhelm .... 17. avg. Kaiser Wilh. der Grosse____26. avg. Kaiser Wilhelm II.........31. avg. FRANCOSKA PROGA. Iz New Yorka v Havre: La Savoie .............. 8. julija La Touraine ............ 15. julija La Bretagne ............ 22. julija La Lorraine ............ 29. julija La Savoie .............. 5. avg. La Touraine ............ 12. avg. La Bretagne ............ 19. avg. La Lorraine ...................26. avg. La Touraine ............ 2. sept. La Provence ............ 9. sept. La Savoie .............. 16. sept. La Lorraine ............ 23. sept. La Provence ............ 30. sept. WHITE STAR PROGA. Iz New Yorka v Southampton: Teutonic...........14. julija Adriatic ................ 21. julija Majestic ................'28. julija Oceanic .................. 4. avg. Teutonic ................ 11. avg. Adriatic ................ 18. avg. Majestic .............t.. 26. avg. Oceanie ................ 1. sept. Teutonic ................ 8. sept. Adriatic ................ 15. sept. Majestic ................ 22. sept. Oceanic ................ 29. sept. VELIKAN RAZPRODAJA GOLD FILLED UR! in veriiica x obeskom (medaljonom) pi-zarantirana za 20 let, ktera povsodi velja "Ura »meno garantirana najmanj $25 — stane pri nas sedaj SAMO $8.50c. Ura je najmodernejše in najnovejše vrste, ima 3 močne pokrove, kteri so jako lično in umetno izdelani, ter. je na notranjem pokrovu u r e z a n a garancija za 20 let. Ura ima najtočneje i doti pravi Amerikanaki etroj, kteri je okraSen z 7 dragimi kamenami (rubini). Verižica s obeskom je iato najsoveje in najmoder-— " * " , obesek, okra-dragi kameni.—Bodisi za moiko ali lensko uro z veriii-co, poiljite nam naprej samo |2, in mi vam takoj pošljemo zahtevano uro z verižico z 20 letno garancijo. — Ostalih 96.60c plačate kasneje, kadar sprejmete blago. Kdor ni zadovoljen s polil jatvi jo, za more dobiti denar nazaj. Cenike raznih ur pošiljamo brezplačno. Pisma in denar pošiljajte na: NEW-YORK AUCTION CO., 82 Cortlandt Street, New York, N V Podružnica 6104 ST. CLAIR AVE. N. E., CLEVELAND, Cfcr Avstrijski denar * kupujemo in prodajan* ^ dnevnem kurzu. Ako ponije* staro domovino in ima! več}«-svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjaS in kupif Ček za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček takoj izplaČa,4 nemore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan, ImaiL* iz stare domovine kaj denarjev sem dobiti, piši svojcem, d* vplačajo v Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplačamc le BO! Imateli v staro domovino kom% Kfr ko pooblastilo poslati, obrnite se nt nas, mi vam ceno in brzo postreSe mo, in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako želi k ter vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zborov (Kontrolsversammlung) naj se obrne na nas in polije svoft vojaško knjižico, mi mo preskrbimo, da ne bo imel sitpoaK so se domu vrne. 01O Si PPfeD Seno, otroke, ali p* »«iot nike, ter prijatelje v Ameit-ko vzeti, potrebuješ človek* kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zanesljive sl* nas, ker bodeč najpošteneje in najbolje postrežem Mi zastopamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo vožnje list ke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, podu mo «uyake aa potovanje in oskrbimo vse potrebno tako.. nimajo nobenih zaprek. Na naselniškem orada (£Uis Island) služimo jim vedno v najboljio pomoč* Denarje pošiljamo na vse kraje sveta najhitreje in najceneje. Vsfe»t aknama pošiljatev po nas poslana pride v stari kr& • r,i« _ __do 12 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k j^oštmt hranilnica. Nikdar ae že ni Čulo, da bi denarji ne priSli na določeno mesto, kar se dandanes v-*©* krat Čuje od drugih. Posredujemo denarne uloge ter jih nalagamo v zanesite hranilnice fcJ z *■■+■■. jilnice po 4 in odstotkov obresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico. Otmv od dneva uloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje«- Važno za rojake, ki nameravajo potovati v staro domovino z doonm o brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj ai izbere fednegi _ izmed onih parnikov, kteri so označeni v listu pod vom "Kretanje parnikov" in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika iz ^a*. odhoda, da nau moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi pot«">van;e tako, d& prto«-en dan pred odhodom parnika v New Yerk. Vs?k potujoč rojak naj nam piše ali brzojav: aoa. pride v New York in na ktero postajo; naš človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za prtnage ter ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov. Če kdo dospe v New York, ne čt t> nam naznanil svojega prihoda, nam lahko iz postaje telefonira po številki 46851 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega človeka po Vas. Le na ta način se je rojakom, nezmožnim angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov in sleparjev ter nepotrebnih stroškov. Ne uročite nikomur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu naslikano. To je zelo važne za potujoče rojake, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Yorku obilo slepane* 2» ljudi dvomljive vrednosti, Ako žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolarje, ker zagetevt veste, kam pridete in Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Vas Še pre dajo brezdušnim octerabOK, kteri spelieje ljudi navadno 9» slabe parnike. To ie zelo vnšne & koristno* Novo[! Novo! Kdor naroči SO havana cigar sa $2.50, dobi 50 pakeleov toimka. Ta poandba velja samo za en mesec dni. Zaloga avstrij. bcanifkega, hercegov in vsakovrstnega tobaka. A. Logar, 26 E. 119. St., New York Pozor! Slovenci Pozor ^salonW asmodernim kogl)idčetT> Sveže pivo v sodičkih in buteljkah & druge raznovrstne pijače ter um^skL-smodke. Potniki dobe pri meni čedgfc prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izfeorna. Vsem Slovencem in drugim SlovattffE te toplo priporoča Martin Potokar 164 So. Center Ave. Chicago, i: (T Nitje podpisana priporočam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj ................ SALOON 107-109 Greenwich St., New York City kjer točim vedno dobro pivo, doma presana in im-portirana vina, fine likerje, ter prodajam izvrstne smodke.................... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči- Slovenci In Hrvatje dobe...................... stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrefba solidna. Za obilen pesetse priporoča.................. FR1DA von KR0QE IW-ltf Oreeawicfe Street, NEW YORK, N. Y. O A 7ITT | Rojakom Sloveneem in Hrvatom nazna-iHLI I L i njarn, da sem kupil od g. A. Plečko jedino Slovensko-hrvatsko gostilno na 137 Washington Street, v New Yorku, kjer bodo potujočim rojakom vedno čiste sobe na razpolago, ter prava domača hrana. Vsakdo bode vsak Čas najboljše po-sfcrežen. Točil bodem vedno dobro pijačo ter prodajal poleg amerikanskih smodk in tobaka, tudi vsakovrstni avstrijski in hercegovski. — Za obilen poset se priporočam AVGUST BACH, 137 Washington St., New York. Velika zaloga vina in žganja^ Marija Grill Prodaja belo vino po..............70c. fallen " črno vino po.............50c. " Drotnik 4 galonc sa....................#11.00 Brinjevec 12 steklenic sa.............1 - $12.00 ali 4 gal. (sodček) sa..................116.00 Za obilno naročbo se priporoča MARIJA QR1LL, 8308 St. Clair Ave., IN. B., Cleveland, O. Vil Bnzplacno se tdda i 00 sloven, rodbinam. V svrho kolonizacije oddamo 100 lotov prvim 100 rodbinam, ktere nam poll je je svoja prava imena in naslove ter svoto $5 v svrhu pokritja pre. pisa. Ti loti so prosti in čisti ter vredi vsak po $100.00 v sedanjem času. Oddamo jih, ker Selimo, da bi se na njih nastanili dobri Slovenci, kteri bi lahko delali v bližnjih'tovarnah. Tekom jednecs leta bodo omenjeni loti vredai $1000.00. Mi tndi preskrbimo potrebni denar sa gradnjo bile. Skrbelo se bed tudi sa slovensko cerkev. Loti se nahajajo v Bast Asbury Parku, N. ). Ne oc lastite lepe prilike. Penfite money order sa $5.00 danes in mi Vam polijemo listine. Pičite: REALTY CO„ New York City. PRINCE >au Street, Zdravju najprimernejša pijača je LEISY PIVO !i i • ; i ktero je varjeno is najboljšega importiranega češkega hmela. Sadi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi • kenst svoje drniine, svojih prijateljev in drugih. L*etoy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vsefc DOijBifc gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Qee. Travaikar-ja 6102 St. Clair Awe, fi E, kteri Vam drage volje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY j CLEVELAND, O. n