Stev. 9. V Ljubljani, v sredo 28. februarja 1917. Leto IV. ¦ 11 Naš tnožnar 38*5 cm v rumunski vasici blizu Galaca. Snaha. Roman; Angleško spisala Mrs. Hungersdorf. (Dalje.) Rodney se je nekoliko bolj približal. „Kako krasna mlekarnica!" je vzkliknil občudovaje. „Ampak zdi se mi. da po tvoji dolgi ježi ni primerna zate," je odvrnila Mona hladno. toda uljudno. „Zakaj ne greš gori v sobo? Tam bi ti bilo mnogo bolje." »Nikakor ne." „Ali tamkaj bi ti bilo mnogo ugodneje. Tukaj niti sesti ne moreš." „Hvala. Dovolj ugodno mi je; saj ti tudi ne sediš." „Jaz pa imam svoje opravilo; razun tega pa včasih prav rada stojim." »Tudi meni se godi tako," je zatrjeval Rodney z ljubeznivo resnobo. „Tako". je rekla Mona, obrnivša se k služkinji: »Kadar boš s surovim maslom gotova, Nora", je nadaljevala, »pa lahko nakrmiš teleta." Vse njeno bitje je preveval nekak kup-čijski duh, kar je spravljalo v zadrego v nemilost padlega ljubimca. »Pa grem, gospodična," je rekla služkinja. Pokrila je surovo maslo z mokrim svežim prtičem in je odšla na dvorišče. Kokoši sta morali zaradi neprijetnega kokodakanja tudi zopet na prosto, in tako je zavladala tišina. »Govorila sva o ljubezni, se mi zdi," je začel gospod Rodney tako nedolžno, kakor da je bilo to nežno čustvo resnično predmet njunega pogovora. (,0 ljubezni? Ne" je odgovorila Mona s porogljivim pogledom, »kvečjemu o ljubezni do udobnosti," »Da, saj tako sem mislil," je dejal popustljivo . . . »Ampak kako si spretna," je nadaljeval po kratkem premoru, kažoč na njeno opravilo. „Prav nič nisem spretna. Če bi bila, pa bi ne smatrala vse za resnico, kar rečejo drugi ljudje. Jaz sama nisem dvorezna." „Potem si pa prav taka kot jaz," je vzkliknil Rodney, »prav taka!" „Ali res?" je vprašala zategnjeno. »V sobi v naslonjaču se boš počutil mnogo bolje," je nadaljevala nekoliko nestrpno. „Res ni vzroka, da bi ostajal še nadalje tukaj." »Prav dosti vzroka celo!" Poveznil je prazno vedro za mleko in je sedel nanj. „Še nikoli nisem videl naslonjača, ki bi se dal primerjati s temle," je rekel povsem naiavno. Mona ni mogla več ostati resna Sklenila je roke in se zasmejala, kakor da so zapeli zvonci. Iztegnil je roko proti njej v nadi, da pomenja njena veselost odpuščanje zanj; toda stopila je nazaj. „0, ne," je vzkliknila braneča se, »še jako huda sem nate. Zakaj si odšel sinoči, ne da bi mi voščil ,lahko noč'?" „Ker si me mučila. Kako si mogla izgovoriti tako strašne stvari?! In potem se pa še delaš, kakor da si vse resnično tako mislila," je nadaljeval mladi mož. »Saj sem tudi res mislila. Resnica je, da se ne morem poročiti s teboj," je odgovorila Mona, toda ne zelo prepričevalno. „Če moreš to tako hladnokrvno ponoviti, tedaj pa res nimaš srca," je izjavil Rodney ter vstal. „Potem je res najbolje, da grem." Ponosno zravnan in s trmastim pogledom se je obrnil proti izhodu. „Ivo, počakaj vendar trenotek," se je sedaj oglasila Mona; njegov moški nastop jej je dejal, da treba skleniti mir, dokler je še čas. Iztegnila je roko proti njem. Hitro jo je zgrabil, ovil levico predrzno okoli njenega pasu in jo prisrčno poljubil. »Sedaj se ne bova prepirala več," je dejal. »Skupaj spadava in s tem je vprašanje rešeno." »Ali res?" je vprašala nekoliko v dvomih. »Da, tako m.isliš sedaj, toda ako bi se pozneje kesal . . ." „0h ako, ako!" jo je prekinil. »Bojiš se pač zase?" „Ne, zase ne! Mnogo sem razmišljala o tem . . . časa sem imela dovolj, nisem mogla spati . . ." „Jaz tudi ne," je pripomnil Geoffrey. »Pa si bila tudi prekruta do mene, ljubica." „Poslušaj me sedaj, kaj ti povem: Po preteku enega leta se poročim s teboj, če" — glas se jej je nekoliko tresel ¦— „če me boš takrat še ljubil; prej pa ne." »Po preteku enega leta! To je cela večnost!" »Ne. samo dvanajst mesecev! Toda ne govori več o tem, tak je moj trdni sklep." »Pretekli teden si mi obetala, da bo najina svatba še pred Božičem, sedaj pa nameravaš prelomiti svojo obljubo? Ali ne veš, kaj se pravi dane obljube ne izpolniti?" »O, takrat še nisem vedela vsega. Ti si kriv. Ne, če privolim, da postanem tvoja žena, moraš vsaj imeti prej dovolj časa, da preudariš," »Ali mi prav nič ne zaupaš?" je vprašal Rodney to pot res užaljen, ker njegova ljubezen je bila resnična in globoka. „Ako bi ti ne zaupala," je odgovorila počasi, „bi te ne ljubila tako, kakor te ljubim." »To je pa res nespametno," je vzkliknil Rodney nestrpno. »Tudi če bi minilo leto. dve leti, dvajset let, kaj izpremeni to na stvari? Ljubil te bom vedno, kakor te danes ljubim. Bodi torej pametna, ljubica, in odpovej se tej svoji obupni nameri." stran 94 TEDENSKE SLIKE štev. 9 Holandska kraljica Viljemina s prestolonaslednico Julijano na ledu. Rumunske žene begunke. »Nemogoče". »Nemogoče je beseda, ki je zapisana samo v slovarju bedakov, a med nje ti ne spadaš. To je samo tvoja muha, in zdi se mi, da ti sama ne veš, zakaj vztrajaš na tem." »Ne, dobro vem," je odgovorila Mona. Prvič hočem, da vse dobro premisliš in .." »In potem?" »Ti veš, da bo tvoja mati ugovarjala združitvi z menoj," je rekla Mona trudoma ter temno zarudela. »Neumnost. Hočeš samo, da bi te prav prosil. Reci mi, da izpolniš svojo obljubo i \ se poročiš z menoj v enem ali vsaj v dveh mesecih." »Ne." Stopila je nekoliko proč od njega ter ga gledala tako resno in odločno, da je spoznal, kako odveč bi bilo še nadalje v tem trenotku govoriti o tej stvari. Prijel jo je zato za obe roki in jo lahno potegnil k sebi. „0, Mona, če bi vedela, kako nesrečen sem bil to noč!" „Da, to si lahko mislim," je odgovorila krotko, »tudi jaz sem bila zelo nesrečna." »Ali še veš, da si mi rekla, naj te sovražim ?" »Da" — imela je solzne oči — „odpusti wi in ne sovraži me, ako me nočeš usmrtiti." »Bile so strašne ure! Hvala Bogu, da so minile. Odkar sem te ostavil, sem bil naravnost obupan." »Bil si torej nesrečen, ker si bil hud name? Kako ti je sedaj pri srcu?" Srečno smehljaje ga je gledala. „Bolj srečen sem, kot zaslužim," je odgovoril z mehkim glasom ter jo prižel k sebi. Tako je bil slenjen mir. Prepustila sta surovo maslo in mlekarnico svoji usodi ter sta odšla na prosto, da užijeta na izprehodu poslednje ure milega jesenskega popoldneva. „Res ne smeš misliti, da smo kdove kako odlični ljudje," je dejal Geofrey s prosečim glasom; „vse smo prej kot to, in razun tega," je pristavil resno, „pa visi črn oblak nad našimi glavami." »Črn oblak?" ,,Da. Stvar, ki je precej zamotana, je namreč ta: Moj ded ni mara svojega sina, mojega strica, ki je odšel v Avstralijo, in je zapustil svoje posestvo po smrti svojemu drugemu sinu, mojemu očetu. To posestvo namreč ni bilo majorat." »To ni bilo popolnoma v redu, kajne? Zakaj ga ni razdelil?" »Da, v tem ravno tiči napaka. Toda storil ni tega. V noči, ko je umrl, je imel dolg pogovor z mojo materjo in je omenjal tudi pismeno oporoko. Sedaj pa poslušaj, kaj je najbolj čudno na tej stvari: V jutru po njegovi smrti, so iskali povsod oporoko, a je niso mogli nikjer najti in tudi ni prišla nikoli na dan. Brez dvoma je, da je bila to pravno pravilno sestavljena in podpisana oporoka." »Kako čudno! In kako je bilo potem?" „0, bilo je takrat pravzaprav vseeno, kajti kmalu po dedovi smrti smo dobili, kakor smo mislili, zanesljivo obvestilo, da je stric preminul." „Seveda!" je vzkliknila Mona, ki je kazala mnogo zanimanja za njegovo pripovedovanje; smrt tvojega strica je spravila vse v pravi tir, kaj ne? »Ne, še vse polabšala je. Če bi ne bilo te laži, bi ne bili danes mi v tako neprijetnem položaju. Razumela me boš bolje, ako ti povem, da se je nedavno nepričakovano zglasil mlad človek, .ki je izjavil, da je sin mojega strica in dedič posestva in naslova. To je bil hud udarec. Ker te prekli- cane oporoke ni nikjer mogoče najti, se bojim, da mu bomo morali vse odstopiti. Seveda poizkušamo na vse možne načine, da mu vzkratimo to pravico in iščemo povsod izgubljeno oporoko, kar bi bili morali že zdavnaj storiti. Stvar je zelo neprijetna in za Nicka jako bridka." »Strašno je to," je rekla Mona tako slovesno resno, da bi jo bil najraje objel kar na mestu. »In ta mladi tujec je tvoj bratranec?" »Da, skoraj treba priznati." je odgovoril Rodney nevoljno, dasi mi ni niti najmanj sličen. Dober želodec imam, ampak da bi me klical bratranca fant, ki nosi nepristne prstane in nazivlja svojo mater,staro ženščino', to je več, kot morem prenesti." (Dalje prih.) štev. 9 TEDENSKE SLIKE Stran 95 Predstraža na Tirolskem po zimi. Med beneškimi Slovenci. (Dalje.) Od vasi do vasi vodijo v gorskih krajih le kozje steze. Vlada ni delala cest najbrž iz strategičnih ozirov, ker se je bala naše vojske. Ljudje si znosijo torej vse na hrbtu, kar rabijo in ča^sih zelo daleč — iz štiri ure oddaljenega Čedada ali z Vidma, kamor je še dalje. Toda gorsko ljudstvo je toliko utrjeno, da se nihče za to ne zmeni. Da bi z osli nosili pridelke, drva in drugo po strmih bregeh — to nikomur ne pade v glavo. Vse opravijo ljudje sami. Če pozimi zapade sneg in v jasnih nočeh zmrzne, spravljajo na sankah gnoj s polja. Če pa sneg vso zimo ne pade, kar se cesto pripeti, potem znosijo tudi gnoj na hrbtu v košeh. V teh obmejnih vaseh so v mirnem času tudi mnogo tihotapili. Tobak za ka-^ jenje in njuhanje, sladkor, sol, vse je šlo z naše strani v Italijo, razni sadeži, olje, žival pa od tam na našo stran. Zanimalo me je, kako je s šolo, in vprašala sva nekega možička, kje je. Pokazal nama je hišo sredi vasi, ki se ni nič razlikovala od drugih. „He, Anuta, kaži gospodoma našo školo," reče mož ženici, ki je stopila na prag one hiše. Žena, posestnica te hiše, naju pelje črez par stopnic v sobo. Hiša je stala, kot vse druge, v bregu. Od gorenje strani se pride takoj po par stopnicah v prvo nadstropje; na spodnji strani pa je pritličje, ki sega deloma že prav v zemljo kot pri nas kleti. Šolska soba je bila prav revna, precej temna, klopi stare, nerodne. In nered v vseh kotih! Pod klopmi sem opazil nekaj zvezkov in na mizi par knjig. Pogledal sem zvezke. Bili so še nerabljeni, lepe vnanje oblike, stranice celo z lepimi vinjetami okrašene. Tudi knjige so me zanimale. Imel sem v rokah berilo Laško. Bila je čisto nova izdaja in prelistal sem jo v naglici. Iz naslovov in napisov sem spoznal, da je prav dobro urejena. Naletel sem na znana imena italijanskih klasikov in snov je bila kaj pametno urejena. Dom, naša Karnija, Benečija in črtice iz teh krajev, slike iz živalstva, rastinstva itd. Torej prav za te kraje namenjena knjiga — a vse v jeziku, ki ga otrok ne razume prav nič, ko vstopi v šolo in ki mu ostane takorekoč vse življen e tuj. Kajti kar se nauči v šoli knjižnega jezika, hitro pozabi, dijalekta pa ne rabi. Tako je vse učenje izguba časa, namesto da bi se v svojem jeziku učil kaj pametnega, za življenje koristnega. Zanimivo je tudi, kako vzdržujejo nekateri teh ljudi svoje otroke v višjih šolah. Oče pošlje sina študirat v Čedad ali na Videm, in ker navadno ne zmore stroškov, gre parkrat v letu po vseh okoliških vaseh, tudi na našo stran, nabirat milodarov za študenta. Lju-Jje nimajo tega nadlegovanja za beračenje, temveč za nekako ,bero' in dolžnost, skrbeti, da dobe zopet domačega duhovnika. S tovarišem sva mislila iti še tisti dan črez precej visoke hribe v sosednjo slovensko občino. A bila sva že prepozna. Ustavila sva se tedaj v gostilni, kjer so nama dali Judi postelj na senu. Zvečer so se menili vaščani v gostilni o semnju, ki bo prihodnji dan v Šent Petru ob Nadiži, kamor so mislili iti nekateri. To naju je zanimalo in sklenila sva spremeniti svoj popotni načrt. Zmenila sva se s krepkim možakom, da gremo skupaj skozi sotesko, imenovano „Predol", ki vodi od avstrijske vasice Logje v dolino Nadiže. Zjutraj, ko se ni še niti dan zaznaval, naju je že klical mož. Gospodinja nama je zavrela kozjega mleka in ob vstajajoči zori smo se napotili po bregu navzdol in zopet navzgor, po stezah, črez kamnje in skozi grmovje, črez potočke brez brvi, skakajoči od kamena do kamena, proti predoru. Pota pravzaprav ni nikakega, temveč le kozje steze in nevajen človek bi na vsak četrt ure desetkrat zašel. Prišli smo v dotično sotesko. Podobno je, kot bi bila tekla tu nekdaj reka. Na obeh straneh strme visoke stene, da ne vidiš nikamor drugam, kot v nebo in v daljavo pred seboj. Široka je tupatam le kakih sto metrov. Solnce je že zlatilo vrhove gor, v soteski pa je ležal še polumrak. Naš glas je odmeval od sten in divje ptice, gnezdeče v tem varnem skalovju, so plašno preletavale z ene strani na drugo. Gori sta na obeh straneh obrasteni z bukovim lesom, semter-tja celo prav starim, kjer imajo polhi varna skrivališča in obilne hrane. Najin spremljevalec je pravil, da jih prebivalci sosednjih vasi mnogo nalove in nasuše ter pozimi pečejo, oziroma cvro. V maščobo, ki se izcedi iz njih, pomakajo Stran 96 TEDENSKE SLIKE štev. 9 Bombe, ki so jih vrgli francoski in angleški zrakoplovci na nemške utrdbe, a se niso razpočile. Cerkev v francoskem mestu Malancourtu, na višini 304, kjer je divjal boj več tednov. polento in prigrizujejo koščke mesa. Pravil je, da ima doma mačko, ki vsako jesen izgine in se vrne šele na zimo zopet k hiši. Vso jesen prebije v gozdih, kjer lovi polhe. Domov pride vedno tako rejena, da komaj hodi. Po eno uro dolgi soteski smo dospeli v nadiško dolino, ki vodi od Kobarida sem doli in po kateri teče reka Nadiža. Morali smo jo celo prebresti, ker za to stransko pot Gorjanom niso naredili niti brvi, niti mostička. Sezuli smo čevlje in mahnili črez. Voda teče tu prav na široko in nam ni segala nikjer višje, kot do kolena. Ob cesti nas je že motrila italijanska mejna finančna straža, ki velja tam menda toliko, kot pri nas orožništvo. Naš spremljevalec je italijansko pozdravil in šli smo dalje, ne da bi se kdo še za nas zmenil. »Tukaj je najbolj strogo," je opomnil mož. „Kdor kaj nosi s seboj, ga preiščejo navadno. Mi ob takih prilikah ne hodimo tukaj, ampak tamle črez." Pokazal je na zahodno stran, kjer so se dvigale velikanske kope gora v višave. „Tamle gori je vas »Črni vrh", je rekel mož. „Ej, koliko denarja se je časih zaigralo v tej vasi, ko smo se vračali domov s tihotapskih potov!" Srečavali in dohajali so nas ljudje ter prijazno pozdravljali. Tudi nekaj voz je šlo mimo nas, najbrž od Kobarida. - (Konec prih.) Amerikanci in Evropa. Ker je Nemčija od 1. februarja t. 1. nadalje začela brezobziren boj s podmorskimi ladjami proti vsem ladjam, ki plovejo v sovražne luke ali iz njih, so Zedinjene države pretrgale diplomatične zveze z Nemčijo. Amerikanski veleposlanik Gerard je zapustil Berlin, nemški diplo-matični zastopniki pa so odpotovali iz Washingtona. Z Avstro-Ogrsko prijazne zveze z Zedinjenimi državami doslej še niso pretrgane in tudi ostale nevtralne države se niso pridružile Zedin. državam. Napetost pa je velika. Ali se Zedinjene države pridružijo sovražnikom? Predsednik Wilson in amerikanski senat vojne se nista napovedala. A kako mislijo in čutijo Amerikanci ? Kakšno stališče zavzemajo proti Evropi! Dunajski dvorni operni pevec Leo Slezak, eden največjih pevcev mojstrov na svetu, je večkrat gostoval na ame-rikanskih ogromnih glediščih ter je v Ameriki zaslužil velikanske vsote. Preživel je več let v največjih mestih in največjih amerikanskih družbah. Zato pozna Ameriko docela. Opisal je v »Neue Freie Presse" Amerikance takole: »Sedem pol let sem prebil vselej po eno sezono kot pevec v Zedinjenih državah; poznam torej vsako mesto in vsako gnezdo, poznam tam vse ljudske sloje in umljivo je, da sem se v zadnjih mesecih vprašal vedno in vedno: »Ali sovražijo Amerikanci res tako Nemce?" Na to vprašanje je težko odgovoriti in če bi ga hotel temeljito obravnavati, bi moral pisati zgodovino amerikanskega socijalnega življenja. Rekel bi pa : Amerikanci Nemcev ne sovražijo, a še manje jih ljubijo; Nemca rešpektirajo, a ga ne smatrajo za polnovrednega, cenijo ga le kot koristnega, a simpatičen jim ni. V prvih letih svojega delovanja v Ameriki sem občutil večkrat to zelo odločno, čeprav le in-direktno. Moj impresarij me je namreč predstavljal občinstvu ali kot laškega, slovanskega, poljskega ali ruskega pevca, a za božjo voljo ne kot nemškega umetnika ... Za Amerikance je „deutsch" isto, kar pomeni okorno, brez dovtipa, ne rodno, odurno in brez okusa. V nobeni amerikanski burki ne sme manjkati „Deutsch-man" (Nemec);^ ki se mu smejejo, ker je seveda tepec. Če je kakšna dama oblečena brez vsakega okuša, pravijo, da se oblači „deutsch"; grda, kričeča kravata je „deutsch" in nov nemški naseljenec je kot ,,deutsch greenhorn" izročen vsakršni zlobnosti in za-frkljivosti. Toda vzlic temu ima resni Ameri-kanec največji rešpekt pred nemško kulturo. Amerikanski učenjak, zdravnik, tehnik je moral študirati tudi na Dunaju ali v Berlinu ali v Heidelbergu, če hoče, da ga imajo v Ameriki za kapaciteto. Pisarne največjih amerikanskih bank, laboratorijev in obrtnih podjetij imajo več kot polovico Nemcev; elegantna Amerikanka se pelje rada v Pariz Nemški pionirji grade most čez reko. zabavat se ali naročit nove obleke, a potuje tudi na Dunaj, v Berlin in Monakovo, da uživa glasbo in umetnost. Nemčija je Amerikancu veliko središče umetnosti, polno učenjakov, ki nosijo naočnike in v svobodnih urah popijejo mnogo piva. Mnogo^Nemcev se želi čim hitreje ameri-kanizirati. Če zna Nemec v Ameriki le prvih 100 amerikanskih besed, se že dela, kakor bi nemščine sploh nikdar ne poznal,.angli-zira rad svoj nemški priimek ter igra polno-krvnega Amerikanca, ki zahaja rajši v neumni amerikanski tingel-tangel, kot v nemško gledišče. Sploh dela vse, da bi zatajil svoje nemštvo. Zvesti Nemci ostajajo v manjšini. In to je zelo žalostno." (Dalje prih.) Usmilite se vdov in sirot padlih Junakov! štev 9 TEDENSKE SLIKE Stran 97 Ruševine mesteca Haucourta na francoskem bo jišču. Vse hiše in ulice so v razvalinah. Pred Rusi bežeči Kurdi v Mali Aziji v varstvu Turkov. stran 98 TEDENSKE SLIKE štev. 9 ca o o 3 a. o >N o "35 rt N N O > • S >w K« •o" rt S o .s 1 "S o O .C n S ¦S "o" > s 3 Književnost in glasba. „Slovan". Prvo številko »Slovana" je občinstvo z veseljem sprejelo ter vsem vsebina in oprema zelo ugaja. Slovenski Narod n. pr. piše: »Slovan." 1. zvezek 15. letnika »Slovana" je izšel. Izpre-membe v Hribarjevi tiskarni in težkoče, ki jih nalaga sedanja doba pri dobivanju klišejev, so povzročile zakasnitev. Zato pa je vtis, ki ga napravlja prenovljeni »Slovan", zelo ugoden. Slikar Maksim Gaspari je poskrbel za ovitek s krasno risbo, ki govori: s trnjem je pomešan venec današnje slov. literature. Fl. Golar-jeva pesem »Jutro vstaja" je umotvor prve vrste. Koljcov, Kette in Murn bi jo mogli uvrstiti med najboljše svoje! Poezija pomladanskega jutra na polju že dolgo ni bila lepše naslikana. Milčinskega humoristična povest »Gospodična Mici" najde pač same hvaležne čitatelje. Pisatelj zajema iz življenja in aktov toli spretno, da mu raste humoreska brez najmanjše prisiljenosti v široko razpredeno moderno socijalno študijo. Dr. Avg. Žigon pričenja z »Bridko zgodbo iz Fran Levstikovega življenja," novo velezanimivo poglavje: dobo Levstikovega politikovanja in politične kritike; L Cankarjevo »Blago z Dunaja" in M. Pugljev »Naprej" sta črtici, stilistično duhoviti igračici bridkega zrna. Dr. Ivo Šorli pričenja psihološko novelo »Dogodek" iz načetega zakonskega življenja slovenskega proiesorja, motrenega s stališča zveste in poštene služkinje Barbike. Fr. Govekar pa slika v »Volkodlaku" široko zasnovani noveli, začetek zakonske tragedije med advokatom in njegovo ženo, dvema psihičnima kontrastoma iz naše družbe. Obe živahni noveli sta moderni, elegantno pisani slilfi iz sodobnosti ... Dr. Fr. llešič objavlja v članku »Gregorčič in njegova učenkai*, nov prispevek k pesnikovi biografiji, dopise gospej Mar. Skrinjar v Trstu. Ivan Albreht je priobčil nekaj kratkih, a resničnih, ter globokih, ter po obliki dovršenih pesnitev. Tudi »Listek" je razno- vrsten in zanimiv. Zlasti dr. Žigonov člančič o »Levstikovem delu za Prešerna 1. 1870." obeta nova razkritja. V Gove-karjevem simpatičnem nekrologu o Fran Levcu je priobčena tudi Levčeva, doslej neznana slika iz dobe, ko je bil pokojnik urednik ,,Ljubljanskega Zvona". Končno prinaša .,Slovan" še dve umetniški prilogi — reprodukciji izvirnih slik: S. MagoUča „Na daljnih poljanah" ter M. Gasparija čisto narodno občuteno, humora polno sliko „Deseti brat'. „Slovan stane na leto 12 K. na pol leta 6 K ter se naroča v Drag. Hribarjevi tiskarni v Ljubljani. V prihodnje izide 2. in 3. številka kot skupni zvezek s polarni in mnogimi slikami. Dandanes, ko je literarna slovenska produkcija omejena izključno le na »Ljub. Zvon" in na »Slovana", bi ne smelo biti narodno zavedne slovenske družine brez teh dveh naših mesečnikov. Štirje koncerti Glasbene Matice. Dne 13., 14., 15. in 16. febr. t. 1. je priredila naša tudi med vojno neumorno delavna Glasbena Matica koncerte, ki so umetniško ai nekoliko iztrgali štev. 9 TEDENSKE SLIKE Stran 99 Nemški vojaki v porušenem rumunskem mestecu. Nemški vojaki s čeladami v strelnem jarku pred francoskim naskokom. Poljska kavalerija defilira v Varšavi pred nemškim guvernerjem pl. Beselerjem. živahnost na trgu v rumunski Brajli, kjer so zdaj naši vojaki. iz materijainosti ter jo dvignili v višave umetnosti. Mozartov veličastni, večno krasni „Requiem'' je prvi večer napolnil frančiškansko cerkev z občinstvom, ki je bilo z vzornim izvajanjem zbora, orkestra solistov in orgel zelo zadovoljno. Naslednjim trem koncertom je dala bistveni značaj velika izvirna skladba „§oči", ki jo je po S. Gregorčičevem popularnem besedilu uglas-bil naš mojster p. H. Sattner. Skladba je zanimala že več mesecev vse občinstvo, a le izredni energiji in vstrajnosti g. ravnatelja M. Hubada se imamo zahvaliti, da se je izvedba »Soče" končno uresničila. Kantata za sole, mešani zbor in orkester je nov in nedvomen dokaz velikega in plodo-vitega talenta Sattnerjevega ter je med največjimi glasbenenimi umotvori naše izvirne glasbene literature. Seveda ne smemo prezreti, da je avtor duhovnik in celo frančiškan, ki živi in deluje v tihi samostanski celici, ne pa sredi viharnega sveta in sredi oplojajočih umetniških vtiskov. Kako bi gasbil umotvor. Končno omenjamo še svečano hrvatsko uverturo genijalnega S. Handa, ki je poslušalce navdušila. Vsi trije koncerti v „Unionski" dvorani so bili razprodani ter zadovoljstvo splošno. Vsa čast skladateljem, izvajalcem in dirigentom! Fran Leveč. Lani 2. decembra je po večletni hudi bolezni in neznosnem trpljenju umrl blag mož, velik slovenski talent, odličen šolnik, mojster našega jezika in slovstva — c. kr. dvorni svetnik Fran Leveč Bil je kmečki sin iz Radomlja. Še kot majhen nižjegimna zijec je začel pesniti za Janežičev »Glasnik", kot akademik na Dunaju pa je bil med glavnimi sodelavci pri Stritarjevem »Zvonu". Kot profesor zgodovine in slovenščine na ljubljanski realki je urejal prvih deset let »Ljubljanski Zvon" ter je zbral okoli njega tedanje najboljše naše pesnike, pisatelje in znanstvenike. Leveč je bil odločno najboljši urednik: kjer je videl literarno nadarjenost, jo je bodril in vzgajal, razvijal in dvigal s svojimi kritičnimi opombami in nasveti. Nikomur ni jemal veselja, ker je s svojim ostrim duhom našel za vsakogar primerno polje umskega ali umetniškega delovanja. Tako je jako koristno in plodonosno deloval tudi icot predsednik »Slovenske Matice", ki jo je spretno krmaril skoraj petnajst let. Tudi sam je napisal dolgo vrsto lepih lite-rarnozgodovinskih esejev, jezikoslovnih člankov in zgodovinskih študij in razprav, biografij, kritik i. d. Tudi za »Slovenski Narod" je bil več desetleti odličen sotrudnik. Bil je ravnatelj ljubljan. učiteljišča, c. kr. okrajni in končno deželni šolski nadzornik. Tudi »Muzejskemu društvu" je bil več let delaven predsednik. Kmalu po svojem imenovanju za C. kr. dvornega svetnika je moral zaradi bolezni v pokoj, upajoč, da bo moral poslej še mirno pisateljevati. Toda vojna mu je ugrabila zornega sina, bolezen pa se mu je s tem še pohujšala. Že za svojim prvorojencem, vseučil. prof. dr. Vladimirom Levcem, sijajnim talentom prve vrste, je žaloval neutolažno, vojna pa ga je oropala še druzega sina. Nesreč v njegovi obitelji je bilo ogromno, tako da mu je blago očetovsko srce končno omagalo. Dne 4. decembra 1916 smo ga spremili, jedva 71 let starega, z največjo čast o k večnemu počitku k sv. Križu. Levčeve velike zasluge za našo književnost, za naš jezik in naše šole ostanejo zabeležene neizbrisno v sloven. kulturni zgodovini. Naročite in razširjajte »Tedenske Slike!" Pridobivajte novih naročnikovi Čim več bo naročnikov, tem bolji bo list. Zrno do zrna . . . Kamen do kamna . . . stran 100 TEDENSKE SLI Ki štev. 9 Bivoli vozijo živila in strelivo za turško vojsko v Mali Aziji. tične kovinske zbirke na Dunaju. Leto'! dni je že minilo, odkar je umrl vsled ran tudi Milan Roškar, vzoren slovenski fant v cvetoči dobi 25 let. Bolezen si je nakopal, ranjen in upehan, ko se je boril proti verolomnemu Italijanu. Pokojnik je budil najlepše nade, a zaman je bil njegov trud v kmetijski šoli v Grottenhofu, ktero je dovršil z dobrim uspehom. Ob izbruhu vojske je šel navdušen v boj. Prelil je svojo kri za domovino, več ni mogel storiti. Dal je srce in kri. — Slava mu 1' Razne vesti. Prvo žito iz Rumunije. V Veliki Va-radin so pripeljali prvo rumunsko žito, in sicer 80 železniških voz. Žito bodo porabili izključno za armadne potrebe. Posledice pomanjkanja premoga. Gostilne v Gradcu so zaprte ob 9. zvečer, kavarne ob 11. zvečer. Cestne železnice na Dunaju od 15. t. m. ne vozijo od 9. dopoldne do 5. ure popoldne in od pol 9. zvečer dalje. Začetek gledaliških predstav mora biti urejen tako, da so gledališča ob 9. zvečer zaprta. Koncerti so prepovedani, vsa druga zabavišča zaprta. Gostilne na Dunaju morajo bite zaprte ob 10. zvečer, kavarne ob 11. ponoči. V Pragi so zaprli radi ne-dostajanja premoga vsa gledališča in zabavišča. Promet cestne železnice v Pragi je popolnoma ustavljen, ker ni premoga. Najprijetnejšl odvajllo so po sodbi vseh poznavalcev Fellerjeve milo odvajajoče rabarbarske krogljice z znamko Elza-krogljice. Med tem, ko mnoga druga odva-jila dražijo črevo in slabe želodec, učinkujejo Elzakrogljice želodec krepeče in nimajo nobenih postranskih škodljivih učinkov. Zato zaslužijo brezpogojno prednost. Predvojna cena 6 škatljic pošlje kamorkoli franko za samo 4 K 40 v lekarnar E. V. Feller, Stu-bica, Elsatrg 280 Hrvatsko. Obenem lahko naročite Fellerjev bolečine tolažeči, dobro-dejni poživljajoči rastlinski esenčni fluid z znamko Elzafluid. 12 steklenic franko stane le 6 K. (vu) Zlato in srebro obdrži tudi med vojno in po vojni svojo vrednost. Varno je torej naložen denar, če si kupite zlato ali srebrno uro, verižico, prstan i. dr. Bogato izbiro po nizki ceni ima tvrdka H. Suttner v Ljubljani št. 5, Mestni trg, ki pošlje bogato ilustrovan cenik vsakomur zastonj in poštnine prosto. Naročite si ga z dopisnico takoj. Poraunajte naročnino! Za vsali večji kraj (okraj) sprejmemo poverjenika oziroma poverjenico, ki bi proti nagradi nabiral naročnike za »Slovana". Nabiranje naročnikov za leposloven list kakor je „Slovan" je primerno za gospode in tudi za dame. Posnemajmo Čehe v agilnosti za razširjanje prosvete! Tam smatra vsak rodoljub in vsaka rodoljubkinja za narodno dolžnost, da razširja leposlovno čtivo med narod. Marsikdo bi se še naročil, ko bi ga kdo opomnil. Na delo tedaj in vzdramimo se iz naše narodne zaspanosti. Pojasnila in potrebne tiskovine daje radovoljno upravništvo »Slovana" v Ljubljani (poštni predal 74.) Prvo pozornost vzbuja v tej številki našega lista od Mat. Dežman inserirani nadomestek za jedilno olje. Ta sicer ne vsebuje oljne maščobe, po okusu se prav nič ne razlikuje od najfinejšega namiznega olja in služi kot zabela za vsakovrstne solate. štev. 9 TEDENSKE SLIKE Stran 101 ^etovodja Milan Roškar, sin drž. in dež. poslanca pri Sv. Jurju v Slov. Goricah, umrl r-, 23. novembra 1915 v bolnici v Celovcu. Naša slika kaže f Levca v dobi, ko je bil urednik ,Lj. Zvona'. živahnost na trgu v rumunski Brajli, kjer so zdaj naši vojaki. stran 102 TEDENSKE SLIKE štev. 9 ¦••I Francoska 40 cm granata, ki ni eksplodirala. Pravljice. »Devet lepih povesti vem, ljubi otroci, in vam jih povem ... Del H- < 2 => O) n> ra O 3 O. N o P ši _. Ql = 3 3 ¦ 5 s-S i 9 B •••I • ••• —- Gospodinja mnogo prihrani ako si sama napravi nadomestek jedilnega olja iz Morskega Caraghee - mahu, ki na raznih solatah po okusu popolnoma nadomešča najfinejše namizno olje in je zdravju zelo prikladen, četudi ne vsebuje oljne maščobe. Zavitek mahu najfinejše vrste za 1 liter nadomestneag olja K ISO, po pošti poslan K 150, rekomandirana pošMjatev velja 25 v več. Navodilo za pripravo, ki je popolnoma priprosta in brez stroškov, je pridejana vsakemu zavitku. Za poskušnjo pošiljam tudi posamezne zavitke proti predplačilu ali povzetju, sicer se pa priporoča več zavitkov zajedno naročiti, da se prihrani nekaj poštnine. Predaja M. Špenko v Ljubljani, Kopitarjeva ulica. Poštna naročila in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na Mat. Dežman v Ljubljani, Kopitarjeva ul. 6. ——• I 100 lit. zdrave domače pijače osvežuje in gasi žejo. Vsak si more z malimi strošlti sam izdelovati. V zalogi so: ananas, jabolka, grena-dine, maline, muškatne hruške, pomaranče, dišeča perla, višnje. Ne ponesreči se nikdar. Te domače pijače se poleti zauživajo lahko ohlajene in pozimi tudi gorke, namesto Tvarina z natančnim predpisom »tane po povzetju. Za gospodarstva, tovarne, ruma in žganja. K _12-— fianko večje gospodinjstvo, delavnice itd. neprecenljive, vrednosti, ker delavca poživlja in ga ne opoji in njegovi delavni moči ne škoduje. drogerija pri angelju v BRNU --št. 645, Moravsko.-- Jan Grolich, 1 1 •••t Diamanti za rezanje stekla za steklarje in domačo rabo. št. 1 za steklo v oknih K 3-50. , 2 za navadno močno steklo K 5'30. St. 3 za vse vrste brušena stekla K 8 10. St. 4 za močno brušeno steklo, neobdelano, in za zrcala K 11 70. Povzetje 55 vinarjev reelno in solidno blago jamči :; :: Jan Grolich, "I^^tiŠ.^S^s^'"'^ Framurlnl sredstvo za pomlajenje rrdrilyUOI ki. rdeče, svetle in sive lase in brado za trajno temno barva. 1 steklenica s poštnino vred slane K 270. I Rydyol i^aa?Št vo pordeči bleda lica. Učinek je čudovit. 1 steklenica s poštnino vred K 2-45. Povzetje 55 vinarjev več. Naslov za naročila: w I • lan fipnlirh drogerija pri angelju v BRNU cian UIUIIUII,--št. 645, Moravsko.-- 500 kron v zlatu če ne odstrani krema Grohch z zraven spadajočim milom vse solnčne pege, maroge, solnčne opekline, ogrce, o-brazno rdečico itd, in ne ohrani kože mladostno sveže in nežr.e. Cena K 575 s poštnino vred. 3 porcije stanejo K 16—, 6 porcij K 30 70. Vse brez kakih nadaljnih stroškov Naslov za naročila: Jan fnpnlir>h drogerija pri angelju v BRNU an UrOIICn,--št. 64B, Moravsko.-- I I 1 I I Rudeči nos kakor tudi solnčne pege, rudečica na obrazu, prišči, izpuščaji, gube in vela koža, vse hibe na koži izginejo zajamčeno po preizkušeni dr. A. Rix-a pasti „Pompadur". Popolnoma neškodljivo. Poskušnja K 1.50, velika škatlja K 4.— Dr. A. Rix a biserno puderno mleko, tekoči puder, roza, beli in naravne barve. 1 steklenica K 3-30. Odpošlje diskretno dr. A. Rix, kosm. laboratorij, Dunaj IX. = Lakierergasse 6/0 ===^= Zaloge v Ljubljani: parf. A. Kane, in Adrija-drogerija. P^>-\ Selenburgova ulica 1 l) . \^ (zraven trgovfne Tičar) Antonija štev. 9 TEDENSKE SLIKE Stran 103 • •I Prva številka »SLOVANA" je izšla! Vsebina in oprema je prvovrstna ter bo letošnji \etn\k sotovo izmed najboljših. • •I Kl^lfEVNCSr % IN PKCSVETC XV. letnik priobčuje pesmi, romane, novele, povesti in razprave najboljših slovenskih pesnikov, pisateljev in znanstvenikov. Vsaka številka »SLOVANA" ima po 1 do 2 «no- In večbarvni umetnišici prilosi. repro-tlukclje del najboljših slilcarjev oziroma kiparjev ter portrete pisateljev in umetnikov. Naročnina za „SL0VANA" znaša za vse leto 12 K, pol^leta 6 \C, za dijake vse leto 10 K, za pol leta 5 K. Naročite „SLOVANA" tako) I Naslov: „SL0VAN" - Ljubljana, Dunajska cesta 9. Dr. PALOCZ sanitetni profesor, nekdanji ho niški spe-cijalni zdravnik, Budapest, IV., Kdroly-korul št. 2 je vsled svoje dolgoletne, ogromne specijalne prakse brezpogojno zTiožen diagnosticirati in zdraviti skrite in spolne bolezni pri gospodih in damah. Ordinira ob delavnikih od 10 — 12 dopoldne in od 3—5 popoldne. Komur ni mogoče priti osebno, se mu da radovoljno brezplačno pojasnilo, kako se bolezen doma temeljito ozdravi. (Priložite znamke za odgovor). S tarine (staro pohištvo, posodo, obleko, slike I. t. d.) In umetno zobovje kupuje In prodala A. DERGANC. brivec in starinar, Ljubljana, FrnačISkanska ulica itev 10. Priporoča se umetna knjigoveznica IVAN JAKOPIČ, LJUBLJANA. Mazilo za lase varstv. znamka Netopir napravi g. Ana Križaj v Spodnji Sišlci št. 522 pri Ljubljani. Dobi se v Kolodvorski ul. 200 aii pa v trafiki pri farni cerkvi. V 3 tednih zrastejo najlepše lase. Stekl.po 3 in 4 K. Pošilja se tudi po pošti. Izborno sredstvo za rast las. Za gotovost se jamLl. Zadostuje steklenica. Spričevaha na razpolago. Zahtevajte slovenski cenik Dostavltev talcoj! Brez pomiselka so Naslov za pisma Ljubljana, sv. Petra nas. 7 JOS. PETELINCA = Šivalni stroji najlepša in času najprimernejša priložnostna darila. = Ti stroji znamke ..Gritzner" in „Afrana" so najboljši sedajnosti, šivajo, vežejo, (stikajo), krpajo (mašijo) perilo in nogavice, ter imajo 10 letno garancijo krosUlien brezSumen tek ter biserni ubod. Vedno v zalogi priproste in luxus opreme, ter stroji vseh sistemov. Pouk brezplačen. Čim preje icupiš ceneje kumš - dobro le pri =s; ; JOS. PETELINC := UUDUANA, sv. Petra nasip 7 bllzu frančiškanskega mostu, levo 5. hiša ob vodi. I I t. I Največja slovenska hranilnica: Mestna hranilnica ljubljanska Ljubljana, Prešernova ulica št. 3 je imela koncem leta 1916 vlog...................K 55,000.000—, hipotečnih in občinskih posojil..................... 30,600.000—, rezervnega zaklada.........................„ 1,500.000-—. Sprejema vloge vsak delavnik M o/ večje in nestalne vloge in jih obrestuje najvišje po "ff /o pa po dogovoru. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5°/o, izven Kranjske pa proti S^ji^jo obrestim in proti najmanj 1% oziroma ^/i'>lo odplačevanju na dolg. V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno Kreditno društvo. == V vojno Odhajajoči = ne zabite na najvažnejšo oskrbo, na sklenitev vojnega življenskega zavarovanja za dobo 1 leta. Zavarovanje velja za vsak slučaj smrti, tedaj tudi za smrt v vojni ali na posledicah taiste. — Zdravniške preiskave ni potreba. Ze na bojnem polju se nahajajoči sklenejo lahko zavarovanje od tam. — Ravno tako lahko zavarujejo sorodniki svojce, upniki svoje dolžnike brez vednosti in privoljenja taistih. Družba sklepa pa tudi navadna življenska zavarovanja, v kojih je vojna nevarnost brez vsaktere doklade k običajni premiji v polnem obsegu všteta. Končno sklepa družba tudi vojna nezgodna zavarovanja za dobo I leta za slučaj v vojni pridobljenih nezgod ali bolezni. Brezplačna in takojšnja pojasnila daje: Generalni zastop c. kr. prlv. zavarovalne družbe „A v S T R I J S K I F E N I K S" = w LJubljani, Sodna ulica Stev. 1. ====== I I I I I Kmetska posojilnica a i r. z. z n. z. Obrestuje hranilne vlose po Hranilnih vlog triindvajset milijonov. Popolnoma varno 4 Ljubljanske v Ljubljani : brez vsakršnega odbitka. naložen denar. Rezervni zaklad : Milijon kron. stran 104 TEDENSKE SLIKE štev. 9 SANATORIUM • EMONA J ZA-NOTRANJE ¦ IN-KIRURG ICNE -BGLEZMl. -PORODNIŠNICA. ^ 7 LtJUBLiJANA - KOMENSKEGA- ULIC A- ^ SEF-ZDRWNK:PRimRiJ-DR- FR. DERGANC Krema za kožo . namesto pudra. Proč s pudrom, ki samo luknjice zamaši ter povzroči brezpogojno sčasoma gube v obrazu. Vzemite Dr. A.Rix, biserno puder-kremo belo, rožnato ter krem. Ta krem-puder je oblastveno preiskan, popolnem neškodljiv, ni nikaka šminka. Dame dobe takoj motno, nežno polt. Je za negovanje kože in lepote nedosegljivo dobra ser varčna v uporabi. Škatlja za poskus K 2-—. Velika škatlja, zadostna za 4 mesece K 4-—. Odpošlje se strogo diskretno. Kosm. Dr. A. Rix laboratorij Dunaj. IX. Lakierergasse 6/0. Zaloge v Ljubljani: parfumerija Kane iu Adrija-drogerija Obiskujte ^j^ino^Central V deželnem ctledališču Krasna darila! 4v Dobro „IKO" uro vsak občuduje in zaželi, kajti ona je = mojstrsko delo urarske umetnosti! = Razpošilja se po povzetju, — Neugajajoče zamenjam! Velika izbira ur, verižic, prstanov, le-potičja, daril itd. v velikem krasnem ceniku, katerega zahtevajte zastonj in poštnine prosto. ^ Zlato uro zastonj! Natančneje v krasnem ceniku, ki se pošlje zastonj in poštnine prosto. :: Vse ure so natančno preizkušene :: Tako sodijo vse stranke! Tisoč takih pisem Vam lahko pokažem! Po letih še ni popravila potrebna ! Moji znanci so zelo iznenadeni, da ona kovinasta ura, katero sem pri Vas kupil za K 4i0 še ni bila popravljena in gre vedno dobro. Pošljite mi sedaj ravno tako za mojega nečaka. Vsoto K 4"10 pošljem istočasno po poštni nakaznici na Vas. Vas najlepše pozdravljam Skaričevo pri Krapini. Fr. Mlinaric, pos. Lastna znamka ,lKO" svetovnoznana. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Svetovna razpošiljalnica H. Suttner r Ljubljani št. 5 Nobene podružnice. Svetovnoznana rad! razpošiljanja dobrih ur. Nobene podružnice. LJUBLJflNSKH KREDITNA BHNKH V LJUBL3HNI Delniška glavnica 8.000.000 kron. » STRITARJEVA ULICA ŠTEV. 2. Rezervni fondi okroglo 1,000.000 kron. Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na vložne knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. 2% rentnine od vlog na knjižice plača banka sama. Naročnina za list .Tedenske Slike'; za Avstro-Ogersko: V* leta K 3—,