UDC U D K 551.524.1 (497.12-18) TEMPERATURNI OBRAT IN NAVPIČNI GRADIENTI V SLOVENJGRAŠKI KOTLINI Iv an G a m s * Uvod K er zavzem ajo vzpetine v S loveniji dobre š tir i p e tin e ozem lja in je naša dežela na gosto (posejana z dolinam i in ko tlinam i, je za n as zelo p o ­ m em bno poznavanje vzrokov in d e jav n ik o v te r obsega tem p era tu rn eg a o b ra ta (= inverz ije ). Saj m ed d ru g im ibistveno vpliva n a onesnaženost z rak a in n u d i znanstveno podlago za n jen o p rep rečev an je . V p rim e rja v i s p o ­ m em bnostjo p a je zn a n ja o inverz iji malo. T u ji klim atogeograifski učben ik i jo skopo raz laga jo (glej n . p r. G e i g e r , 1966, B 1 ü t ih g e n - W e i s c h e t , 1980) in tu d i iv n aš i dom ovini so doslej raziskovali ile n ek a te re n jene p rv ine. N ajveč so ugo tav lja li lokalno inverzijsko tem p era tu rn o slo jevitost (na p r i ­ m er n a le tališču n a B rn ik u — K o v a č , 1968, H o č e v a r - P e t k o v š e k , 1971). Z. P e t k o v š e k (1969) skuša u g o tav lja ti m a tem atično -fiz ika l- ne zakonitosti p r i razk ro ju je ze ra h ladnega zraka. .Nekaj tednov so z baloni ugo tav lja li v išinske te m p era tu rn e in vetrovne razm ere n a d L ju b ljan o te r H rastn ikom ( F u r i l a n , 1974). Izračunali so p ro sto rn ino jeze r h ladnega zraka v večjih k o tlin ah ( P e t k o v š e k - H o č e v a r - R a k o v e c - P a r a - d i ž , 1973, P e t k o v š e k e t al., 1975, 1977) in v obm očju lju b ljan sk eg a n a ­ selja so s pod robn im i m eritv am i ugo tav lja li inverzijiske raz m ere v času obsto­ ja t. im. m estnega toplega otoka (isto tam ). V geografsk i l i te ra tu r i p r i B e r - n o t u (1957) in zlasti p r i P u č n i k u (1962, 1972, 1973) n ajdem o štud ije o pogostosti in obsegu obrata n a pod lag i p rim e rja v e različno v isok ih po ­ staj (n. pr. L ju b ljan a -Š m arn a g o ra -B le d -P la n in a ) . O re lie fn ih pogo jih n a j ­ dem o v lite ra tu r i dv e razh a ja jo č i se m išljen ji. Po p rv em pom eni g loboka dep resija več jo uigodnost za inverz ijo ( F u r l a n , 1965, 110), po d ru g em pa p litv e d ep resije s položnim i pobočji in s p rev lado suhiih travn ikov ( G a m s , 1972, 6 6 ). S led n je n az iran je so dale m eritve inverz ije v .vrtačah in k rašk ih poljih . * D r., r. prof. O dd elka za g eo g ra fijo , F ilo zo fsk a fa k u lte ta U n iverze E d vard a K ard e­ lja , A šk erče v a 12, 61000 L ju b ljan a D a b i p rispeva le k raz ja sn itv i fizičnogeografsk ih d e jav n ik o v p r i n a s ta ­ ja n ju inverz ije , so bile po le tu 1976 zastav ljene te m p era tu rn e m eritv e v S loven jg rašk i kotlini. S loven jg raška ko tlina n u d i za ta k š tu d ij do b re pogoje. L e ta 1955 u s ta ­ nov ljena posta ja Š m artno p r i S loven j G radcu dobi (p re računano n a dobo 1926-—1965) 1118 m m p ad av in , k i m ed .letom bolj k o t d rugod v S loveniji narašča jo in upada jo z m esečno te m p era tu ro ( G a m s , 1976). N a m orsko gladino red u c ira n a le tna te m p era tu ra (7,6°) je za B abn im poljem najn iž ja v S loveniji ( G a m s , 1972, 67). S re d n ja jan u a rsk a te m p e ra tu ra (1925— 1965) je — 4,2°. č e n e 'upoštevam o zim e 1929, p resega šm arsk i abso lu tn i m i­ n im u m — 30,8° v S loven iji le še B abno po lje (gl. P u č n i k , 1980). P o opažanjih av to rja se spom ladanska s lana ja v lja še v p rv ih d n eh ju n ija prib ližno e n k ra t n a 8— 12 let. Po v iru »V odnogospodarske osnove« nastopa p rv a jesenska slana povprečno 3. oktobra, k a r je n a jp re j v n iž in ah S lo­ venije. Po istem v iru je im elo Š m artno v dob i 1951—1960 1930 u r sončnega sija. V ko n tin en ta ln i S loven iji im a več sam o še Je ru za lem . S re d n ja ob lač­ nost je 6,2/10 (1946— 1970). Meglo so zabeležili v le tih 1951— 1970 (Airhiv) v 110,1 dneva, v le tih 1956— 1967 v 132 dneh ( P e t k o v š e k , 1969). Tudi to n ak azu je pogosto inverz ijo in p rece jšn jo kon tinen ta lnost. V zroke za o b ra t lahko iščem o v n as led n jih naravnogeog rafsk ih razm e­ rah . K otlina je tr ik o tn e oblike, z vzhodnim , v iš jim kotom p r i k ra ju Dovže, k je r se zoži v končno M islin jsko dolino. Od Dovž p o te k a severno pobočje karav an šk ih (im enovanih tu d i šen tv išk ih ali raizborškiih) h ribov p ro ti za­ hodu, južno poibočje P o h o rja p a p ro ti severozahodu. P rev lad u jo če v išine v ju žn em obrob ju so okoli 800 m , n a pohorskem razvodnem h rb tu m ed Č rnim vrhom in K opam i m ed 1543 in 1370 m , zahodneje m ed 1000 in 1200 m. N ajn iž ji je zahodn i obod, k je r se začenja H otu ljsko podolje . N ad kotlino so tu v rhov i m ed 500 in 650 m in n a jn iž ji p re v a l n a cesti S lovenj G radec — K o tlje — R avne je v n . v. 512 m . Im enovali ga bom o G ra jsk i k lanec, po bližn jem n ase lju G ra jsk a vas ozirom a G radu. Dno ko tline razp ad a v tr i doline, k i so j ih s prodno-peščem im i n ap lav in am i zasuile rek e B arbarsk i po tok ( = L egen), M islin ja in S uhadoln ica. M islin jska p rodna te ra sa se zn iža od Dovž s 520 m n a okoli 400 m pod S lovenj G radcem , k a r daje 13 %o padca. N ad m la jš im i te ra sam i so v išje , k i so gozdnate. M ed n jim i je n a jš irša D obrova s 15— 35 m re la tiv n e višine. K otlina, k i je ob zahodnem ro b u g lo ­ boka povprečno 100— 150 m , se pod S lovenj G radcem odpira v Spodnjo M islinjsko dolino s sotesko, ki je m ed R ahtelov im h rib o m (667 m ) in G ra ­ diščem (516 im) š iro k a le 170 m. Na m la jš ih in .nižjih p ro d n ih te ra sah p r e ­ v ladu jejo n jiv e in trav n ik i, n a v iš jih p retežno ig lasti gozd. Lzkrčeni svet le za m alenkost p resega gozdnatega. Z okoli 32 k m 2 d n a sodi ko tlina m ed m anjše v S loven iji p a tu d i m ed p litvejše , saj se ho rizo n t n ik je r ne dviga nad 10°. Meritve inverzijskih tem peratur s termistrom M eritve so bile o p rav ljen e z b a te r ijsk im av tom atsk im pokazate ljem zračn ih te m p e ra tu r (te rm is trom ) tip a A tk ins, k i je bil nam eščen n ad sp redn jim delom av tom obila z reg is trirn o g lavico 1,2 do 1,5 m n a d tlem i. M erjen je je običajno po tekalo po k rožn i cesti Š m artno — Slovenj G radec — P odgorje — D obrovska vas — Dovže — Š m artno . Pogosti odcepi so bili do G ra jsk eg a k lanca, n a Legen in n a RaMedov h rib . Iz zb ranega g rad iva so tu prikaizane razm ere za dva izb ran a dneva. 1. ja n u a r ja 1977 je, po d n ev n ik ih v rem ensk ih po sta j Š m artno im U ršlja gora (1698 m ), v ladalo amticiiklomalno vrem e. V Š m artn e m (postaja je v n. rv. 452 m , nedaleč od g lavne ceste m ed Š m artn im in T om aško vasjo) je znašala ob 7. u r i re la tiv n a ivlaga 92 % , n a U ršlji go ri p a 77 % ob te m p era ­ tu r i —il2,8°. V Š m artn em je ibil nočni m in im u m 5 cm n a d tlem i — 15,3°. TEMPERATURE V SLOVENJEGRAŠKI KOTLINI TEMPERATURES IN THE B A S U OF SLOVENJ GRADEC 1 I 1977 . 6,25 - 8,10h ./ I > I POD. | / FIS- I / «■>*■■■> %k9K j BREČE Ta dan je obhod m ed 6.25 in 8.10 u ro naše l na jveč jo ohladitev , do — 12°, na aluv ia ln i rav n ic i ofo M islinji m ed K rn icam i (Š m artn im ) im Slovenj G radcem in ma n jiv sk i (w ürm sk i) p ro d n i te rasi pod Š m artn im te r v dolin i S uhadolnice m ed S podn jim P odgorjem in S lovenj G radcem (pod 1). Ju g o ­ vzhodno od Š m artn eg a je te m p e ra tu ra n ara šča la sk ladno z dv igom terase im je znaša la ob M islin ji pod D ovžam i m ed — 9,2 in —9,5°, ma 'vrhu v rša ja v n ase lju Dovže (560 m ) —8 ,6°. V D obrovski v asi (520 m ) in v b ližn jem sm rekovem gozdu je b ila m ed —5,5° im — 5,0°. N a zače tku ožje do line S u ­ hadolnice n a d Zg. P odgorjem je b ilo zaznati rah lo sapo sp rem en ljiv ih sm eri s te m p era tu ro m ed — 7 in — 8°. Ni p a b ilo obču titi sape po dolimi M islinje iz k ra ja M islinja p ro ti D ovžam ozirom a p ro ti S loven jg rašk i kotlin i, n e po dolin i Turičm ikovega po toka s Pohorja , v k a te r i je b ila n a d D ovžam i tem ­ p e ra tu ra — 7°, n e po dolimi B arbarskega potoika (— 7,5°) izpod Kop. Na G ra jskem k lancu (512 m ) je p ih a la sapa od zahoda s te m p era tu ro —6 °. H ladno p rizam no sapo je bilo zaznati v sm eri strm ca te ra s po te ra sa h M i­ slin je n iže od Tom aške v asi in Suhaidolnice n iže od Sp. P odgorja . N ajm očnejše in na jbo lj tra jn o je sapa p ih a la pod S lovenj G radcem v ta m k a jšn ji soteski. ■ i TEMPERATURE V SLOVENJEGRAŠKI KOTLINI / l 1, TEMPERATURES IN THE BASIN OF SLOVENJ GRADEC S 1 i, 31 I. 1981. 7,20 - 900h J 1' 1 • /« e H l1 I M / . M' (TTl! ' i I N ' ' S ' / -----’* SAP* ■ BREEZE i'i'iii s / . / I j j j p i | 1 GOZD, FOpHfel . f slovenjGRApičfnrn̂ !! i!11!1. J „ / /W ' i ' r , 111111. 1: 1 o soo tooo iso«/ :ooom / S i l i ^ S i S i i i i K / ' /! i i . x < ! i . * ! I i A \ i 1 11 . . . . . . i i i . i 1 ; : i I i / i •. PAMEft liiiiiiiiiiiiiiwijiii'iiiil! ) A s \ v J ■%: . i i l i ! « " l ! l;V'; i]!; :!i:^!!!!!!!:!i!:"n!!i111! i ! !j i 11! 11! 11 111! 11; m j i m ! . 31. ja n u a r ja 1981 (pod. 2) je bilo anticiklonailno v rem e, v Š m artnem 25 om snega, ob 7. u r i v m eg lenem v rem en u s 100 % re la tiv n o vlago in tem p era tu ro — 13,9 °. Istočasno je bilo n a U ršlji gori — 4,0°, 1/10 oblačnosti te r v e te r 4,4 m /sek. severne sm eri. V ko tlin i se je p riče la m egla po 8 . u r i trgati. Tudi to ju tro je m e ritev naš la n a jn iž je te m p era tu re v spodnjem koncu n iž jih m islin jsk ih te ra s m ed Š m artn im in S lovenj G radcem (—15,2°) te r v spodn jem d elu P odgorske doline (do — 15,0°). T em p era tu rn i razpo red v do linah n a Legnu, v M islin jsk i in Podgonski do lin i je b il podoben ko t 1. ja n u a r ja 1977. T udi to p o t sta p as n a jn iž jih te m p e ra tu r p rek in ili n ase lji S lovenj G radec in Zigornje P odgorje , n a d k a te r im se ob p o to k u Ja n in i sp e t jav lja jo m alo n iž je te m p era tu re (ta dan do —44,0°). N a rofou te ra se D obrove je b ila ,pred dom ovi D obrovske v asi te m p e ra tu ra — 8,2° do — 9,2°, p r i p rv i dom ačiji —7,5° do — 7,9°, v isti v išin i v robnem ig lastem igoadu m ed —7,1° in — 5,5°. O b M islin ji navzgor je te m p e ra tu ra do zase lka Vovkairje (550 m , del n ase lja M islin ja) p ad la n a — 8,7° do — 9,5°. Ta dam sem s itarm istrom zasdedoval tu d i odliv h lad n eg a z ra k a po S podn ji M islin jsk i dolin i. N a vsej cesti p ro ti D ravogradu se je te m p era tu ra d rža la m ed — 10° in —>11°, tu d i tu n a o d p rtih trav n ik ih n ek a j n iže k o t m ed skup inam i dom ov. Po dim nem steb ru iz d im n ikov je b ila spoznavna h la d n a sapa po do lin i navzdol te r odliv iz M islin jske do line p r i B ukovski v asi v do lino Selčnice, k i vodi p ro ti U rš lji g o ri ozirom a K aravankam . D rug, a m a n j iz raz it od liv je b il iz d o ­ line p r i Š en tjan u p ro ti vzhodu, v sm eri n a jn iž jih p rev a lo v v tam k ajšn jem razvodnem h rb tu P oho rja , k i se k ra je v n o zniža p o d 700 m . D el dolinske sape s te m p era tu ro m ed — 9° in — 10,5° je p ih a l skozi Mežo p ro ti D ravogra­ du, k je r je zav il ob D rav i navzdol p ro ti vzhodu skupno z zn an im o b d rav ­ sk im vetrom , k i p r ih a ja iz Labotske do line . To ju tro je p ih a la ra h la sapa od zahoda čez G ra jsk i k lanec s te m p era tu ro — 7,4°. M eritve ob d ru g ih in v e rz ijah so našle podobno osnovno razpo red itev n a jn iž jih te m p era tu r. 3. ja n u a r ja 1978 je znaša la ob 7. u r i n a U rš lji gori re la tiv n a v lažnost 58% , p ih a l p a je severozahodni v e te r s h itro s tjo 1,6 do 3,4m /sek. ob te m p e ra tu ri —3,9°. V n a jn iž jem d e lu ko tline, pod Tom aško vasjo in n iže od S podn jega P odgorja , je ta k ra t zn aša la te m p e ra tu ra okoli —7°. Tudi to p o t je n a G ra jskem klancu vel kom aj zaznaven vetrič s te m p e ra ­ t u r o —4i8« od zahoda. Malo pod 500 m je b ila v ko tlin i te m p era tu ra v D ob­ rovsk i vasi in pod D ovžam i od — 5° do — 6°. N a severnem ro b u obsežne krčev ine za slovenjgraško le tališče v M islin jski D obrovi (477 m ) je b ila te m p era tu ra — 6 ,8°. 9. ap rila 1978 je b ila inverz ija m anj izrazita. V m eglenem ju tr u je b ilo ob 5.46h v dnu ko tline —4,2°, n a G ra jsk em k la n cu m ed — 3° in — 3,8°, ob ra h li sapi iz ra z n ih sm eri. Više, n a R ahtelovem h rib u , je b ila te m p e ra tu ra do v rh a (650 m ) — 1,7°. Po svetle jši b a rv i n a k rčev in ah po pobočju je bilo v ideti, da je slana pad la do okoli 700 m. P rim er po le tne inverzije , ki n i redka , je b il zabeležen 22. ju lija 1978. V m eglenem m o rju je b ila v ko tlin i v n . v. 427 m ob 7h 7,5°, ob 7.50” 9,5°, na G ra jskem h rib u m alo k a s n e je l l ,8°. To p o t je tu p ih a l vzhodnik s h itro s tjo 2— 3 m/sek. 20. ap rila 1979 je po k o tlin sk ih trav n ik ih slana pad la le v n a jn iž jih p redelih , ob M islinji niže od 460 m , više p a le v pasovih. N ad S ta r im trgom je b ila izo term a 0° v n . v. okoli 450 m. Z račno g iban je v času inverz ije sem ug o tav lja l z anem om etrom , m il­ n im i m eh u rčk i in odklonom sape p ri izdihavam ju. D ober pokazatelj je bil odklon d im nega stožca iz d im n ikov te r oblikovanost n jegovega spodnjega ozirom a zgorn jega roba, po čem er sklepam o na inverzijo niže ali više (glej G e i g e r , 1966, 52). Po teh opazovanjih se h ladn i p rizem n i zrak odliva v sm eri s trm ca te ras p ro ti so točju M islinje, Suhadoln ice in B arbarskega po to­ ka s h itro stjo do 1— 2 m /sek. Ob izjem no m očni in v erz iji rah lo valov i v išja tra v a in pozim i vejice z neodpadlim lis tjem (ig ličev jem ). P ro ti a luv ia ln i ra v ­ n ic i ob M islin ji p r ite k a , sodeč po dim u iz dim nikov, sp rva nesta lno sapa z v rh n je p ro d n a te terase. K asneje zajam e odliv oh la jenega zraka vso širino trav n išk o -n jiv sk ih m is lin jsk ih te ras . V ečk ra t se d im iz v išjih d im nikov slo- venjigraških h iš nesta lno u sm erja p ro ti jugu in jugozahodu v sm eri Š tibuha, k je r ga n ak azu je d im iz top larne, te r v sm eri K ozjega h rb ta (p rigo rje U ršlje gore). Istočasno p a v e je p rizem na sapa po dolini Suhadolnice p ro ti T robljam . N ajv e čk ra t je b ilo ugo tovljeno do tekan je zraka v ko tlino od zahoda P red n astopam nočne inverz ije veje tu d i v n iž in i n a jv e č k ra t v e te r od za­ hoda ali severozahoda. Ob d v ig an ju inverz ijske ločnice ga je zaznati sam o še više, na te ra s i D obrove in n a L egnu , k asneje p a v iše n a pobočjih ko tline. P ri izg inevan ju inverz ije je slika obratna . R edkeje je b ila v v iš jih legah ugo­ to v ljen a sapa iz idrugih sm eri, severozahoda, severa ali jugovzhoda. P ro ti p ričak o v an ju p a n i bilo n iko li ugo tovljeno tra jn e jše idotekamje h ladnejšega p rizem nega z ra k a po do lin ah iz okoliškega h rib o v ja . K ad a r je bilo mogoče tako sapo zaznati, je b ila nes ta lna — po tem se h lad n ejš i inverz ijsk i odliv p rizem nega zraka loči od v e tro v v iše — in izzvana iz v išinsk im i vetrov i (p riče tek doline M evlje, S uhadolnice >nad Zg. P odgorjem ). Naše m erjen je ob inverz iji je našlo n a začetku teh g o rsk ih d o lin v iš je te m p era tu re ko t niže v ko tlin i. Za p r ite k a n je p rizem nega z rak a po dolinah to re j n i pogojev. M ožno p a je p r ite k a n je z raka v v iš jih legah z g o rsk ih pobočij kot nadom e­ stilo od tekajočega p rizem nega oh la jenega araka. Od dotokov v v išji legi smo m ogli zabeležiti le tega od zahoda iz sm eri Celovške ko tline ozirom a P od june, k je r so nočn i m inim i ob ičajno še n iž ji in k je r dno v is i p ro ti vzho­ du. V loga do linsk ih gozdov p r i ob likovanju inverz ije osta ja ne jasna . O b­ časne istočasne m eritv e so našle ob in v erz iji v gozdu D obrove le do ene stopn je v išje te m p era tu re k o t n a sosednjem p o lju v isti v išin i. T em pera tu re v trav n išk ih ja sah v D obrovi zaosta jajo za o d p rtim svetom le za nekaj de­ se tin k stopinje. Z lasti zvečer ob u v e ljav ljan ju inverz ije pa včasih d im iz d im nikov n a ro b u gozda D obrove nes tanov itno in rah lo zav ija p ro ti gozdu, k a r je m oreb iti posledica d v ig a n ja top le jšega gozdnega zraka. N ikoli pa nism o re g is trira li odliv oh la jenega p rizem nega zraka iz gozda D obrove vzdolž strm ca gozdnih tal. V n ase ljih so tem v eč je te m p e ra tu rn e razlike, čim v eč ji je m raz in čim večje te r sk len jeno je naselje. Za kako desetinko višja te m p e ra tu ra je že m ed dvem a dom ovom a in v sadovnjaku . M ed gostejšim i h išam i v P odgorju , S ta re m trg u in Š m artnem so b ile ob n aš ih m eritv ah te m p era tu re le do 1° v iš je ko t v p ro s ti okolici. N ajvečje raz like so v S lovenj G radcu . Od L epe vasi dalje te m p e ra tu re n arašča jo do v iška n a G lavnem trgu . Tu je bilo 20. ap rila 1979 za 1,6° in 24. fe b ru a r ja 1979 za 2° top le je k o t ob b liž­ n ji M islin ji in S uhado ln ic i ( ta d a n v Lepi vasi — 9,0°, n a G lavnem trg u m ed — 7,2° in — 7,0°). Navpični tem peraturni gradienti Ob inverz iji so g rad ien ti na jveč ji t ik p r i tleh . Na p o lju v Š m artnem smo z v e n tilira n k n te rm om etrom (A sm ann) ob in v e rz iji našli: 31. ja n u a r ja 1981 p r i 10 cm n a d tlem i — 15,2°, p r i 100 cm — 14,9°, p r i 300 cm — 14,2°, p ri 600 cm — 13,9° C. R azpored 1. fe b ru a r ja 1981: p ri 10 cm — 11,7°, p ri 100 cm -—11,6°, p ri 200 cm -—11,5°, p r i 300 cm — 11,3°, p r i 400 cm — 11,2°, p ri 500 om — 11,2», p r i 600 cm — 11 ,1°. V rem enska p o sta ja v Š m artnem m e ri tu d i nočne m in im e 5, 20, 50, 100 in 200 om n ad tlem i. A bso lu tna v iš in a te rm o m etro v se sp rem in ja z višino snežne odeje. O dčitavajo ob 7. u r i z ju tra j, v red n o sti veljajo za d a n odčita­ van ja, čep rav reg is trira jo te rm o m etri stan je od 21 . u re p re jšn jeg a večera dalje. P o K o v a č u (1968) n a b rn išk em le ta lišču doseže p rizem n i zrak n a jn iž je m inim e že eno u ro po sončnem zahodu. V a rh iv u H id rom eteo ro ­ loškega zavoda v L jub ljan i* za dnevne m in im e še n im ajo iz računan ih pov - prečfcov. Izračunal sem jih za -leta 1977— 1981. V tej dobi so b ili n a vodjo podatk i za vse om enjene p rizem ne v išine Je v le tu 1977. T ak ra t je znašal le tn i povpreček: 5 cm n ad tlem i 1,4°, 20 cm 1,8°, 50 cm 2 ,2°, 100 cm 2 ,6° in 200 ran n a d tlem i 4,0°. Za v seh p e t le t (1977— 81) so arh iv sk i p o d a tk i za 5, 50 in 200 cm. P ovprečk i znašajo: 5 cm n a d tlem i 0,61°, 50 cm 1,92° in 200 cm n ad tlem i 4,02°. G ra d ie n ti se to re j z v išino izm anjšujejo in znašaijo m ed 5 in 20 cm n ad tlem i 0,26°/10cm, .med 100 in 200 cm p a le 0,14°/10cm. V ečji so p r i večjem m razu iin to se pozna še v m esečnem povpreč ju . V h lad n em ja n u a r ju 1981 (s celom esečno snežno odejo) je m esečni povpreček dnevn ih m in im aln ih te m p era tu r p ri 5 cm za 5,1° C n iž ji ko t p ri 200 cm n a d tlem i, rv top le jšem ja n u a r ju 1980 p a le za 2,1°. V om enjen ih le tih (1977— 1981) so ibile p ri 5 cm n iž je povprečne te m p era tu re od onih p r i 200 am: vse leto, na jbo lj in tenzivno pozim i, o k to b ra in aprila. Ob večjem m razu so naše m eritv e naš le v spodnjem delu te ra s do 2° n iž je tem p era tu re , ko t jih beleži p o s ta ja v Š m artnem . To m ora v e lja ti tu d i za p rizem ne nočne m in im alne te m p e ra tu re 5om n a d tlem i. Zato m ore n a ­ stop iti n a n iž jih te ra sah spom ladanska slana, iko reg is trira posta ja p r i 200 om tem p era tu ro okoli +2,5° ali več. Z akaj ob an tic ik lonalnem v rem e n u so razlike p r i nočn ih m in im ih p r i 5 in 200 cm nad tlem i večje , k a r se p o ­ zna še p ri m esečnih povprečkih.** Tako je im el ap ril 1977 p r i 5 cm za 4,3° n ižjo tem p era tu ro ko t p r i 200 cm. Tudi n aša m e rje n ja so n aš la zno tra j je ze ra hladne,ga z raka neen ak e ali celo n asp ro tn e g rad ien te v v iš jih legah, k a r so z m e ritv am i ugotovili tud i n ad L ju b ljan o in H rastn ikom ( F u r l a n , 1974), V išina inverz ijske ločnice, n ad k a te ro zračne te m p era tu re k o t običajno spe t p ad a jo z višino, je od sta ­ n ja do s tan ja raizlična. To so ugotovila m e rje n ja s te rm istro m n a po ti na R ahtelov v rh ali n a P u n g ra t n a P ohorju . N ekaj p rim erov : 21. 4. 1979: p ri 410 m je b ila te m p e ra tu ra —0,6° do — 0,1°, p r i 450 m 0,0°, p ri 540 m +0,8°, p ri 570 m 2,0°, p r i 670 m 1,9°— 2,0°. 24. 2. 1979: m ed 410 in 530 m izo term ija okoli — 8,0°, p r i 600m — 7,5°, p ri 670m -—7,2° (v e te r od severozahoda). 1. 2. 1979: 410 m (ob S uhadoln ic i) —5,0°, 512 m (na G ra jskem k lancu) — 7,0°, p ri 530 m n a R ahtelovem h r ib u —6,0° do — 6,5°, p ri 600 m — 6 ,8°, p r i 650 m —7,5°, p r i 670m — 5,6°. 1. fe b ru a r ja 1979 popoldne: m ed 400 in 600m tem ­ p e ra tu ra m ed 4° in 5°, m ed 600 in 900 m okoli 9°, m ed 900 in 1400 m m ed 3° in 4°. 20. ja n u a r ja 1979: p r i 460 m m ed — 6° in — 4° C, m ed 1100 in 1400 m m ed 4° in 2°. P o v išin i čadasteiga ali rah lo m eglenega m irnega ozračja niže pa je v en d a rle soditi, da sega pozim i inverz ijska ločnica n a jv e č k ra t do v i- * Z a h v a lju jem se u p ra v i H id ro m eteo ro lo šk eg a za v o d a za b rezp la čn o n u d e n je p o ­ d a tk o v iz a rh iva , iz k a ter e g a je tu v e č in a p o d atk ov . ** Z a e n a js t za d n jih d n i ja n u a rja 1981 zn a ša jo v Š m artn em p o v p reč k i m in im a ln ih tem p era tu r: 5 cm n ad t le m i — 17,8°, 50 cm —15,7°, 200 cm — 12,3°. R az lik a m ed v iš in a m a 5 in 200 cm je zn a ša la 28. d ec . 1980 6,5“ in 29. d ec . 6,0° (v ra zp on ih — 14,7° in —22,2°). M es eč ne sr ed nj e m in im al ne te m pe ra tu re M on th ly m ea n m in im al te m pe ra tu re s (° C ) aJ Q) rQ C3 o $ in r# 'S 'SC l c i ■ S-. OÜ ■P cC > >M Ifl oo O 10 03 cm^ o o 0 0 o 1 f c o ° ? 0 0 1 CO [ o T—( [ i n T-H o o o o 1 1 0 0 1 t-H CD r f C vf | r—1 i n ° 0 ^ o f i n t-H c o m O t-H r—( i > o o o o cm r H o o c o « t-H o t-H • n M I > c i t-H I O 0 5 05_ LO t-H CM C sj »—I T-H CM_ T * £ - H CO c s f t-T o ' c s f t o 05 lO 0 0 CM t-h cm c d i o t j T i n i > H I I i > c o i n cm^ c o LO r j T i n ' o o -h O c o CO 0 0 O O c - c o c o OO D - CD 0 5 0 5 0 5 0 5 0 5 0 5 t-H r-H T-H r-H t-H CD 0 5 0 5 0 5 CD t-H csj t-H CM CO 0 5 0 5 0 5 0 5 0 5 0 5 t-H t-H t-H t-H (M OO i n CO m 0 5 t-H 0 5 t-H TJH m D— O O m t-H (M .3-Sr-* n . r* CÖ 3) — >72 u W -rH RH «■« ^CQj Ö II? V— ^ ̂ >c/} f-. •M £ I I> ö rd>a rG t/o G Cl) Ö o £ 3̂oT3tvl aJ s :> fi aJ a ?-Pr/iO Ph i n t > CO c s f 00 o 3o OhT3 _ cö 2 *-• S O ;u •rt >J O 00 c s f aJ 6 O CD O OQ i n i n T-H »-H m in r f co CD OO r-T £ > O CD_ ! n CM oo T-H r-H cm" t-H t-H i n ° 0 OO ° l o o f CO t-H c ocsj t-H r H t-H t-H ° l O CM 0 0 csf c s f T-H o f r j T c oCS1 (M CM T-H r-H i n t-H CD 0 0 CO o o r j f T-H o ' i n 0 5 c s j CM CM CM i n OD CO 05 CQ i n c s f T—) 05" c o " r f ' co" CM CM t-H t-H t-H c o t-H c o OO lO 0 0 0 CO i n r} T 05 0 0 t-H t-H T-H t-H t-H CD CD r H CO 2 OO T—T 0 5 C s f r H t-H r-H i CM O i n 0 5 t-H 0 5 c c f c0 i n O T CO i n c o CM r H t-H I LO I 1 1 c o ° 0 CO c o 0 t-H O o ' T-H CD 1 1 0 c o O CO O O D - c o t - CO CD 0 5 0 5 0 5 0 5 0 5 r H t-H t-H T-H r H CD 0 5 CD 0 5 CD t-H c s j t-H CM r H Csj CO 0 5 0 5 0 5 0 5 0 5 0 5 t-H rH t-H r H C C C/l o c« C in oo o o f 00̂ co co CO CD c i r—i m co tjT Cft to cT of D- co OJ as O o t> co 0 5 0 5 £ t - CO CO ^ ONCO l O 0 5 0 5•—<*—< t—< OJu a rt E c c p : m ak s. Q g S l nb er m ak s. § • 8 ■ S B nb er m ak s. no ve r m iin . i ok to be r m im . m se pt em be r m im . m ak s. C/j i s H % B f . s » 6 m ak s. • 5 * ß a i rf o ' o o oT

I>~ OlN co CO rrm in rr 0 5 r H I> co t̂ CO CO r}T CON o i n i n B CO COros J J J 0 5 >C0 H o o r- co 0 5 0 5 rt •g rt l s 77 b c o c o ^ ONCO « 3 i n 0 5 0 5 W H H H U rš lja go ra 16 98 m 19 26 — 19 70 Za v iš in e okoli 1500im p r ih a ja v po štev p o sta ja R ibniška koča (1507m )*. Za naše do ločevanje g rad ie n ta v p rib ližno p ro s ti a tm osferi so n je n e te m ­ p e ra tu re p ren izke. N jena le tn a te m p e ra tu ra (1931— 1960) je 3,6°, K om ne v Ju lijsk ih Alpalh (1520 m ) 4,0°, v išjega O b irja II (dobe 1851—1900, 1612 m , P u č n i k , 1980) 3,7°. V le tih 1926— 1970 so s red n je m in im alne tem p era tu re ja n u a r ja p r i R ibn išk i koči n iž je k o t n a skoraj dvesto m etro v v išji U ršlji gori. K er je P o h o rje bolj m asivno gorovje, b i p ričakovali v išje te m p era tu re k o t n a osam eli vzpetin i U rš lji gori, na k a te r i je tu d i k lim atsk a gozdna m e ja razm erom a n izk a ( G a m s , 1977). P og lav itn i vzro k za h lad n o R ibniško kočo je dom nevno v n je n i legi. P o sta ja je delovala n a severnem pobočju 1533 m visokega M alega Č rnega v rh a . K er je pobočje nagn jeno za 7° p ro ti severu , ozračje p r i koči o h la ja polzeči o h la jen i p rizem ni zrak . N jene te m ­ p e ra tu re b i m ogle v e lja ti za osojne lege v v iš inah okoli 1500 m , k je r tu d i vegetacija občutno zaosta ja za p riso jam i ( G a m s , 1959). D a bi p reverili, če n iso p ren iz k ih s ta re jš ih te m p e ra tu r R ibniške koče k riv e tehn ične m ersk e napake, so v ta b e li 2 p r im e rja n e tr i posta je . R ib ­ niško kočo p red sta v lja jo m esečne sred n je m in im alne in m esečne sredn je m aksim alne te m p e ra tu re v n izu 1926—-1970 in iza dobo ju lij 1966— 1980. P o sta ja je v te j povo jn i dob i delovala ibrez p rek in ite v le le ta 1966 in 1967, n je n e v rednosti p a so b ile n a vso dobo p r ire je n e po p o sta ji U ršlja gora. R azlike m ed p red v o jn o in povo jno dobo so p redvsem p r i s re d n jih dnev n ih m aksim aln ih te m p e ra tu ra h (v le tn em povprečku je po v o jn a doba za 0,9° h lad n ejša). V is ti tabe li so tu d i v n ešen i p o d a tk i za Šentjošt. G rad ien t m ed Š en tjo š­ tom (1919— 1938) in R ibniško kočo (1926— 1970) je p r i s red n jih le tn ih m i­ n im a ln ih te m p e ra tu ra h 0,47°/100 m, m ed R ibniško kočo in U ršljo goro (1925— 1970) p a 0,15°/100. R azlike so p reve like . Podobno k o t p r i R ibniški koči b i si razm erom a n izke te m p era tu re p r i Š en tjo š tu m ogli delno raz la ­ g a ti z lego posta je n a v rh u dolgega in ozkega slem ena vzhodno-zahodne sm eri, k je r je p rec e jšn ja vetrovnost. N a podobnem slem enu n a O lševi je razm erom a n izka k lim atska gozdna m eja, česa r so v e rje tn o k r iv i h ladni severn i v e tro v i ( G a m s , 1976). N a podob i 4 v id im o zanim ive raz lik e v p o te k u zveznic, k i 'povezujejo dnevne m aksim alne te m p era tu re m ed p o sta jam a v razn ih v išinah. D ecem b­ ra in ja n u a r ja so od d n a ko tline do n. v . 1041 m (B ran ik ) dokaj izenačene tem p era tu re . A prila in sep tem bra se vzpostav i en a k g ra d ie n t od n iž ine do v išine K redarice (2514m ). S redn je d n ev n e m aksim alne te m p e ra tu re so m aja, ju n ija in ju li ja razm erom a n izke v v iš in ah okoli 780 m (Šm artno n a P o h o rju ) . O k tob ra in n o vem bra im ajo n iž ine (m ed 452 m 1041 m ) razm ero ­ m a n izke viške, k i se dom ala u jem ajo z m arčevsk im i ozirom a aprilsk im i. V podrobnosti so te raz like za rad i m ožnih m e rsk ih n a p a k vprašljive, vse p a kaže, d a so v g lavnem resn ične, saj jih lahko sm iselno raztolm ačim o. N a razm erom a n izke n iž inske d n ev n e m aksim e v ja n u a r ju in fe b ru a r ju v p li­ vajo celodnevne te m p e ra tu rn e inverzije . O k tob ra in novem bra, v m an jši * M eteo ro lo šk i za v o d S lo v e n ije in po n jem v s i d ru g i v ir i n a v a ja jo v iš in o 1530 m . N a te m e ljn em to p o g ra fsk em n a čr tu 1 : 5.000 se d om n ah aja le m a lo n ad izo h ip so 1505 m . c ! z s m eri še decem bra, so višine bolj pod 'vplivom razm erom a top le jš ih zahod­ n ih (oceanskih) v e tro v ko t nižine, k je r se še ja v lja jo te m p e ra tu rn e in v e r­ zije. V povojn i dobi se je število postaj za ug o tav ljan je v iš in sk ih g rad ien tov v ko tlin i skrčilo n a dve, n a Š m artno p r i S lovenj G radcu in na U ršljo goro. M es eč ne sr ed nj e m in im al ne te m pe ra tu re Po vo jn o ra zd ob je — T ab el a M on th ly m ea n m m im al t em pe ra tu re s (° C) Po st w ar pe rio d — T ab le o e 1S g > G o Dh 0 5 ^ csf ^ I I CO ̂ J O ^ LO~ CO 0 5 05 O^^H co O O CO « p co~ co *—T csf H « M « CO 0 5 ■ ^ jT -h •M CS ^ c s f ^ o * “ c o Cg cO ’“ J. _T t>Tco c q _ c o o o o o T o t o ^ r-H cvj in ^ ^ to c**" cs cs co co co co H C* esT C o 00 0 5 CO c o 0 5 C'} lOT}< (M O M o t o °® o o i n 0 5 r> t co cs c-T r-T -h T_i.lo co CO * 0 c*T O O o ‘O CO CO 0 5 0 5 0 3 CO co CO CO co io 0 5 0 5 0 5 3 3 ’3 ifl rp Tf CO co lO r - t u P ««»•o n 2 2 2 £ 0 5 u t-« . t- i o CJ > r t r j g .2 g ■§ 8 A rtt-. rt_ O Ü s- CB « ' JDOTJsrt « r - ^ CO co - lO CO O T—1 I 0 0 1 CO D-" csf £> o 0 0 CO co LO H o 0 5 r-H »-H p H 0 0 0 0 CQ C S O(M CO lO »—( CO cq COH c < r T-H ° l © H co”T—( CO»—H oT t CO CO csf O - e f 9, 4 C-J t o I > I> ^ CO co" csf I co co i e* c^ 1 o co05 o0005 »-H 1 oco 05 r co co05 CO CO 0 5»—H coco 0 5 3 3 3 45 2 87 5 co 0 5cc c g I o ? 5-1 ■ M Ö "r ~"* rt > rt 2 r* g £ g | |>tf! c/2 >W d, P cs Xcs + iC co • • •+-» 7" p»-H 0) ^ 6 X ^ h ^ t? o co O D - C S o LO l O ° ! r f CO c o " o o o 0 5 C * co t ! 0 l O ^ r (M c o o o t o o c - CO co I O co » io i—i c o " o " c s f o 0 5 C~^ CO u o r r (M C v f I O o O o " c o io ^ CO*“ Cvi rt G tf u « t-« ^ 0 * 0 ä > S/* ca> % Za vse posta je , iki so v nesene v tabelo 3, so pod atk i dob ljen i iz A rh iv a iin p re raču n an i n a isto dobo, to je dobo d e lo v an ja p o sta je n a U rš lji gori (,ju lij 1966— dec. 1980). Za pom oč so p r ite g n jen i p o d a tk i posta je Š m artno n a P o h o rju , k i je delovala do le ta 1977, d a b i im eli 'vsaj eno p osta jo b lizu v rh a te rm aln eg a pasu . Raizlike s Š m artn im p r i iSlovenj G radcu so podobne ko t v p redvo jnem razdob ju : v n . v. 780 m so sred n je m in im alne tem p era tu re celo leto višje k o t v d n u S loven jg raške ko tline, sredn je dnevne m aksim alne te m p era tu re p a se z višino m nogo bolj ’p ra v d n o ’ znižujejo. G rad ien ti s red n jih m esečnih m in im aln ih in s red n jih m aksim aln ih tem ­ p e ra tu r v p red v o jn i in povo jn i dobi n e p o tek a jo m ed le tom sm iselno sk lad ­ no, k a r zastav lja v p raša n je o p rav ilnosti podatkov. Zato je v e r je tn o več vzrokov. Povojno dobo p red s ta v lja š tir in a js t in p o l le tn i niz, n a k a terega še vp liva jo izjem ne eno letne tem p era tu re . L eti 1969 in 1980 sta b ili n a d ­ povprečno top li in zato je ves niz 1966— 1980 top le jši k o t p red h o d n a doba. S redn je m esečne te m p era tu re za zim ske m esece so s p red v o jn ih — 2,4° p o ­ rasle n a — 1,54° v Š m artnem , m anj n a U ršlji gori. P o le tn i m eseci p a so postali rah lo h ladnejš i. P ovpreček za ju n ij, ju lij in avgust se je v Š m art­ nem p ri S lovenj G radcu znižal s 16,8° n a 16,5° (na U ršlji igori z 10,66° n a 9,80°). Podobno po le tno oh lad itev sm o v id e li že p r i p o s ta ji R ibn iška koča. Tu naj bi ja n u a r posta l v zadn jih d veh d ese tle tjih za 2° top le jši ko t rač u ­ najo za p red v o jn o dobo. Podobne tendence so opazne tu d i p r i K redaric i, k a r bi kazalo n a povečan te rm ičn i vpliv a tlan tskega podnebja.* Če je to le k ra tk o tra jn a oscilacija ali 'gre za daljše sprem em be, bo pokazailo n ad a ljn je k lim atološko raz iskovan je . T ud i zvečani 'g radienti m ed n iž insk im i in v i­ šinskim i p o sta jam i v po v o jn ih le tih , k i jih je ra z b ra ti iz tab e l 1 in 3, so posledica že om en jen ih zim skih otoplitev. K ako se p r i v išjih te m p era tu ra h zvečajo grad ien ti, kaže ta n as led n ja p rim era : V h lad n em ja n u a r ju 1978 je beležila U rš lja igora le za 0,2° n iž jo sred n jo m esečno te m p era tu ro kot Š m artno p r i S lovenj G radcu , v top lem ja n u a r ju 1980 p a je znašala ta ra z ­ lika k a r 6,9°. N a splošno kolebajo zim sk i .gradienti od le ta do le ta bo lj ko t v o sta lih m esecih. N ajv išji so m a ja in ju n ija , ko je zem lja v n iž in i že segreta, bolj oceanskim zračnim gm otam podvržene v išine p a razm erom a še h ladne. P o le tn i 'g radienti so p rav ilo m a e n k ra t v eč ji od zim skih. Za ilu stracijo g rad ie n tn ih sp rem en ljivosti so v podobi 5 v risane sred ­ nje dnev n e m in im alne te m p era tu re h ladnega ja n u a r ja 1981 za Š m artno in U ršljo goro. Ves m esec je zem ljo p rek riv a la snežna odeja in p rev ladovalo je an ticik lonalno v rem e, k a r izpriču je v risan i po tek zračnega tla k a in p r i ­ tiska vodne p are . Š m artno p red stav lja jo d n ev n e m in im alne te m p e ra tu re p ri 5 cm n ad tlem i, U ršljo goro p r i 200 om. Š m arske m in im alne te m p era tu re se spustijo pod one n a U ršlji go ri v času v isokega zračnega tlaka, k o je n i ­ zek tu d i p r itisk vodne p are v zraku . P rim e rja v a h itre g a n a ra s ta zračnega tlak a m ed 6 . in 10. ja n u a r je m 1981 z visokim tla k a m m ed 21. in 31. dnem pokaže pom em bno značilnost: ob h itre m n a ra s tu tla k a zd rknejo m in im alne te m p era tu re v ko tlin i iza okoli 7° niže (na — 25° 10. ja n u a r ja ) k o t p r i p r i ­ • Za to g o v o r i tu d i sp rem en jen o razm erje m ed ju lijsk o in a v g u s to v sk o sred n jo m esečn o tem p era tu ro K redarice: v razd ob ju 1930—60 ( F u r l a n , 1965) je a v g u s t h la d ­ n e jš i za 0.1°. v dob i 1966—80 pa to p le jš i. bližno en ak em a do lg o tra jn em p r itisk u (po 22 . dnevu s sredn jo m in im alno te m p era tu ro okoli — 18°). DNEVNE MINIMALNE TEMPERATURE -JA N U A R 1981 P0D c FIG. G DAILY MINIMAL TEMPERATURES — JA N U A R Y 1981 mb ŠMARTNO AAOm n.m (+5cm) URŠLJA GORA 1.693 m n.m.(+200cm) PARNI PRITISK WATER VAPOUR PRESSURE < — 18 ZRAČNI TLAK AIR PRESSURE 10C0 930 :ö.7a; •B6Ö; 19 120 I 21 122 I li\2U I 25 I 26 127 I 28 i 26 1 30 I 31 I F.F.-PZE CEOGRAFIJA 1.-1912 C.V0JVMAJANUAR JANUARY Inverzijsko podobo dopo ln ju je te rm o h ig ro g rafsk i zapis m ed 25. ja n u a r ­ jem in 1. fe b ru a r je m 1981 (pod. 6 ). T erm ohig rograf je toil po stav ljen v v i­ šin i 2 m v G o lavabuk i p r i k m e tiji G am pre t rv n. v. 592 m, to re j nekoliko više, k o t je zahodno obrobje ko tline in 140 m n a d šm arsko m eteorološko postajo. Istočasni po tek šm arske te m p e ra tu re in re la tiv n e vlage, je v risan n a skupn i trak . Zapis iz te rm aln e g a p asu je m nogo -bolj raag ib an zarad i poigoste sape, k i je p iha la v eč ide l od zahoda in h ipom a zv iševala te m p e­ ra tu re . T iste dni so b ili dnevni mižki v Š m artn em do 6° n iž ji k o t v Golaiva- buki. N astopili so v drutgi po lovici noči, t r ik r a t m ed 6 . in 8 . u ro z ju tra j. 28. ja n u a r ja z ju tra j je b ila te m p era tu ra ma šm arsk i p o s ta ji (452 m ) — 15,5°, v n . v. 512 m (G ra jsk i k lanec, ob zahodni sapi) — 12,5°, v n . v. 592 m — 10°, n a U ršlji gori okoli — 12,5°. Še več je k o t te m p era tu rn e razlike m ed kotlino in te rm aln im pasom so p r i zračn i vlagi. V dnu k o tlin e je b ila v laga te dn i ponoči večja, podnev i neko liko m an jša . P r i n izk ih so b ile raz like m ed šm arško posta jo in G am pretom 15 %, p r i d n ev n ih v išk ih 6 % . P odobno kot te m p e ra tu ra je tu d i n ižek v lage n avadno p ro ti ju tru . Ob tem je razum ljivo , d a je rosa ozirom a slana v d n u ko tline m nogo pogoste jša k o t n a v išjih pobočjih . D odatna vlaga, k i jo v ko tlin i p rispeva trav iščem slana, je opazna z lasti ob suši. Povzetek in kritika rezultatov Po zaslug i v rem enske posta je v išjega re d a Š m artno p ri S lovenj G radcu , je S loven jg raška ko tlina v n aši javnosti znana po m očn ih te m p e ra tu rn ih padcih ob an ticik lonalnem , invenzijskem vrem enu . Toda p r i hu d em zim ­ skem m razu so nočni m in im i v spodnjem koncu ko tline za dve ali celo več stop in j n iž ji, slana p a pogoste jša tu d i za rad i n iž jih nočn ih m in im ov p ri 5 cm n ad tlem i, k je r so, po p odatk ih šm arške postaje , za 2,6° celo v le tn em pov- p rečk u n iž ji k o t p r i 200 cm. Ponoči oh la jen i z rak od teka s h itro s tjo do 1— 2 m /sek. p ro ti spodnji M islin jski dolin i. N jega p a n e nadom esti p riliv po okoliških gorsk ih do linah . T ra jn e jš i do tok v v išji legi je po H o tu ljskem po ­ do lju , v e rje tn o iz Celovške kotline. Iz te p a ne p rite k a h lad n e jš i z ra k p re ­ ko L abotske doline in enako u sm erjene S podnje M islinjske doline. Po s led n ji se ponoči oh la jen i zrak iz S lovenjgraške ko tline u sm erja p ro ti Meži, a le delno doseže D ravsko dolino. K ot deln i vzrok za top le jše zim e v zadn jih p e tih le tih lah k o sm atram o večjo zazidanost ko tlinskega dna. Z arad i n je je občasno ob in v erz iji z rak že občutno onesnažen. S k ladno z ugo tov ljeno zračno cirku lacijo ob inverz iji je po trebno o h ran iti dolinsko ožino pod S lovenj G radcem nepozidano in n ep o - gozdeno, da k ra j ne b i b il še večje ozko grlo za od livan je onesnaženega z ra ­ k a iz ko tline. Da n e bi onesnaževala m estnega ozračja, b i kazalo bodočo in d u strijo lo c ira ti n iže od S lovenj G radca. N ajvečji h la d ob inverz iji ne n as to p a n a legensk i te rasi, p ro ti k a te r i se o d p ira n a jv eč pohorsk ih dolin, tem več oh M islin ji in Suhadolnici. V e rje t­ no je vzrok v različnem strm cu površja . O b B arbarskem po toku niže od Spola iznaša n a L egnu v povp reč ju 32 prom il, ob M islinji n iže od Dovž 13 in ob S uhado ln ic i niže od S podn jega P odgorja 7 prom il. Ob večjih s trm cih se polzeči zrak v erje tn o o b ču tn e je ad iaba tsko ogreva. Iz tega razloga na j in tenzivnejša inverz ija v S loveniji n e n as to p a v g lobokih ko tli­ n a h s strm im i pobočji (B ohinj, G lobodol), tem več v odprtih k o ta n jah (B ab­ no po lje — G a m s , 1972). C entralno alpski relief,