Tečaj III.	V Gorici 15. oktobra 1865.	List 10.
t*«surnicn	tJst	Vredniatvo*
in čuvaj c. k. kmet. družile:	}^metnstVO	na Travniku' štev- 277'
v mestni hiši (mmiicip. ulicali),	v J	I. nadstropji.—List razpošilja
II. nadstropji. iu druge deželne zadeve. družbin čuvaj.
Velja s poštnino vred en goldinar za celo leto.
Izhaja 15. vsacega mesca navadno na '/2 poli.
uum
Sg"0«S(Dvii!8§lie čiri Ice
o c k. kmetijski družbi goriški.
V spomin prve njene stoletnice.
(Konec; glej U. 8. in 9 t. I.)
Se čvrsteje pa se je začela naša družba gibati in delati v listih doselili lelili pred lelom 1844, v klerem jo zopet lep zvezek spisov izdala. Morila je pa omenjena 10 letna družbina delavnost nar-■ popred na ti», da se jo glede na notranje svoje zadeve ustanovila in utrdila. Sem spada to, da so se sejo uredile, da se je knjižnica napravila, da je bilo mnogo kmetijskih in sorodnih časnikov naročenih, da je stopila družba v zvezo z druzimi enakimi društvi; — k posku-šališču (njivi} je bilo, zlasti s pripotnoejo (pregnane) kraljeve rodo-vine francoske, ktera je lisli čas luknj stanovala, še enkrat toliko prostora ruikupljenega; pridnim kmetovavcom so se začejo medalje in darila podeljevali; posvetoval se je —po vlailinetn naročilu — poseben družbin odsek dalj časa o uravnavi gozdstva itd. ild. Take in enake reči, ki špričujejo delavnost (Iružbino, nahajamo v I. 1844 izdanih spisih. Sle pa zlasti dve imeni, ki se v omenjenih bukvah soselmo odlikujete in svetlite: prevzv. knrz-nadškof Franc Ks a v. Lušin, ki je bil skoz več let neutnidljiv družbin predsednik in pa učeni za ' blagostanje deželino ves vneli gospod (zdaj vitez) Karol Ca tin oil i,
polkovnik nngležki ( Goričan), izvrsten kmetovavec in pisatelj, kleri jo bil v lisli dobi vodja družb, poskušalisča.
L. 1852 je prišel nov zvezek družbinih spisov na svetlo. Marsikaj zanimivega se v njem bere; n. pr. razpravo o grozdni in krompirjevi bolezni, o napravi (boljše kupčijske) ceste na Koroško, o pogozdovanji Krasa. V tej knjigi se nahaja tudi vse, kar se tiče začetka in pogina (ital.) družbinega časnika „La Oer ere", kteremu je bil vrednik tajnik gosp. Jern. Radizza (Začel je ta časnik izhajati 1. 1849 in nehal 1. 1851, okt. m). Bere se tudi, da se je liže takrat mislilo, s slovenskim časnikom poskušajo storiti, toda ni bilo moč dobili vrednika. L. 1854 pod slavnim predsednišlvom gosp. Persa-L i e b e li w a 1 d sk e g a je napravila družba prvo, vse hvale vredno razstavo kmetijskih pridelkov in obrt. izdelkov v Gorici (v baron Degrazia-vi hiši). —
V to dobo spadajo tudi neklere poskušnje s podučevanjem kmcliške mladine, kar pa ni dolgo trpelo.
Leta 18G2 je začela izdajati družba sedanji laški časnik „ Ali i e memorie"; in naslednjega leta 1863 (31. julija ob 3,} u. popoldne) je izlezel prvi list „Umnega Gospodarja" izpod Seilz-ove tisknvnice.
Krono pa slolelnemu družbinemu prizadevanju postavi v kratkem — upamo — naprava kmetijske šole, ki jo ima prihodnji deželni zbor dokončno potrditi.
Sedanji družbin slan je po časnikih dovolj znan. Družba šteje 15 poddružnio (brez Istrijc). Pravih družnikov ima 531, častnih 16, dopisujoeih 50. — V zvezi je skor z vsemi kmetijskimi družbami v Austriji in z nekterimi v J'-üji in drugod, in ni davno, kar je palerm-ska • akademija (km. družba, v Siciliji) našega gosp. predsednika za svojega uda izvolila.
■Wodüoiok za bb a pelje v a nje vode
po poljih v tržiškem (nionfalkonskeni) okraji.
11. sept. t. I. je imelo 32-županov in posestnikov trjUške-ga okraja v Tržiču sejo, v kteri so izvolili odbor 21 mož (predsednik: deželni poslanec in veliki posestnik Ant. Dottori) za na.nravo vodotoka za po njivah iz Soče pri Zagraji čez ves „leritöri" (kteri štej o 10 lavžent duš). Misel ta jo bila neki v prvo že I. 1846 sprožena,
je pa še le 7.dnj dozorela. Dolične načrte sta naredila dr. Vicenlini in gosp. Iluinpel. Lega dežele in vse okolnosti so tej napravi ugodne. Nad Zagrnjeni, kjer bi so vodotok od Soče odcepil, je svet čez 23 metrov viši, kot morsko površje. Vode bi dajal vodotok po en milijon kubičnih metrov v 24 urah; v 4 dneh bi se dal ves monfalkon-okraj zaliti in namočiti. Naredilo bi se več slapov, in dobila bi potem voda tako moč, da bi tudi mline in fabrike gonila. -— Stroški so tako le prevdarjeni: Če bi kaka družba to reč prevzela, 447,994 gold., če bi se pa deleženci sami (posestniki) le naprave lotili, 281, 900 gold. (Od kod ta razloček, je v načrtih razkazano.) Dobiček, ki ga ta naprava posestnikom ponuja, je prcrnjlan na 15-20 od vsakih slo goldinarjev v lo obrnjenega kapitala. — Naloga zgoraj omenjenega odbora je: 1.) Iskati potrebnih kapitalov; 2.) storiti, česar je treba, da bo vlada to početje podpirala; 3.) pogoditi se z lastnikoma za-grajskega in turjaškega malna; 4.) splošni načrt na drobno izdelali.
______ , („A. e M«)
Ez zl>®riie seje av§tsij§Kcg*a g©z*!saeg;a clrnšira
6. sept. t. I. v Trsht.
Posvetovanje zaslran pogozdovanja Krasa se je vrtelo, kakor pripoveduje dr. Orel v „Novicah", okoli teh-le vprašanj:
1.	Je li mogoče. Kras pogozditi?
2.	Kako je lo pričeti, in
"3. kakošen svet je za pogozdovanje porabiti?
4. S čim naj vlada pogozdovanje pospešuje?
Na prvo prašanje so vsi pričujoči enoglasno potrdili, da se Kras, naj je še tako kamenit, da pogozditi, če ne naglo, pa saj sčasoma.
Drugo prašanje se je rešilo tako, da se mora svet, namenjen in odločen za pogozdovanje, ograditi, paša v njem in vsaka drugačna poraba prenehati, da se kolikor mogoče sam zarasle, in kodar ni les gosto pognal, naj se pomaga s sadikami. Za zboljšanje in pomnoženje zemlje se je priporočal posebno črni bor, čegar les je posebne vrednosti za brodovje.
O tretjem prašanji se je izgovorila želja, kar se liče pašnikov tržaškega mesta, naj se vzame v pogozdovanje trelji del; kar se pa tiče pogozdovanja Krasa zunaj tržaško okolice, se je oziroma na okolščine Kraševcev, ki svoj živež vlečejo iz njiv, travnikov in spašnikov, želja izgovorila, naj vsaka soseska (komun) eu del svojega spašnika (gmajne) za pogozdovanje odloči, kar mogoče po vrhu ležeče kamnje potrebi, s suhim zidom Ogradi, in v njem pasti preneha.
Četrto prašanje se je tako rešilo, da se vlada naprosi, naj grunlni davek od sveta, odločenega za pogojzdovanje, odneha za toliko časa, dokler se- ne bode smelo po tem svelu pasli, "ali les za se porabiti..
Na prašanje, kako korist bode rodil ta ogled po Krasu, in posvetovanje o njegovem pogozdovanji, se da — pravi dr. 0. na dalje — odgovor ti: Zvedeni možaki v gozdnarslvu iz vseh avstrijskih krajev so enoglasno potrdili, da je mogoče pogozditi Kras, če je še tako kamenit, ker peščica zemlje med skalovjem je na vso moč rodovitna, ako se ji dä dušek, da vse, kar zraste, v miru ostane, in da zraslla trava in odpadlo listje v pomnoženje na tleh segnije; ako se sanioraščemu lesu pridruži borovje, belo in črno, ktero veliko pripomore zboljšanju tal, je svetu primerno, čvrsto raste, in obilo koristnega lesa donaša za kurjavo in brodovje. Borovje v zavelnili krajih naj se zaseje, v vetrnih pa zasadi. Sadike enega k večemu dveh let se najraji primejo, ker imajo še obilo sesavuih koreninic. Sadika naj se v zemljo tako globoko posadi, kakor je prej stala v zemlji, razrušena zemlja naj se zakrije s kamenjem, da je veter ne odnaša, in da vlažna ostane.
Ako seješ seme na prekrpane gredice, srjaj ga v vrste, čevelj narazen, k večemu pol palca pod zemljo, in založi s kamnjem med vrstami, da zemlja samo po dva prsta nad semenom odkrita ostane. Koj drugo ali tretje leto zredi odgnala drevesca na čevelj saksebi, izpuljeua pa drugam posadi, in tako si boš v kratkem borovšček izredil.
Odgojeiii gozdi v raznih krajih po Krasu, zlasti po robih hribov bodo Krašev-ccm mnogo koristili; oni bodo krojili burji silno moč, in zavetje delali polju; sotuce ne bo zemlje prehudo prepekalo in sušilo; na vlažii zemlji se bo več poljskega pridelka in krme dobivalo; hlad po gozdih bo oblake na se vlekel, da več dežja pade. Vrb vsega pride še vrednost zrastlega lesa, ktera dan za dan poskakuje.
Elrevje Krasu jMistojsso.
(Dalje: glej 1.9.1.1.)
b. Javor dvojega plemena, to je, beli javor s širokim perjem (acer pseudo — plalanus) in poljski javor, navadno „klen" imenovan (acer campestris). Prvi je Krasu popolnoma priličen, ker na apne'ucu začne hitro rasti, pa zavoljo svojega širocega perja in gosto rasti ljubi svitlobo, on je rajše samoten kot v senci, rast dovrši med SO in 100 leti, v tem času dožene visočine 60 —100' posreduje debeline pa 2—3', v tla kratek koren naredi, al stranske korenike zelo raztegne; za rabo ima iz več obzirov veliko vrednost, le za zidarstvo so malo kdaj rabi, zato ker se mora drago plačevati. On je za razno orodje pripraven ; kolarji, mizarji, strugarji ga zelo iščejo, tudi za nastroje (Instrumente) ima veliko vrednost; najčvrslejše raste v srednji starosti, tistikrat tudi do kaljivosti dozori njegovo seme, pred ne; cvete meseca maja, kadar se je že perje iz popja popolnoma razvilo, po cvetji dobivajo bučelice dosti paše; konec septembra ali prvo dni okt. je njegovo senio (v črno-rajvkastem orešku) zrelo, vremena so nobenega ne ustraši; divjačina in govedina zelo po njem segate, mrčes se ga pa boji, toraj ga nikoli ne poškoduje, 2'/4 libre njegovega, dobro posušenega listja izda za krmo toliko, kolikor 3 lihro dobrega sena, nekdaj sc je iz njegovega soka tudi dober sladkor napravljal, za kurjavo jo proti bukovini kakor 102 : 100 tedaj več vreden. Klen nima lake vrednosti, po Krasu in pri Trstu je dobro znan, ondi ga veliko za brajde sadijo, ker prav hitro ne raste, kobri se spomladi zelo radi po njem vesijo ter vsega ogolijo. S tem drevesom je sicer malo dobitka, čeravno ga tudi mizarji, strugarji, žličarji itd. zelo ljubijo, v gnojni in mokri zemlji dovrši 30 do 40' visočine in 1--2' poslednjo debeline.
6. Jagnjed (populus tremula); to drevo je najbolj plodno izmed vseli dozdaj naštetih, tudi Krasu jako pristojno in v peščeni ilovici, čo jo tudi plitva, zelo napredujo
korenilco svoje le pri vrliu zemlje razteza, in le malo jili sega <lo 2* na globoko, po navadi dožene v 50 — 00 letih svojo rast, GO —70' visočine in 2' posreduj» debeline; za kurjavo pa ni prav pridno, proti bukoviui je.kot G3: 100. To drevo ima, kjer je ukoreničeno, to posebno dobro lastnost, da ga ni moč zatreli; kajti njegove korenike so zelo na široko raztezajo, in če vzraste drugo drevje čez-nj, se sicer posuši, korenike pa vedno žive ostanejo in čez 100 let, kadar jih zopet solnce pregrcje, začnejo goste mladike od tal dvigali se; jagnjed vse drevje okrog sebe preraste in uniči vse, kar pod so spravi. Rabi se njen čeravno mehki, trdni in lahki les za škodlje, za žlice, ludi inizi rji, strugarji itd. ga iščejo; njeno oglje se ludi za navadni ali slabi smodnik špoga, 2 liber dobro spravljenega listja zdä toliko, kolikor 3 libre sena za krmo ; cvete konec meseca marca ali prve dni aprila, dolgo, predno ozeleni ; seme je zrelo okoli konca meseca maja. Vsi drugi topoli, na pr.: rpopuIus nigra, populs canadensis, populus alba, populus italica" itd. imajo skor popolno lastnost jagnjeda, razun tega, da ljubijo le mokro in mastno zemljo, najbolje rastejo pri vodah iu na močvirih, tedaj za suhi Kras niso.
7.	Kostanj pitan (castanea vesca); to drevo je dobro znano in njegova korist, ljubi plodovito, bolj peščeno ilovno zemljo, le za burjo dosti ne mara; po kraških dolinah je vendar pripraven, njegov les je zelo trden in obstoječ, svojo rast dovrši v 60 do 80 letih, doseže 60 —70' visočine.
Divji kostanj (aesculus hippocaslanum); to drevo je po Krasu tudi dobro znano, in se marsikje nahaja; on prav košato raste iu se busje ne ustraši, tedaj je dobra bramba zoper kraško burjo, ima rad peščeno rahlo zemljo in po semenu tudi prešiči segajo, na Nemškem v Draždanah celo moko iz njega napravljajo, to drevo raste hitro in 50—60' visoko.
8.	Murva (murus alba); koristi tega drevesa so slavne „Novice" že ve!iko= krat natančno naštevale, le to še priporočamo, da si teh dreves kolikor mogoče doma izredimo, zakaj domača se boljše obnašajo.
9.	Drobnica ali divja hruška (pirus communis); mati vseh naših požlah-njenih hrušek; lešnika ali divja jablana (pirus malus), mati vseh požlahnjenih jablan; korist teh dveh dreves je vsakemu živemu človeku znana, na Krasu celo samotni rastete radi.
Omenivši še uektere reči sklepa J. Zelen v „Novicah" lako-le:
Prvi pogoj vendar še ztniraj je in ostane razdelitev pašnikov, če se hoče kamnitemu Krasu z drevjem močno krilo napravili, to nam priča po vsem Krasu vsak šopek borne lirastovine, bresta, gabra itd. v ogradi s suhim zidom obdani, kajti lo ondi, kjer vsak lastnik svoje obdeluje in varuje, se vidi vedno več zelenega drevja; zunaj zida je pa vse golo; nakupičeno skalovje, ktero pridni Kraševec čez zid zmeče; ko kmetic kme-tiča vidi, da v svoji ogradi drevje lepo glešta in je skalovja trebi, ga hoče prekositi ter pridno dela in dela, tako nastane vedno tekmanje med njima, Kras se pa priložilo trebi ali čisti in z drevjem zasaja. — — —
Naj bi se tedaj saj manj kamniti pašniki razdelili; zavezan pa naj bi bil vsak deležnik, da ima dobljeni del v določenem času, s toliko ukoreničenimi drevesi obsuditi, če ne, zapade v določeno kazen in svet se mu bode vzel. — Slabcjši in hamnitejši pašniki pa naj bi se kolikor je mogoče, na soseskine stroške ali z drevjom obsodili, ali pa čc je lega potem, namreč če so v kaki dolinici, s semenom raznih imenovanih plemen nasejali, tako bi se neizrečeno veliko dreves, domači zemlji priličnih, za presajo priredilo.
Dragi rojaci! to je moje mnenje o pogozdovanji Krasa ; kar Vam je po volji, obdržite, kar vain ni všeč, ali popravile ali zavrzite, vse pa Vuni iz čistega domoljubju podam , v prevdarek.
V Senožečah sv. Jerneja dan.	J. Zelen.
Marmor v Šebrcljalt na Cirhjniiskcm.
Iz nekega dopisa iz Šebrelj posnamemo to-le: Bo kakih CO let, kar je rudo-kop Volnik iz (nemške) Idrije, rude iskaje, lep marmor tukaj našel. Prišedši v Idrijo ga preči drugim pokaže ter pošljejo ga v Lju! Ijano zvedenen baronu Zois-u. -Gosp. baron veli nemudoma 3 velike mize iz njega narediti. Dodelane mize pripeljejo v Ljubljano, ali, ker so se zdele g. baronu prevelike, bolel jili je dati čez sredo prežagati ; toda ker niso imeli dovolj močnih mašiti, so poslali plošče na Dunaj, da bi tum namenjeno delo dovršili.
Z Dunaja pa odp šejo Zois-u, da mu, naj stanejo kar hočejo, miz nazaj ne pošljejo. Tako so jim bile všeč. Pravijo, da so zdaj v cesarskem dvoru tiste mize. —
Pripovedoval mi je to še živeč starček 31. iz spodnje Idrije, ki je kot fant svojemu očetu pri delu pomagal.	j, j,.
Gospod \. Gr. dostavlja temu listu še to-le: Oudašnji (štbreljski) g. faimošter je omenjeni marmor (zelen je, ako se ne motimo Vr) na mnogo strani na ogled razposlal. Eu umetnik iz Laškega ga je tudi na mestu samem osebno ogledal. Ysi so ene misli, da bi se dale iz njega lepe reči narejati, in da bi se lahko ljudem lep zaslužek naklonil.--Ali, zadržek vsemu je stokrat obžalovano pomanjkanje cest!
Ilosaaače vesli.
a.J Cerkvene in duhovshe.
Svetolelni popolnoma odpustek, ki so ga sv. Oče papež lani vsem vernim katoliškega sveta s ti m pristavkom podelili, da naj vsaki škof za svojo škofijo en mesec tekočega leta, kakor se mu primerno zdi, tanj odloči, se bo dobival v goriški nadškofiji po določbi Nj. eksc., našega premil. kneza-nadškofa Andreja od zadnje nedelje po * v i n k o š t i h (26. novembra) do prvega Božičnega praznika. Pogoji, da se odpustek zadobi, so: 1.1 Veljavna spoved in vredno sv. obhajilo. 2.) Ob is kanje o d k a za ni h cerkva, in sicer v Gorici Velike cerkve, sv. Ignacija, in D. M. na Kostanjevici; tudi sme se le ena teh cerkva, pa 3 krat obi.-kati. Po vaseh odločijo cerkve duhovni pastirji. 3.) Moliti se mora v vsaki cerkvi 5 „0 č e - n n š - e v" in „češčena-Murija" v namen sv. Očeta in navadne molitve za odpustke; 4.) Treba se je v enem tednu 3 krat (sredo, petek iu sabolo) postiti. 5.) Kdor premore, naj tudi kaj v Boga ime ubozim da. — Vzrok temu izrednemu odpustku je žalostni stan sy. cerkve zlasti po Italiji. Kar lam z vero in duhovščino uganjajo, je strašno. —
— Prestavljeni ali u a novo postavljeni so li-le duhovni gospodje: Fr. Stepančič koop. iz Ločnika v Do ruber g; na njegovo mesto Jož. Kavčič, novomašnik. (Poprej v Dornberg namenjeni gosp. Kobal ostane v Volčah). G. Likar Jan. iz Serpenice za 1. koop. v Bovec; v Serpenico novomašnik g. Ani. Lazar; y Kanal za 2. koop. gosp. An dr. Makarovič, novomašnik. — Za kornega vikarja in ital. pridigarja v Veliko cerkev pride g. Franc Koderniac, koop. v Gradišči.
b. Raznotere.
„II F rini i Orientale" — Studi di 1'rospero Anlonini. Tako ja naslov debelim bukvam, ktere so pred nekimi tedni v Milanu na svetlo prišle in zdaj zlasti po Primorskem med Lahi „furore" delajo. Kuj je neki njih zapopadek? Zemljepisje, zgodovina, sta-
tislika, narodopisje ; vso pa s tim namenom pisano, da bi se dokazalo, da jo že stvarnik sam, ko je deželam meje stavil, vso Istro itd. in (kar nas zadeva) vso vzhodno Furlauijo i njenimi nalurnimi mejami (uaturno trdnjavo) t. j. z Alpami vred Lahom — italijanskemu kraljestvu — odločil ! „Vzhodna Furlanijo" niso pisatelju samo mord goriški (ilirski) Lahi do Soče, temuč vse goriško Slovensko in še več. Tega smo sicer že davno vajeni, da se „Italija" do Nanosa, do Postojne razteza; kar je v teh bukvah novega, je to, da gosp. Prošpero še čez Alpe sega, in si nekaj koroških in kranjskih krajev unkraj planin prilastuje, n. p. Noborjet, Trbiž, Logatec, Cirknico itd., potle je na pridjanem zemljekazu mejna črta doli na Reko potegnjena. Tako naš šjrir Prošpero ! Sicer pa je šjor Prošpero tako vesten iu miloslljiv, da noče konfiskanim Slovencom njih jezika nikar s silo zalreti, imeti nas hoče menda za nekake „socii ed .uniči populi italieiu(! ?). — Toliko za zdaj o tej knjigi, polni, se ve da, velike izdaje proti našemu cesarstvu; prihodnjič znabiti kaj bolj nadrobnega iz nje. — Zdaj pa modrujmo nekoliko o tem novem laškem evangeliji. Čemur se je nar bolj čuditi, so neklere precej natančne dala, kterih ni mogel Anlonini „ iz kakih bukev ali časnikov posneli. Vprašamo: Od kod jih jma ? Kdo mu je pomagal orožje zoper Avstrijo in Slovence kovati? Vemo sicer, da je Antonini od Vidma doma, da ima tudi v no šib Lahih posestva, da je nekaj časa v Tržiču (Jlonfalkonu) interniran bil, tedaj priložnost imel, marsikaj izmed Sloveucov pozvedeti; vendar pa se upamo trditi, da vse, kar piše, samo iz njegovih m ožgan in vednosti ne izvira. Za njim stoje v „vzhodni Furlaniji" drugi, stoji stranka. — Prosimo vas, gospoda, n kar nas Slovence ne dražile; mi ljubimo vaš jezik, smo vam prijatli, ie hočete, toda — amici usque ad aram; „ara" naša je — zvestoba do Avstrije in, cesarja ter •— narodnost in domovina slovenska, ki nam jo ju tudi Bog dal. Suum cuique !
—	Mestno starešinstvo goriško je poslalo ,4/10 nomestništvu v Trst prošnjo za u č n e p r e n a r e d b e v ljudskih in srednjih mestnih šolah v narodnem z in i s 1 u.
Na normalki se ima začeli nemščina, zopet samo kot predmet, še le v lil. in IV. razredu učiti, kakor je lo že pred 3 sli 4 leti bilo Glede srednjih šol meri prošnja na to, da bi se realni gimnazi na narodni podlagi napravil.
—	Zoper namerjanje od neke strani, da bi se šolske počitnice na avgust in september preložile, je deželni-odbor resno p r o t e s t o v a 1. To je za nos Goričane noli me längere.
—	S očka želez ničn a črta je zmerjena; v kratkem bojo načrti dodelani. Viši inž. Seinrad se konkurencije potabeljske črte ne boji. — Sprožila se je, ni davno, misel, koroško-goriško železnico sko/. Dol (koder sedanja navadna cesta drži) v Trst izpeljati.
—	9. t. m. (na mesti na večer cesarjevega godu 4. I. m.) je bila v tukajšnji čitavnici svetlemu cesarju na čast vi lika beseda. Počastili so nas ipavski pevci. Tako lepo in gladko petje se je malo kedaj v čit. dvorani odmevalo.
—	Po 1'/2 mesečni (tretji letošnji) suši je nastopilo te dni jesensko deževno vreme. Tako pozne suš.; nihče ne pameti; pa ludi tega se nar stariši ljudje ne vejo spomniti, da bi Soča in Ipava kedaj tako majhini bili, ko zdaj. Nekteri malui ne metjejo kot po nekaj ur.
Ogled p« sretis..
Nar imenitniši dogodba preteklega mesca, o kteri ves svet sploh s polivalo govori, je manifest (razglas) našega presvetlega cesarja od 20. septembra I. I. Kaj jo lo manifest? — Razlagal je že „U. G kako da se je poslednje 1 leta, pod Sehmerlin-govo vlado, vse napčno delalo in da je državni voz na zadnje tako zašel, da se ni moglo več skor no naprej no nazaj. Cesar si je izvolil nove ministre. Po njih nasvetu jo je
zdaj, oprt na svojo cesarsko oblasl, po novi poli udaril in lo vsem svojim ljudstvom slovesno oznanil. To je manifest. Poglavitne reči v njeni so: Svetli cesar pove naravnost, da, kakor seje popred hotelo, ne gre; pred vsim da se hoče zdaj p o ra z u m c t i (zglihati) z zastopniki (poslanci) ogerskimi in hrvaškimi. Zboroma teh dežel se predloži torej diplom 20. okt. 1SG0 in patent 2G. febr. 18G1 (t. j. obe tisti glavni postavi, iz.kterih izvira in na kteri se opira vsa naša ustava ali ko n s t i t u c i j a, torej deželni zbori in državni zbor, od kterega poslednjega pa, po dosedanjem kopitu, niso hoteli Ogri in Hrovatje nič slišati). Kar ogerski in hrovaški zbor zastran omenjenih glavnih (temeljnih) postav skleneta, predloži cesar potic tudi zastopnikom naših, u e o-gerskih (ali slovansko—nemških) dežel, in njih glas bo veljal toliko, kolikor unih. Ker je pa nemogoče in zoper pamet, da bi tista postava, (ktere niso bili Ogri in Ilrovaii nikdar sprejeli) ki jo bota ogerski in hrvaški zbor v Prštu iu Zagrebu še le pretresala, v naših ueogerskih deželah uže prav kakor zalrdna postara veljala, ni bilo drugači, kot da jo je cesar začasno ob moč djal. Po tem takem ne bo za zdaj državnega zbora na Dunaji, [ne ožjega (za. same neogerske dežele), ne širjega (za vse cesarstvo)], dokler se državno-pravne razmere ne poravnajo. Sklicani so pa že vsi deželni zbori. Od erdeljskega smo že umirat rekli, daje za na 19. nov. t. I. sklican; hrovaški, že davno sklicani, pa že v tretje odloženi, se snide 12. novembra, zbori ueogerskih dežel vsi (tedaj tudi naš goriški) 23. novembra, in zadnjič (nar važnejši) ogerski je za na 10. decembra napovedan iu ga bo cesar sam začel. Ravno zdaj se na Ogerskem za deželni zbor poslanci volijo; vse je po koncu. Nikoli še ni Avstrija t ko važnih obravnav (posvetovanj) imela, ßog razsvetli vlado in poslance, da se cesarstvu edinost utrdi in moč ohrani! Kako so pa avstrijski narodi cesarjev razglas sprejeli? Z velikim veseljem skor vsi, razun peščice nemških vekačev, kteri mislijo, da Avstrija je na Dunaji. — V našem cesarstvu se bo prihodnje leto gotovo marsikaj prenaredilo, prezidalo. Zalo pa tudi zdaj vse hiti, svoje misli razodevati, kakö naj hi se ta pa ta dežela uravnala. Cehi, postavimo, bi radi dežele stare češke krone, ludi moravske, vse skupaj imeli, in na Dunaji svojega dvornega kancelarja, kakor Ogri in llrovati. Iu tako so tudi naši slovenski možaki marsikaj po časnikih sprožili, kar bi bilo za slovensko dežele bolje. Znano je, da poslanci razdruženih slovenskih dežel v 7 zborih sedijo : v Benetkah (ko bi bil), v Gorici, Trstu, Poreču, Ljubljani, Celovcu, Gradcu in — Peštu. Ni čuda da jih povsod Neslovenci preinagavajo. Celo nedolžna je torej želja, da bi dežele, koder Slovenci stanujejo, razun malh domačih zborov kako skupno zastopstvo (zbor) imele. O priložnosti Slomšekove slovesnosti v Mariboru (25. sept. 1. I.) so so nekteri slovenski veljaki o tem in družili slovenskih zadevah pogovorili in politiški program naredili, to je, svoje misli razodeli, kako naj hi se slov. dežele razdelile, vladale zastopale itd. Kranjskemu vojvodstvu —pravijo— naj bi se povrnila zemeljna eelola, t. j. listi kraji, ki so spadali nekdaj pod Kranjsko, naj bi se mu nazaj dali; tako p. lep del našega Krasa (Sežana, Komen, Devin?) in nekteri deli Istre. (Da si ravno jo to samo na sebi pravično, bi nam goriškim Slovencom vendar po volji ne bilo, ko bi se nam imenovani deli Krasa odtrgali, ker bi po tem ostali primorski Slovenci oslabeli in se ne mogli poitalijančevanju vstavljali.■ Na mejah nam je sose.bno treba močnim bili I'r.) Sicer pa o teh rečeh moid drugi pot kaj več. — Te dni smo dobili novega ministra za kupčij s ke zadeve, admirala barona Wü 11 e i s I c r ff a (roj. v Trstu). — V Italiji ste dve reči, ki zvonec nosite; Volitve za parlament in pa to, da mislijo Francozj (vslcd lanske seplemberne pogodbe) res Rimsko zapuščati začeti. Domo videli, kaj bo iz te komedije. — Kolera razsaja zdaj po Španjskrm in Francoskem.
Izdajatelj in odg. vrednik; Andrej Murušič. — Tiskar: UJnnez rnicinoiti v Gorici.