DVAJSET LET ZAKLADE IN ZAKLADNEGA ČEBELARJENJA Z AŽ PANJI (Prvi del) MARJAN DEBELAK Čeprav sem o zakladi in zakladnem čebelarjenju že veliko objavljal, je po več kot dvajsetih letih od njegovega nastanka in torej po dolgoletnih izkušnjah mogoče strniti nekatera najpomembnejša tehnična in metodološka spoznanja tega posebnega načina čebelarjenja z AŽ panji. KAJ POTREBUJEMO ZA ZAKLADNO ČEBELARJENJE 1. Seveda predvsem AŽ panj oziroma Žnideršiča katere koli mere ali izvedbe. Značilnost AŽ panja sta dva oddelka ali dve etaži, v katerih je glede na širino panja 18, 20, 22 ali 24 satov AŽ mere. DIHALNI VLOŽEK IIAHCIČLV riTMMIK E A C D B Panjski pripomočki za zakladno čebelarjenje. Risba: dipl. inž. arh. Marjan Debelak BLAZINA IZ PENASTI GUME F POKROVKA MATIČNA PLOŠČA REŠETKA DISTANCNA STENA Z RAZPIRALI OHIŠJE S KOVINSKIMI GREDAMI POKROV Z RAZPIRALI VSTAVLJENA ZAKLADA V AŽ PANJ Z NADETIM PITAINIKOM £ D C A B Današnja zaklada. A vtorsko delo: Igor Frančič in Marjan Debelek. Risba dipl. inž. arh. Marjan Debelak 2. Zaklado, to je tretji, premični oddelek AŽ panja, v katero spravimo glede na širino Žnideršiča 8, 9, 10 ali 11 satov AŽ mere v pokončni legi oziroma en sat manj, kot jih gre v eno etažo AŽ panja. Z zaklado povečamo prostornino AŽ panja približno za polovico. 3. Distančni vložek z montažno podoken-sko letvico - z njim nadomestimo okvir z matično rešetko. Matične rešetke na tem mestu pri zakladnem čebelarjenju ne potrebujemo. 4. Frančičev pitalnik z večjo stranico v velikosti spodnjega okenca AŽ panja, prostornine 5-6 litrov. Z njim lahko uravnavamo odvzem klaje tako, da zmanjšujemo ali povečujemo dostopno odprtino v pitalno korito (najmanjši odvzem je približno 1 liter v 24 urah skozi odprtino premera 8 mm). 5. Dvonamensko lesico, ki deluje kot lili vračalec (lovilec) morebitnih rojev. V obdobju rojenja jo nataknemo pred žrelo, če v zakladi z matično rešetko nimamo matice, z manjšimi dopolnili jo uporabljamo tudi kot smukalnik cvetnega prahu. 6. Opažno blazino iz penaste gume, debelo približno 8 cm in nekoliko večjo od notranjega oboda AŽ panja. Brez mizarskih posegov v AŽ panj z zaklado spremenimo tudi najmanjši Žnideršič v velikoprostorninski panj s 26, 29, 32 ali 35 sati AŽ mere in še dodatnim prostorom. Z njo lahko podvojimo donose in se rešimo strahu pred rojenjem. KAKŠNE SO KONSTRUKCIJSKE ZNAČILNOSTI ORIGINALNE ZAKLADE ? V dvajsetih letih uporabe zaklade v praksi je nastalo nekaj sprememb in izpopolnitev. Zdajšnja zaklada je še vedno konstrukcijsko preprosta in v celoti izrablja prostor. PRIPRAVA ZAKLADE ZA RAZLIČNE RABE NAČINI IZRABE DODATNEGA PROSTORA V ZAKLADI F GRADILNI IN LOČILNI VLOŽEK KOT SAMOSTOJNI PANJ Z MATIČNO REŠETKO Ul. BREZ MATIČNE REŠETK! Njena konstrukcija pa je prilagojena trem poglavitnim načinom rabe, ki so se izoblikovali v tem obdobju: brez matične rešetke, z matično rešetko in kot samostojen panj. Tudi v notranjosti zaklade so spremembe: izvedene so premične nosilne kovinske grede za satnike, z navoji in navojnimi maticami na treh različnih višinah, to pa omogoča štiri osnovne izrabe dodatnega prostora v zakladi: z naležnimi satiči, s satiči na gredi, z gradilno-ločilnim vložkom zgoraj in gradilno-ločilnim vložkom spodaj. Sicer pa je zaklada sestavljena iz ohišja (A), pokrova ali vratič (B), distančne stenske rešetke (C), matične rešetke (D) in pokrovne plošče (E). Podrobnosti so razvidne iz priloženih risb. KAKO JE ZAKLADA PRIKLJUČENA AŽ PANJU IN KAKŠNO JE NJENO PREZRAČEVANJE? Zaklada le za približno 17 cm povečuje dolžino panja. Pri čebelarjenju na stojišču pritrdimo za-klado na A Ž panj z dvema škrnjakoma na zgornjem robu AŽ panja. Če prevažamo, jo pritrdimo še z dvema škrnjakoma na spodnjem robu AŽ panja. Samo ob prevozih je treba utrditi satnike v AŽ panju s premičnima satnima razpiraloma (za spodnjo in zgornjo vrsto satov). Prav razdaljo zaklade od satov v AŽ panju (7-8 mm) zagotovimo s pravilno nameščeno gornjo pritrdilno letvico in pravilno nameščenima stranskima ročajema na zakladi. Za učinkovito prezračevanje (med prevozi in tudi na vrhuncu sezone) skrbijo zamrežene odprtine na pokrovnih vratcih in v podnici. Podnično zračenje je zelo ugodno, ker ne povzroča prepiha in ga čebele ne zamašijo. Na zaklado lahko obesimo Frančičev pitalnik (glej risbo). KAKO IZRABIMO DODATNI PROSTOR V ZAKLADI IN ZAKAJ? Konstrukcija zaklade je prilagojena različni rabi notranjega prostora. Nad vstavljenimi AŽ satniki ali pod njimi je 9-10 cm dodatnega uporabnega prostora. Vanj lahko vstavimo satiče ali poseben vložek, ki čebelam omogoča prosto gradnjo satja V zaklado vložimo pokonci obrnjene običajne AŽ satnike, nanje pa lahko tudi dodatne naležne satiče - pri tem načinu ne posegamo velikokrat v panj. Foto: Marjan Debelak ali umik pašnih čebel, vanj lahko polagamo krmilne pogače in še kaj. Vsak košček prostora v panju je dragocen in pri AŽ panjih ga ni nikoli preveč! Ob pomoči satičev (to so izrezani najlepši deli starejših satov, ki jih nameravamo pretopiti, vgrajeni v posebne satnike pridobimo za dva do tri normalne sate AŽ mere prostornine. Pri zakladnem čebelarjenju so največ vredni taki satiči, pri katerih prestavimo matico z zalego v zaklado. Venci medu nad zalego tedaj nastajajo v satičih in matica ima za zalego na voljo domala vse celice v AŽ satih! Medu v satičih nad zalego čebelam ne odvzamemo prej kot ob koncu sezone, tako da imajo kljub našemu »ropa- * Originalna zaklada je avtorsko delo Igorja Frančiča in Marjana Debelaka. Tako kot vsi drugi omenjeni pripomočki za zakladno čebelarjenje, vključno z uporabo, ki jo opisujem, je bila prvič izčrpno prikazana v Slovenskem čebelarju, št. 5, 1978. Zaklada s priprtim pokrov-cem, na katerega je obešen Frančičev pitalnik. Na steni zaklade so vidne odprtine za kovinske nosilce satnikov, na različnih višinah. Satiče lahko zlagamo tudi na kovinske nosilce ločeno od AŽ satov V zaklado lahko damo tudi samo AŽ satnike, tako da spodaj vstavimo gradil no ločilni vložek. Foto za vse slike: Marjan Debelak nju« medišč tik ob zalegi stalno železno rezervo hrane. Posebni vložek pa lahko vstavijo v zaklado tisti čebelarji, ki se ne želijo ukvarjati s satiči, vendar želijo ta prostor koristno uporabiti (za prosto gradnjo satja, trotovsko zalego pri vložku spodaj, med v satju itd. 45° X X Prerez skozi čebelnjak. Lahko delo z zakladami omogoča odstavna mizica na koleščkih. Risba in osnutek: dipl. inž. arh. M. Debelak Pri čebelarjenju z zakladami se pojavi problem dvigovanja in prenašanja zaklad. Le z odstranitvijo zaklade namreč lahko pridemo do preostalih satov v AŽ panju. Čeprav so popolnoma napolnjene zaklade kar precej težke (od 10 do 20 kg), je premikanje in prenašanje zaklade razmeroma lahko opravilo, ker je ozka. Čebelar prime zaklado za stranska ročaja in jo nasloni na svoje telo. V takem položaju zaklado brez prevelikega napora prenesemo. Pri takem prenašanju zaklade imamo popolnoma zravnano hrbtenico, to pa je nujno. Če čebelar zaradi različnih razlogov ne zmore naporov pri dvigovanju in prenašanju polnih zaklad, sva si s prijateljem zamislila pripomoček, ki to težavo v celoti odpravi. Z našim AŽ panjem čebelarimo v čebelnjakih, v katerih so tla razmeroma gladka, tako da po njih z lahkoto premikamo primerno urejeno odstavno mizico na kolescih, morda celo dve, vsako za eno vrsto panjev. Mizica naj bo samo kakšen milimeter nižja od spodnje ploskve zaklade. Čebelar mizico pripelje pod zaklado. Zaklado odpne od AŽ panja in jo potegne na mizico. Mizico z zaklado lahko odpelje kamor koli v čebelnjaku, dokler zaklade ne vrne. Toliko za danes. Prihodnjič pa še o poglavitnih in doslej najuspešnejših oblikah zakladnega čebelarjenja z AŽ panji. DVAJSET LET ZAKLADE IN ZAKLADNEGA ČEBELARJENJA Z AŽ PANJI MARJAN DEBELAK (Drugi Sporočilo. Deli teksta in objavljene risbe v tem članku so iz gradiva, ki ga je avtor članka pripravil za novo čebelarsko knjigo z naslovom: »Slovenski čebelar in kranjska čebela«. V njej bo bralec našel vse najpomembnejše in najnovejše podatke ter navodila za čebelarjenje del) v naših krajih. Pri tem zahtevnem projektu, ki ga vodi dr. Janez Poklukar, sodelujejo številni prekaljeni čebelarski pisci, praktiki in teoretiki. Bralce Slovenskega čebelarja na to knjižno novost, ki je v pripravi, že zdaj opozarjamo in jo priporočamo. Uredništvo Z AŽ zaklado za približno 56 odstotkov povečamo delovno (satno) prostornino AŽ panja. To je nekoliko več, kot bi dosegli z dodajanjem še ene (tretje) etaže panja. Kar prav imamo, če trdimo, da je AŽ panj pridobil ali našel z zaklado svoji tretji panjski oddelek. Priključitev tretjega oddelka od zadaj in zakladno čebelarjenje nasploh sprožata vrsto vprašanj in odgovorov iz dvajsetletne preizkusne dobe (glej tabelo): VPRAŠANJE ODGOVOR Ali je obračanje satov škodljivo ? Nikakor ne, preizkušeno. Ali je lega gnezda (matice z zalego) v zakla- di za matično rešetko škodljiva (ker je stran od žrela) ? Nikakor ne, preizkušeno. Ali tako povečan panj lahko napolni družina z eno matico? Vsekakor da, preizkušeno. Ali imamo pri nas takšne pašne razmere, da se splača čebelariti s tako močnimi družinami? Imamo jih, preizkušeno. Ali ni pretežko odstavljati in pristavljati Ni, ker so ozke in jih naslanjamo na svoje zaklade? telo ali si v čebelnjaku omislimo odstavno mizico na kolescih. Ali panje z zakladami lahko prevažamo ? Lahko, če upoštevamo nekaj dodatnih nasvetov in če imamo ali si uredimo nekoliko več prostora v prevoznem čebelnjaku. Ali moramo zaklado vedno snemati s panjev; koliko imamo s tem dela in koliko skladiščnega prostora porabimo... ? Lahko jih imamo tudi stalno na panju, če čebelarimo v čebelnjaku in s posebno tehnologijo (lesice!); v nasprotnem je treba pretehtati, kaj se izplača,in ali je vredno napora. Ali je zaklada lahko tudi brez satičev, ki so za marsikoga neprimerni ? Lahko shajamo brez satičev z drugačno izrabo prostora, vendar so satiči zelo koristni in je treba pretehtati, kaj se izplača. Ali ni čebelarjenje z močnimi družinami ugodno le v letih z dobro pašo, sicer pa škodljivo? Dokazano: močne družine povprečno tudi v letih slabe paše naberejo veliko več kot slabše razvite družine! Ali nakup zaklade zelo podraži čebelarjenje ? Ne! Namesto AŽ panjskih vrat in AŽ okvirja z matično rešetko, ki ju pri zakladnem čebelarjenju ne potrebujamo več, bi lahko poplačali vsaj polovico vrednosti zaklade. Ceje čebelar vsaj nekoliko spreten, lahko zaklado sestavi sam. ZAKLADNO ČEBELARJENJE Uspešno čebelarjenje v standardnih AŽ panjih z uporabo zaklade ali na kratko zakladno čebelarjenje zahteva določeno znanje in upoštevanje nekaterih pravil. Prvo in najpomembnejše pravilo je, da moramo čebelariti z veliko močnejšimi družinami, kot je mogoče in v navadi pri »navadnem« čebelarjenju z AŽ panji. Ker z zaklado delovno ali satno prostornino AŽ panja povečamo za nekaj več kot polovico, moramo poskrbeti, da bodo tudi družine v tako razširjenem panju imele ustrezno več čebel, ki bodo poskrbele za pričakovane večje donose. To dosežemo z upoštevanjem drugega pravila, po katerem moramo zazimiti LEGENDA (pojasnilo nekaterih znakov, ki so uporabljeni na risbah) Risbe zasnoval Marjan Debelak in računalniško obdelal Boštjan Debelak. 9 t 9 7T TT 'B a- £ .6 ,S ■s "S >1 < močne družine v obeh etažah AŽ panja brez ločevalne matične rešetke med njima. Zgodaj spomladi takšna družina veliko izdatneje zalega, ker je v veliki gruči, ima od jeseni obilno zalogo hrane (sladkornega medu ter peloda), je toplo in zračno odeta, se medsebojno ogreva v skladanici in čebelnjaku, predvsem pa ima dovolj satja, ki je velika spodbuda za močnejši razvoj. Opazovanja nedvomno potrjujejo, da močna družina, zazimljena v dveh etažah AŽ panja napolni obe etaži s čebelami, zalego, medom in obnožino domala v enakem času, kot to stori v eni etaži zazimljena družina. Tretje pravilo je, da moramo pri zakladnem čebelarjenju matici omogočati in čim dlje ohranjati največjo možno zmogljivost zaleganja. Za nobeno pričakovano pašo naj se ne zmanjša največje možno število pašnih čebel v družini. Maksimalna zmogljivost zaleganja v močni družini je približno 3000 jajčec na dan. Tak tempo zaleganja družine lahko matica ohranja (in zmore) dobra dva meseca (od druge polovice aprila do druge polovice junija), zato je v takšni družini v obdobju glavnih paš (junij - julij) povečini po 100.000 čebel. V obdobju rojenja (maj - junij) približno enaka (maksimalna) količina vseh razvojnih stopenj zalege občutno zmanjša nagnjenje ’otek brez rojne krize HÄ“" Potek ob menjavi matice »Ml AVGUSI Potek ob rojni krizi Shematični prikaz metode močno poenostavljenega intenzivnega zakladnega čebelarjenja. Temeljni ukrep: gnezdo v zaklado; značilnost motilo za matično rešetko no zakladi. B Normalni potek brez rojenja OKT.-MM Menjava matice: N* [MAJWUNIMJUUJ) m stfTtMB Blil I I j Če gre na roj: 1 1 ■■ J II O— Intenzivno zakladno čebelarjenje (matica v AZ, zaklada = medišce) družin k rojenju, saj se razmerje med deležem odkrite in pokrite zalege ne spreminja. Načini zakladnega čebelarjenja Načine zakladnega čebelarjenja ločimo po tem, v katerem ali v katerih oddelkih panja se lahko matica po priključitvi zaklade neovirano giDlje: 1. v zakladi (v enem oddelku), 2. v obeh etažah AŽ panja (v dveh oddelkih), 3. v AŽ panju in zakladi (v treh oddelkih). Zazimitev, prezimovanje in zgodnji spomladanski razvoj potekajo v vseh treh primerih enako. Družina je v obeh etažah AŽ panja. Razlika se pokaže v pašnem obdobju ali nekoliko prej, ko pri »navadnem« čebelarjenju z AŽ panji odpiramo medišče in vanj prestavljamo zalego; pri zakladnem čebelarjenju pa tedaj že dodajamo zaklado ali tretji oddelek AŽ panja. Pri prvem in drugem načinu zakladnega čebelarjenja imamo na zakladi matično rešetko, pri tretjem načinu pa matične rešetke ni. Doslej najbolj preizkušeno in uspešno je zakladno čebelarjenje z matico v zakladi. Zahteva sicer nekaj več ukrepov in Zaklade so vsestransko uporabne. Na fotografiji se v nastavljeno zaklado lovijo tudi pobegli roji. Foto: M. Debelak c 1 OKI MAJ ' I (MAJ)JUNU IIUIIJ) IS >4- K? 9 o~ 2 ** SEPTEMBER Shematični prikaz metode ekstenzivnega zakladnega čebelarjenja. Temeljni ukrep: namestitev leske; značilnost: brez matične rešetke v panju. kontrolnih pregledov, vendar ima vrsto izjemnih ugodnosti: - omogoča popolno zavarovanje pred izrojitvijo (matica je za matično rešetko), - kontrolni pregledi so preprosti (gnezdo je pri roki in v zakladi pregledno), - omogoča preprosto ustavitev rojilne krize (zaklado začasno odstavimo), - omogoča koncentracijo medu, obno-žine in zalege v oddelke (med v zgornji etaži AŽ panja in na satičih v zakladi, obnožina v spodnji etaži AŽ panja, zalega v zakladi), - omogoča preprosto vzrejo in menjavo matice (matičnik vcepimo v prednji del panja, v katerega stara matica iz zaklade nima vstopa). Zakladno čebelarjenje z matico v obeh etažah AŽ panja zahteva v primerjavi s prvo različico res nekoliko manj in lažjih ukrepov, dokler vse poteka brez rojne krize. Ob rojni krizi pa je pri tej različici več dela, saj moramo matico in matičnike iskati v obeh etažah. Prav tako nismo zavarovani pred izrojitvijo (matica spredaj ima prost izhod), kontrola je otežena (treba je odstraniti zaklado), ni tolikšne koncentracije medu, obnožine in zalege; v panju ob stari matici ne moremo vzrejati mlade matice . . . Zelo zanimivo je zakladno čebelarje- Slikane zaklade so v čebelnjaku avtorja članka. Po dvajsetih letih rabe in preizkušanja različnih konstrukcijskih rešitev so na pogled nekoliko manj ugledne, vendar še vedno odlično uporabne saj so v čebelnjaku dobro zaščitene nje z matico v celotni prostornini panja (AŽ + zaklada)-če uporabljamo lesico! To je način čebelarjenja, ki od čebelarja ne zahteva ukrepov za uravnavo oziroma spodbujanje razvoja ali protirojnih ukrepov. Čebelar mora pri tem načinu čebelarjenja vzeti v zakup možnost, da bo imel zaradi morebitnega rojenja nekoliko manj pridelka. Koliko manj, doslej še ni bilo mogoče ugotoviti, kljub temu da poskusi potekajo že štiri leta. Doslej namreč poskusne družine v tako veliki in tako ugodno razporejeni panjski prostornini, kot jo daje AŽ panj z zaklado, niso izrojile, nabrale pa so vedno prav toliko medu kot primerjalne družine, pri katerih je čebelar opravljal vse razvojne in protirojne ukrepe. Ta različica omogoča čebelarjenje tudi tedaj, kadar čebelar fizično ne zmore razmeroma zahtevnih ukrepov v panju in pri ogrebanju rojev z visokega drevja ali kadar za tako delo nima časa oziroma je dlje časa odsoten. (Se nadaljuje) DVAJSET LET ZAKLADE IN ZAKLADNEGA ČEBELARJENJA Z AŽ PANJI MARJAN DEBELAK (Tretji del) Postopki pri zakladnem čebelarjenju 1. Prezimovanje in zgodnji spomladanski razvoj Od konca septembra ali od začetka oktobra, ko smo družino zazimili v obeh etažah AŽ panja, pa do konca aprila, ko začne zmanjkovati celic za zalego, medičino in obnožino, čebelarju praviloma ni treba posegati v panj. Družina se v tem obdobju razvija popolnoma samostojno. Pri dvoetažnem prezimovanju so družine v skladanici med seboj toplotno povezane ne le vodoravno, temveč tudi navpično. Blazina iz penaste gume in sneta panjska vratca AŽ panja, ki jih pri zakladnem čebelarjenju ne potrebujemo več, omogoča toplo in suho prezimovanje, to pa bo še bolj zanesljivo, če bomo celo skladanico odeli s starimi z odsluženimi velikimi posteljnimi Legenda ____________ prazen sat | | l -7 dni 7-14 dni 14 21 dni cvetni prah med satnka tridelni sat z gradilno tretjino I OOOOOOOOOO I •••••••• L" [XXXXXXXX* odejami. Panji niso nikoli preveč toplotno izolirani, vendar moramo skrbeti, da bo tudi skozi penasto gumo vlaga izhlapevala! Družine se pozimi premaknejo druga k drugi in tudi zgodaj spomladi ohranjajo to toplotno udobje, saj le-to koristi obsegu širjenja zalege. Ob ugodnejših toplotnih razmerah je čebelja zimsko-spomladno gruča lahko znatno večja in kmalu skupaj z zalego sega v obe etaži AŽ panja. V drugi polovici aprila se družina že bliža razvojnemu višku, ki ga lahko doseže v obsegu AŽ panja. Čebelar mora družini dodati za-klado prej, preden ji postane panj pretesen in preden družina zaradi tega ne »sede« na roj z zaleženjem rojnih matičnikov. Risba 1 V vseh različicah zakladnega čebelarjenja: Prerez panja in vsebina ter razpored satov ob koncu aprila. (Brez čebelarjevih posegov od zazimljena.) 2. Rojno in pašno obdobje Okoli 1. maja je v večini naših krajev v osrednji Sloveniji čas, ko mora čebelar pri zakladnem čebelarjenju prvič ukrepati. Na voljo ima tri že omenjene odločitve, glede na to, kje naj bo matica. Poglejmo vsako posebej. PRVA RAZLIČICA a) Matica v zakladi - medišče v AŽ panju Pripravimo zaklado z matično rešetko. Vanjo iz AŽ panja prestavimo močno zale-žene sate hkrati z matico. V sredino zaklade namestimo sate s polegajočo se zalego, da bo na njih matica takoj nadaljevala zaleganje. Proti obodu polnimo zaklado s sati vse mlajše zalege, da bodo matici nekoliko pozneje na voljo za vnovično zaleganje. Računajmo, da matica pri največji hitrosti zaleganja, tj. kadar na dan zaleže približno 3000 jajčec, potrebuje dva dni, da popolnoma zeleže en AŽ sat v zakladi. V zakladi čebele ne skladiščijo obnožine. Nad zaleženimi sati so vloženi satiči, ki sprejmejo vence medu. Zato so zaleženi sati v zakladi skoraj v celoti izrabljeni za zalego. Če je AŽ sat popolnoma izdelan, ima na obeh straneh skupaj približno 7600 čebeljih celic. Če upoštevamo, da je na satu nekaj več kot 20 odstotkov neizdelanega prostora in celic, ki niso primerne za zaleganje, ostane na obeh stra- neh AŽ sata 6000 celic, ki jih matica zaleže v dveh dneh ali nekaj več, če razmere za zaleganje niso najugodnejše. Devetsatna zaklada omogoča stalno obnavljajoče se zaleganje z največjo zmogljivostjo skoraj brez čebelarjevih posegov. To je lep dosežek, če pomislimo, da potrebuje družina v navadnih panjskih razmerah za maksimalno zaleganje 14 do 16 satov AŽ mere, ker zaležene sate čebele oblagajo z venci obnožine in medu. V tem primeru se zaklada izkaže kot najbolj zgoščeno panjsko plodišče, kar jih poznamo! Preostale zaležene sate zložimo v spodnjo etažo AŽ panja. Ob njih je tudi prostor za gradilni satnik in dodajanje satnic. Večino satja v spodnji etaži bodo čebele napolnile s cvetnim prahom. V zgornjo etažo vstavimo prazne sate, da jih bodo čebele napolnile z medom. Ko opravimo opisano preureditev in priključitev zaklade k AŽ panju, praviloma do konca glavnih paš novi ukrepi niso potrebni. Izjemoma ukrepamo v naslednjih primerih: - Če zaleganje poteka občutno hitreje, kot to dopušča vnovična priprava izleženih celic na satih v zakladi. Predvsem pri 8-satni zakladi (za 9-satni AŽ panj), in sicer pogosteje kot pri 9-satni, lahko nastane začasen zastoj v zaleganju, ker zmanjka celic za maksimalno hitrost Risba 2 V prvi različici zakladnega čebelarjenja z matično rešetko na zakladi in matico v zakladi: Prikaz stanja po priključitvi zaklade, ko prestavimo vanjo zaležene sate z matico. S tem posegom je čebelja družina praviloma oskrbljena brez dodatnih ukrepov za celotno pašno obdobje (od maja do avgusta). Illllllll zaleganja, ki jo želi uveljaviti vsaka močna družina. Zato bi zaradi pomanjkanja žerk, ki so odjemalke mlečka, lahko nastala rojna kriza. Čebelar pomaga tako, da med zale-žene sate v zakladi postavi kakšen sat z obnožino (še bolje pa s polegajočo zalego), ki ga najde v spodnji etaži AŽ panja. Iz zaklade prestavi v AŽ panj krajne sate, ki jih matica najbolj nerada vnovič zaleže, ali pa kakšen zelo zaležen sat s srednje staro zalego, ki še dalj časa ne bo uporaben za vnovično zaleganje. - Če družina kljub vsemu sede na roj in zaleže rojne matičnike ali če je celo že skušala izrojiti, pa to matici preprečuje matična rešetka na zakladi. Čebelar lahko s premično zaklado zelo hitro in preprosto ozdravi rojno krizo. Ta postopek sem obširneje opisal v letošnji aprilski številki Slovenskega čebelarja, vendar ne bo škodilo, če ga na kratko ponovimo. Zaklado, v kateri je celotno gnezdo z matico, zalego in rojnimi matičniki, postavimo začasno na vrh ali ob stran skladanice panjev v čebelnjaku. V AŽ panj, v katerem ni odkrite zalege, vcepimo na sat s pokrito zalego matičnik ali pa ga vstavimo v matič-nico. Začasno razdeljena čebelja družina doživi v obeh delih protirojni šok in rojenje se ustavi. V zakladi čebele same podrejo ma-tičnice, ker izgubijo vse pašne oziroma vletene čebele, ki se vrnejo v AŽ panj. V AŽ panju so zdaj združene vse pašne čebele, zato so sposobne za maksimalno izrabo paše. Če želimo oba začasno ločena dela kmalu znova združiti, po dobrem tednu dni zjutraj iz AŽ panja odstranimo matičnico z matičnikom oziroma medtem že izleženo mlado matico. Zvečer dodamo osirotelemu AŽ panju zaklado, v kateri »stara« matica spet povečuje obseg odkrite zalege na satih, iz katerih se množično izlegajo mladice. Če želimo hkrati s tem pritirojnim ukrepom pridobiti mlado sprašeno matico in opraviti preprosto zamenjavo matic, moramo počakati, da začne mlada matica v AŽ panju zalegati. Potem staro matico zjutraj odstranimo iz zaklade, zvečer pa osiroteli del družine v zakladi priključimo k AŽ panju. - Podoben ukrep opravimo, če želimo prepeljati posamezne AŽ panje z zakladami na kratkotrajne paše. V čebelnjaku ostanejo dan ali dva prej odstavljene zaklade, da se vse pašne čebele zberejo v AŽ panjih, nato pa jih brez težav odpeljemo na pašo. - Če želimo v panju ob »stari« matici v zakladi vzrediti mlado matico. Maja ali junija (pozneje rezultati niso tako dobri) prestavimo nekaj satov zalege iz zaklade v AŽ panj in tedaj na sat med zalego vcepimo matičnik (odprt ali zaprt). Družina seveda ne sme biti v rojilnem razpoloženju. Mlade čebele na prestavljenih satih so izgubile stik z matico in so voljne sprejeti matičnik. Potegnejo pa tudi kakšnega zasilnega, če imajo za to priložnost, tako kot tedaj, kadar se na prestavljenih satih z odkrito zalego znajdejo v oddelku, ki je od matice ločen z matično rešetko. - Podobno ravnamo, če želimo pridobiti matični mleček. Med dva ali tri v AŽ panj prestavljene zaležene sate iz zaklade vstavimo v satni okvir letvice z vcepljenimi žerkami v umetne matičnike. Čebele jih sprejmejo kljub matici v zakladi in jih obilno napolnijo z matičnim mlečkom. DRUGA RAZLIČICA b) Matica v AŽ panju - medišče v zakladi Tudi po tej različici pripravimo zaklado z matično rešetko. Vanjo iz AŽ panja prestavimo zaležene sate z večjimi venci medu. Matico pustimo v AŽ panju, da še naprej zalega v dveh oddelkih. Zaklada v tem primeru deluje kot medišče povečanega AŽ panja. Satov za zaleganje je matici na voljo več kot dvojno število v primerjavi s prvo različico. Vendar je na teh satih ali tesno ob njih tudi skladišče obnožine in venci medu. Če rojne krize ne želimo tvegati (ta nastane zaradi utesnjenega prostora za zaleganje), moramo večkrat ponoviti prestavljanje zaleženih satov z medenimi venci v zaklado. Tako učinkovitega in preprostega zdravila proti sedanju na roj, kot je pri prvi različici, v tem primeru nimamo, razen če pred žrelo vsakega panja ne vstavimo lisice. Risba 3 V drugi različici zakladnega čebelarjenja z matično rešetko na zakladi in matico v AŽ panju: Prikaz stanja po priključitvi zaklade, ko prestavimo vanjo nekaj satov zalege. Zaklada je v tem primeru medišče, AŽ panj pa veliko plodišče. Praviloma ta ukrep zadošča za celo pašno obdobje brez dodatnih posegov (od maja do avgusta). TRETJA RAZLIČICA c) Matice v AŽ panju in v zakladi - medišče ni ločeno od plodišča z matično rešetko. Zaklado priključimo na AŽ panj brez matične rešetke. V zaklado neobvezno prestavimo nekaj zaleženih satov, ne da bi jih izbirali. S tem čebelje gnezdo hitreje in odločneje razširimo v vse tri oddelke. Pri tej različici matica zalega z največjo biološko zmogljivostjo in ni bojazni, da bi se zaleganje v kritičnem rojnem obdobju zmanjšalo. Prostih celic za zaleganje je navadno v veliki krogli gnezda dovolj tudi, če jih z vrha in od strani omejujejo venci medu in obnožine. Za vsak primer nataknemo v obdobju rojenja, ko dosega družina v razširjenem panju kritični vrhunec razvoja, pred žrelo Išsico. Ko je nevarnost rojenja mimo, jo snamemo. Lesico odstranimo že prej, če opazimo, da je družina ustavila morebitno rojenje, saj je mlado matico treba spustiti na praho najpozneje mesec dni po prvem roju, oz. izleženju. Menjava matice je pri tej različici zakladnega čebelarjenja opravljena praviloma samodejno s preleganjem, torej brez čebelarjevih ukrepov. Če družina roji, s tem seveda tudi sama zamenja matico. Če bi v izjemnem primeru družina oslabela zaradi slabe matice, ki je čebele ne bi pravočasno prelegle, ostanejo čebelarju na voljo znani načini menjave matic. Še najboljši bi bil ta, da vstavimo v izpraznjeno Risba 4 V tretji različici zakladnega čebelarjenja brez matične rešetke na zakladi (in seveda tudi ne v AŽ panju): Prikaz stanja v rojno-pašnem obdobju, ko nadenemo pred želo lösico. Čebelja družina se pri tem načinu čebelarjenja razvija celo leto brez čebelarjevih posegov v gnezdo. Takšna je najnoveša vrsta preizkusnih lösic, s škrnja-ki, pritrjenimi pred verande AŽ panjev. Te Išsice lahko uporabljamo tudi za smukanje obnožine. Ljubiteljsko čebelarstvo Debelak, Bled. - Foto: Marjan Debelak zaklado celo rezervno družinico z mlado matico in pripravimo na notranji strani zaklade steno iz nekoliko prebodenega časopisnega papirja. Seveda moramo nekaj ur pred tem iz oslabele družine odstraniti matico. Pri tej različici, obstaja tudi možnost, da zaklada vedno ostane na AŽ panju. Preizkus le-te še poteka. V tem primeru se izognemo delu z dodajanjem in odvzemanjem zaklade ter prihranimo prostor za shranjevanje zaklad. Pravzaprav nam je ostalo le odvzemanje čebeljih pridelkov in polnjenje pitalnikov za zimsko krmljenje, če zanemarjamo delo z natikanjem in snemanjem lesice, vstavljanjem in odvzemanjem premazanih ploščic ali trakov proti varoji (skozi žrelo) in zimsko odetje panjev, oziroma skladanice. Na zaklado moramo v tem primeru pozimi tesno nadeti škatlo iz stiroporja, da jo toplotno izoliramo. Škatla naj bo za 10 cm daljša, da lahko v prostor za vratci (pokrovom) zaklade vstavimo blazino iz penaste gume, ki prepušča vlago. 3. Zazimitev Po koncu glavnih paš (v večini Slovenije v sredini avgusta) odvzamemo zaklade, razen pri možnosti tretjega načina zakladnega čebelarjenja, saj v tem primeru puščamo zaklade celo leto na AŽ panjih. Iz odvzetih zaklad preselimo v AŽ panj zaležene sate in matico, če je bila v zakladi. Spet organiziramo prezimovanje v dveh Slika kaže zaklado brez matične rešetke, ko jo čebelar odstavi z AŽ panja, da bi kaj pogledal ali uredil v prednjem delu panja. Vidna je tudi nepogrešljiva čebelarska tehtnica, ki tehta pridobitni panj v gornji vrsti. - Foto: Marjan Debelak etažah AŽ panja. Z obnožino obložene sate namestimo izmenično predvsem v gornjo etažo, saj so spodnji še povečini zasedeni z zalego. Medene sate odvzamemo ni še vedno ostane dovolj pravega medu na vencih okoli zalege. Z zgodnjim krmljenjem si čebele pripravijo najprimernejši sladkorni med za prezimovanje. Vstavimo Frančičev pitalnik in nad njim za mediščno okence vstavimo prožno polovično blazino iz penaste gume. Takoj začnemo krmiti s počasnim odvzemom (1 liter v 24 urah). Nakrmimo do skupne količine medenih zalog, tj. približno 20 kg. Večino zaloge čebele nanosijo v gornjo etažo, kjer je vsaj v začetku tudi največ prostora. Če ocenjujemo, da smo v panju pustili približno 5 kg pravega medu, moramo petlitrski Frančičev pitalnik štiri do petkrat napolniti s sladkorno raztopino 1:1. Krmljenje končamo konec Lesica je za silo lahko tudi čisto navadna matična rešetka, ki jo s škrnjaki pritrdimo pred verando oziroma žrelo panja. Zalokarjev čebelnjak, Bled. - Foto: Marjan Debelak septembra, najpozneje v začetku oktobra. Odzvamemo pitalnik, vstavimo spodnje okence in celotni notranji obod panja za okencema tesno zapolnimo (brez vrzeli, ki bi povzročale prepih) z 8-10 cm debelo blazino iz penaste gume. Dvajset let zaklade in zakladnega čebelarjenja z našim narodnim panjem (AŽ) je torej že za nami. Številni čebelarji so na podlagi informacij skušali čebelariti na ta način. Gotovo bi jih bilo še več, če bi originalne zaklade in druge pripomočke za zakladno čebelarjenje lahko kupili v čebelarski trgovini. Vendar naše, vse bolj nebogljene čebelarske trgovinice teh pripomočkov ne prodajajo. Morda zato ne, ker bi od prodaje imele premalo dobička, še bolj ill:' Risba 5 V vseh različicah zakladnega čebelarjenja: Prikaz stanja v panju ob koncu pašnega obdobja (sredi avgusta), ko pripravimo družine za prezimovanje v dveh etažah AŽ panja. Risbe: Marjan Debelak (grafična obdelava: Boštjan Debelak) verjetno pa zato, ker jim teh stvari nihče ne ponuja v prodajo. Redkokdo jih namreč izdeluje za trg. Dejstvo je tudi, da sva snovalca zaklade in zakladnega čebelarjenja le ljubiteljska čebelarja in nisva podjetnika, ki bi kovala dobiček in prejemala nagrade od teh zamisli. V takih okoliščinah je razvoj zakladnega čebelarjenja razumljivo počasen. Ob tem si s prijateljem nekoliko v šali dopovedujeva, da je kar prav tako, saj v naši državi na splošno že zdaj ob količkaj dobri paši ne vemo, kam z medom, in kaj bi šele bilo ob podvojitvi pridelka, ki »grozi« pri splošni uvedbi zakladnega čebelarjenja . . .