Iz razprav o socialnem razlikovanju IZ GRADIVA, KI GA JE OBRAVNAVALA OBČINSKA KONFERENCA ZK V SLO- VENSKIH KONJICAH Varstvo ostarelili občanov je zaradi hitrega razslojevanja vasi in pomanjkanje finan- čnili sredstev vedno večji, pro- blem ne samo v konjiški ob- čini, ampak p>ovsod. Izrazitej- ši so seveda ti primeri v občinah a večjim številom kmečkega prebivalstva in v nerazvitih občinah. V konjiški občini je bilo le- ta 1960 — 168 sociahiih pod- pirancev, zaradi vsakoletnih pregledov pa se je to število v letu 1965 znižalo na 137. Nekateri podpiranci so si pridobili pravice iz naslova invalidskega in pokojninske- ga zavarovanja, nekaterim pa Je bilo izplačevanje ukinjeno na podlagi zakona o razmerju med starši in otroki. Do leta 1970 je število padlo na 106, v tem letu pa se je ix>večalo na 118. Pri tem popisu vseh oseb starih nad 50 let, ki je bil opravljen, pa smo odkri- li novih 62 primerov, ko so socialne moči nujno potreb- ni. Povprečna višina socialne pomoči v letošnjem letu v naši občini znaša 190 dinar- jev. Od skupnega števila 118 je 35 socalnih podpirancev takih, ki jim je socialna pod- pora edini vir preživljanja. V teh ^»rimerih se giblje so- cialna podpora od 250,— do 400,— N dinarjev. Kjub temu, da smo v lotcšnjem letu soci- alne pomoči povišali za 100 lahko rečemo, da živi še vrsta socialnih podpirancev v skrajno neprimernih pogojih. Od skupnega števila 118 pod- pirancev je 90 žensk in 28 moških. Veliko žena pred vojno ni bilo zaposlenih, za- to je odstotek žena tudi več- ji. Ce razdelimo vse socialne ix>dpirance v starostne sku- pine, lahko ugotovimo, da jih je največ starih 66 let. Nadalje lahko ugotovimo, da je več samskih, ki so najbolj prepuščeni sami sebi, ker ni- majo svojcev, ki bi jih bili po zakonu dolžni preživljati. To so predvsem primeri nek- danjih nezavarovanih hlap- cev, dekel in drugih brezdom- cev, pa tudi ljudje z dušev- nimi motnjami ter telesnimi hibami. Velika večina soci- alnih podpirancev živi v manjših naseljih oziroma od- daljenih domačijah. Najbolj pa je zaskrbljujoče sta- nje tistü-i, ki žive sami in to i>ovečini v raznih raz- padajočih gospodarskih po- slopj.ih, v najbolj osamljenih krajih. Ob analizi stanovanj- skih razmer smo ugotovili, da živi 62 socialnih podpiran- cev v slabih in skrajno neu- rejenih stanovanjskih razme- rah. V nekaterih primerih sploh ne moremo govoriti, da so to še stanovanja. Nimajo niti elektrike niti vode. Ra- zumljivo je, da se v takem okolju zaostalost še stopnju- je in da je takega človeka kasneje zelo težko vključiti v drugo urejeno okolje. Iz vse- ga tega lahko povzamemo, da t>i morah v vseh kritičnih primerih misliti na to, da bi jih vključili v domsko oskr- bo. V Slovenj skih Konjicah imamo dom oskrbovancev — Lambrehtov dom, ki je pol- no zaseden. V njem je 33 naših občanov, za katere pla- oskrbo občinski pro- približno 60 pa jih je ^ ostalih občin. Dom bi lah- ko napolnili z našimi oskrbo- vanci, če bi finančna sred- stva za plačilo osrbnine bila zagotovljena. Za podpirance, ki živijo sami, bi bila to tudi edina možna rešitev. V občinski socialni službi smo pristopili k reševanju socialnih problemov na tak način, da smo septembra lan- skega leta izdelali poseiben program jesensko-zimske po- moči vsem ostarelim socialno ogroženim občanom. Pri tem pa si želimo, da bi bil pro- gram enkraten, ampak bo moral postati sestavni del delovanja naše socialne služ- be. Od uradnega pisarniške- ga poslovanja smo prišli h konkretnim reševanjem na terenu. Vsi naši socialni pod- piranci bodo po programu obiskani, da bodo natančno proučene možnosti pomoči in E>otreb oskrbe za zimo. K sodelovanju smo pritegnili tudi patronažno službo zdravstvenega doma in pred- stavnike socialnih komisij • krajevnih skupnostih, ki do- dobra poznajo razmere na terenu. Seveda, pa je končno reše- vanje vseh teh problemov od- visno od finančnih sredsitev, ki so na razpolago. V letoš- njem obdobju smo v občin- skem proračunu namenili za, področje sociale 883.900.— N dinarjev, kar predstavlja 12 % več kot lani. Poleg tega smo dobili še namenska sredstva iz republiškega proračuna v višini 148.000,— N dinarjev za povišanje socialnih pomo- či. S temi in z našimi sred- stvi smo povišali socialne po- moči za 100 % od prejšnjih let, pa kljub temu znaša le- tošnja pomoč posamezniku le 190 dinarjev. Posebno pereč problem so- cialnega varstva predstavlja tudi alkoholizem. Pri podat- kih, s katerimi razpolagamo, imamo v občini 42 alkoholi- kov, ki predstavljajo poseben problem. Zaradi njih je ogroženih še nadaljnjih 105 družinskih članov, ki pogosto iščejo socialnega varstva — bodisi zaradi ix>manj.kanja bodisi zaradi varst-ra. Pri re- ševanju tega problema smo pravzaprav popolnoma ne- močni, ker še do danes nima- mo predpisa, ki bi zavezoval alkoholike, da se zdravijo. Problem pa je zelo pereč in bo treba ukrepati tako kot imajo to že urejeno nekatere druge države. KADROVSKA POLITIKA Predsednik skupščinske ko- misije za volitve in imenova- nja Marjan Orožen je za pe- tek, 14. januarja 1972. leta sklical sestanek s predsedni- ki občinskih komisij za vo- litve in imenovanja pri občin- skih skupščinah Celje, Žalec, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Velenje, Mozirje in Laško. Po- svetovanje bo v prostorih občine v Celju. Na posvetovanju bodo ob navzočnosti predsednikov okrožnih in občinskih sodišč ra^ipravljali tudi o kadrovski problematiki v sodstvu. KO DREN CVETI takrat je na pilštanjskem griču najlepše. Kamorkoli ti seže pogled, povsod je rumeno in veselo dviguje dren svoje cvetove. Ko se spomlad čez poletje prevesi v jesen, se dren obloži s krevavordečimi sadovi, ki jim po domače pravijo drnülje. Spočetka je drnülja kisla, kot je kisel megleni jesenski dan, potem pa jo narava napolni s sokovi in drnü- lja, vsa napojena s sladkim sokom, je v slast in veselje pilštanjski otro- čadi. Njega dni so bili Pilštanjčani hudo jezni na drnülje in če si jim takole mimogrede očital, da so drnüljčani, si moral paziti, kje je najbližja pot v dolino. Danes pa tega ni več in prebivalci pilštanjskega griča so nanjo le ponosni in veselo prepevajo znano himno: »Čez Pilštanj voda teče, drnüle peremo, če eno nam odnese, se vsi zaderemo ...« v letu gospodovem 898 je cesar Arnulf podelil okrožje Breže rodbini Selški, leta 963 pa se je na gradu Pilštanj ro- dila koroška plemkinja He- ma, poznejša ustanoviteljica samostana v Krki na Koro- škem, kjer je 1045 tudi umrla. Tako se začenja pilštanjska zgodovma. Kaj je bilo prej, ne ve nihče. Le ime trga lah- ko razlagamo, pa še tukaj si prihajajo zgodovinarji navz- križ. Ime razlagajo nekako takole in najbrž bo to res držalo: v takratnem narečju domačinov naj bi trg imeno- vali »bajle stajne«, ker je stal nad strmim skalovjem. Skozi zgodovino se je ime spremenilo v Pilštanj. Trg je v svoji dolgi zgodo- vini doživel marsikaj. Iz oči v oči je gledal Turke, ki so prišli Pilštanj čanom dvakrat na obisk: leta 1476 prvič in leta 1494 drugič.' Takrat so polovili mnogo ljudi in jih odpeljali v sužnost. Da bi bila nesreča še hujša, je nad uboge Kozjance prišla še ku- ga, ki tudi trgu ni prizanesla. Občutili so jo tako močno, poročajo kronisti iz istega časa,- da je v letu 1645 po- brala samo v trgu in bližnji okolici dvatisoč duš. Skromen sp>omin na strahovito »božjo kazen« si še danes lahko ogle- date na nekdanji Berginčevi hiši, kjer je vzidana majhna plošča z napisom ANNO DO- MINI 1646. Pilštanjskega griča burna zgodovina Grofje so si pKxiajali vrata grajske trdnjave tako pogo- sto, da je tukaj premalo pro- stora, če bi hoteli vse našteti. Sploh še, če povem, da že ta- krat Pilštanjčani niso bih »kar tako«, ampak so bili ne- kaj več: imeli so namreč kar dva gradova. Prvemu se je reklo Pilštanj, drugemu pa Hartenštajn. Niti eden niti drugi se ne moreta danes po- hvaliti, da sta kaj več kot skromne in skoraj nevidne razvaline. Ostaja samo še sta- ra slava. Tisti kamen, plošča, na primer, ki je vzidana na pročelje farne cerkve svete- ga Mihaela in ki pravi, da je Urban Sagstetter, škof krški, dal grad Pilštanj obnoviti v letu 1570, pa pranger ali sra- motilni kamen ter nekaj graj- skih škrbin, to je vse, kar je ostalo. Ostala pa je tudi šola, ki je prav gotovo ena izmed najstarejših šol na štajer- skem, saj je revica pred leti praznovala svojo petetoletni- co. Rojstni dan, svoj visoki m častitljivi jubilej je imela natanko leta 1966, pa se nihče nd niti sipomnil sirotice. Bila je res večkrat popravlje- na, a kljub vsemu spoštova- nje je spoštovanje in če smo ga že komu dolžni, potem smo ga starosti. Skozi trško sredo so šli kmečki uporniki leta 1572, v letu 1644 pa so na Pilštanju prav vneto zažigali protestant- ske knjige. Kronika pravi na- tanko takole: »Krivo verske knjige, ki smo jih zažgali, smo našli pri gospodu Andre- ju, Wudamu in Casparmu«. Čudni so bili, ti gosp>odje, meni nič, tebi nič so pustili, da so jim zažgali pravoverne knjige. Kaj se če! Je že tako. Zgodovina je zgodovina. Tako je ubogi in ponosni trg prilezel skozi blišč in be- do zgodovine ter se ustavil pri drugi svetovni vojni. Ne- daleč od njega so se pomikali borci XIV. udarne divizije, ki so bili natanko na isti dan v bližini Pilštanja — kot Ilija Gregorič s svojimi. To je bilo 8. februarja, pred 372 leti. »Le naprej, odred kozjanski . . .« Pilštanjčani so si büi zelo na roke z borci Kozjanskega odreda, po svobodi pa se je v trgu začelo življenje, hrup- no in željno dela. Elektrifi- kacija, zadružništvo in kdo bi vedel, kaj še vse, se je zgrni- lo nad tržane. In so delali in niso tožili. Leta so tekla, hitreje kot Bistrica pod belimi skalami, ki so dale trgu ime. Vse, kar je bilo med dvajsetimi hiša- mi, kolikor jih trg premore skupaj s cerkvijo, ki se veli- ka in mogočna dviga pod ze- lenim Bohorjem, F>omembne- ga, se je preselilo v dolino: pošta, trgovina, šola, gostil- ne ni nobene več, čeprav jih je bilo včasih toliko, da bi jih skoraj na roke preštel. Trgu je ostal le še »britof«, pa še tistemu so posekali »jagnje- di«. Takole pravijo dandanašnji: če je eden Pilštajnčan, potem je dobra volja brez družbe. Ce sta dva, se obeta veselica. Ce pa so trije na kupu, po- tem bo prav gotovo ali dr- žavni praznik ali bo imel pev- ski zbor svoje vaje ali pa ve- seli večer s pevskimi točka- mi in prosto zabavo. Ce je to res, sem povpra- šal dobrega, sivolasega »oštir- ja« Jurčka Tacerja, ki pa je oštir samo še po imenu. Je dal dol obrt. mi je obrazložil stvar. Kljub sivim lasem je Jurček mlad in še vedno rad kakšno ugane. Ko ga je pred leti nek novinar, nebodigatre- ba, hotel malo »v rog djati« in mu je naročil, naj prinese pohane dmüle, je oštir Jur- ček zahtevo kot dober go-" stinski delavec izpolnil. Po- hane dmüle so prišle na mi- zo, neužitne seveda. Kdaj je še kdo videl pohane drnüle, prosim vas! Ko pa je bilo treba poravnati račun, je Jur- ček krepko pri vil ceno, rekoč: »Specialitete, posebej še pil- štanjske, so draga stvar.« Hočeš, nočeš, moraš in novi- nar je pogoltnil slino. Leta minevajo . . . Ce boste takole kdaj van- drali po Pilštanju, vam bo mogoče povedal, kako se je ženil, jaz vam tega namreč ne bom: če pove sam, je bolj zanimivo. »Danes ni Pilštanj senca ti- stega, kar je bil včasih. Nje- ga dni smo imeh na Pilštanju kar si hotel: od gostiln, sod- nije, u.snjarije, pekarne, tr- govine, mesarije, pošte in imenitnega pevskega zbora. Danes ni ničesar več. Zmanj- kuje nam vode, ne popravlja- jo nam ceste, prav pvsod zapostavljajo naše Kozjansko, ki je toliko dalo za partizane. Ardekt, pozabili so na nas, pa ni to prav. Edino, kar smo po svobodi dobili, je trška lampa. Je tako, Anika?« Se je razburil Jurček, pil- štanjski oštir in pogledal Aniko, svojo ženo. Je pa še vedno kerlc in pol, tale Jur- ček. Tudi zapKjje, če je treba, le za staro slavo njegovega Pilštanja mu je žal. Žal je tudi meni. Danes v trgu skoraj ni mladih ljudi. Vse je v dolini, v mestu, pre- ko meja in bogsigavedi, kje še vse. Skratka — ni jih. Vse je tiho in včasih se slišijo lis- jaki iz bohorskih host, zvečer pa tuli sova na Straškovem ali Zakoškovem kostanju, ki sta tudi že stara. Včasih se zbero pilštanjski fantje na trgu in zapojo: ubrano, da se zamislijo dre- ni okoli trga in sova utihne. V pesem utone žalost za nek- danjim sijajem in nihče več se ne spomni na grobnico v cerkvi sv. Mihaela, kjer so nekoč počivale tri osebe iz grada in dva meniha, kot to piše v dokumentih. MUenko Strašek Oštir Jurček je najbolj srečen, če fantje zapojejo na trgu tisto staro: »Od nekdaj Pilštanj bil je imeniten kraj, imel je dva gradova, ta ple- meniti raj ...« Pesem je 'spi- sala učiteljica Kristina Bert- hold, prednica te pesmi pa je »Cez Pilštanj voda teče,« ki jo pozna domala vsa Slove- nija. Grad Peillenstein ali Pilštajn v mladih letih, ko je bil trg, ki ga vid'mo v levem kotu slike, še ves neznaten in še manj- ši, kot danes. Od gradu skoraj ni več sledu, le obzidje še kaže svoja rebra, pod zemljo pa se skrivajo^ neznatne ruše- vine. Fotoarhiv zavoaa za spomeniško varstvo v Celju ČETRT STOLETJA AVTO MOTO DRUŠTVA SLAVKO SLANDER CELJE V23dušje na svečani seji AMD Slander v Celju je bilo siiovesno. In ikako ne bi bilo, saj So praznovali 25. oblet- nico društva, 25 let izrednih prizadevanj in velikih uspe- hov, ki uvrščajo celjsko avto moto drus'ivo med najboljše v Sloiveniji. Svečane seje so se udeležili tudi predstavniki celjskih družbeno političnih organizacij in predsednik AMZ Slovenije, ALOJZ ŽO- HAR. Potem ko je dolgoletni predsednik drušitva AI-,BIN ZUPANC odprl svečano sejo, je podpredsednik EDO STE- BLOVNIK v zgoščenih stav- kih orisal bogato zjgodovino dTu.štva. Ko so dobili prvi osebni avtomobil, ni rUhče pcmislU, da bodo že leta 71- razpolagali kar z enajstimi avtomobili za poučevanje voznik;of\\ Prvi nagradi v zgo- dovini društva, radioaparatu Kosmaj, ki ga je podelila takra-na AMZJ, so sledila vedno višja priznanja, nagra- de in odlikovanja. Prvotna številka 51 člaiov se je pove- čala na mogočno organizacijo z 2.400 člani. Društvo danes razpolaga z dva miljona in 300.000 dinarji osnovnih sred- stev. In kar je najpomemb- nejše, imajo čudovite, mo- derno urejene društvene pro- store. T^a so najbolj veseli, saj se še vedno spominjajo tesnih učilnic in pisarn, kjer So le mukoma izpolnjeva.H zph'ieve in želje številnih članov. Uspešno delo sta ix>hvalila in društvu čestitala k oblev nici tudi IVAN KRAMER, predsednik občiniskega sindi- kalnega sveta Celje, in ALOJZ ŽOHAR. Na seji so podelili tudi devet odlikovanj AJVLZ Slo- venije za dolgoletno in po- žrtvovalno delo. Dobili so jüi: RADO BU2AN, inž. HENRIK CMAK, STANE DOLER, FRANC PINTER, JOŽE SUŠNIK, RUDI ŠI- MENC, dr. FRANC KOKOT, SLAVKO TROBIŠ in MILKO TURK. Štirideset članov pa je dobilo posebna priznanja. Sku,pna želja vseh je büa, da bi tako uspešno prazno- vali tudi 50. obletnico. M. S.