Vdosedanjih   sestavkih  smo obsegli samo glavue stvari, s   kateriml   bi   bilo   treba primerno seznaniti delavske sve-te ob potlajan.iu pcriodičnih po-ročil   o   uspehih   ali   neuspehih podjetja.
Toda s tcmi sestavki nismo ob-segli vrste momentov, ki niso cnako važni za vsa podjetja, toda lmajo pa lahko za nekatera pod-jetja odločilen pomen. Pr»d za-ključkrnn bi želeli povedati še nekaj besed o teh momenUh, ne da bi si domišljali, da bomo s tem obsegli vse.
0 izvržku v proizvodnji
Izvržek v praizvodnji je za usp«-šno poslovanje lahko zelo pomemben, dostikrat pa tudi za osvajanje tržiSča tn celo za osvajanje samih proizvodov. Bor-ba za njegovo zmanjšanje je lahJ&o učinkovita, ie predvsem vadiimo tačen pregled iz obdobja v obdobje. Vzemimo za primer livarne. Videli bomo, da je Iz-vržek zlasti pri tankem livu lahko pomemben činitelj za ceno izdelka. Toda pri liivu se lahko izvržek pojavi šele pozneje, ko je proizvod ali polproizvod prešel že v nadaljnjo obdelovalno fazo, včasih pa celo takrat, ko je pro-Izvod že končan. Zato ne zado-stuje vselej, da vodimo samo skupno evide-nco o izvrtku, terri, več moramo to evjdenco raz-deliti na izvržke, ki nastanejo zaradi slabe surovine, slabega litja ali slabe obdelave. V takih podjetjih je treba prl vzporeja-nju lastne cene podrobno »braz-ložiti izvnžke kot vzrok odklo-nov, ali pa če srta bila zaradi iz-vržka uničena materiail in delo. Pripar»61jiv« je, da se iavri«k ae
Še nekaj važnih momentov
pokaie samo v primerjavi s pre-tekMro obdobjem, temveč tudi v primerjavi z vrsto obdobij, da bi tako videli težnjo njegovega po-rasta ali zmanjšanja. Dobro je, če razpolagamo tudi s podatki o normalnem izvržku v drugih podjetjih in celo s podatki it tujdne.
Cene
Pri periodičnih obračunih je prav tako zelo važno vprašanje nabavnih cen surovin in pro-dajnih cen končnih proizvodov ali analize tržišča.
Vsak proizvajalec lahko proda svoje izdelke po najvišji ceni, ki jo doseže na tržišču, medtem ko vsak kupec skuša nabaviti po-trebno blago čitn ceneje. Zato ,,e treba delavskerau svetu podajaM porofilo o doseženih cenah za prodane izdelke in o gibanju teh cen v raznih obdobjih kakor tudi o gibanju nabavnih cen glavnih surovin. Seveda morajo taka poročila imeti tudi ustreza-joča pojasnila.
Vzrolci za dosego višjih cen na tržišču so lahko različni: po-manjkanje določenega blaga (večje povpraševanje kakor po-nudba), izboLj.šana kvaliteta iz-delkov M spretnost prodajne službe podjetja. Ce pride do boljše cene zaradi večjega po-vpraševanja, ni to zasluga delov-nega kolekliva, razen če ne gre za nave predmote, ki jih je pod-jetje začelo izdelavati ravno zato, ker jib. ni bilo na tržišču.
Ce pa so boljše cene posledica izboljšanja kvalitete aLi spret-nosti komercialne sli^be, teda] je to za&luga delovnih kolek-tivav.
Delovna disciplina in bolezenski dopusti
Ceprav delovna disciplina, bo-lezenski dopusfci in podobno na prvi pogled nimajo ničesar skup-nega s poročilom o finančnem uspehu podjetja, so pa ta vpra-šanja ia njihova analiza lahko zelo zanimiva in o njih je treba tudi d:skutirati piri proučevanju poročila.
Pod na&mi pogoji, ko je todu-strijska tradicija razmeroraa mlada, ali bolje rečeno, ko so ljudje, ki so se odvojili od zem-lje, da bi prišli y tovarno ali rudniik, nayzeli novih navad, je vpraSatije delovne dlscipline vsakodaevni problem. S priho-dorn v tovamo se zveza novih d«!avcev z vasjo nii pretrgala niti psihološko nitt materialno. De-lavec, ki je prišel z vasi, se ne more takoj navaditi na red v tovarni, na vsakdanjd pnhod in odhod v določenem Easu. Razen tega pa je v vasi pustil kos zoriilje, kii jo želi obdelovati, ne glede na to, da si je dragje pre-skrbel eksisteiioo. Pa četuda ni-rr.a svoje zemlje, je v vasa pustil družino, ki ima zemljo in odhaja domov pomagat pri delu. Zamu-de z dela takih delavcev morda celo v aajbolj odiočilnih. tirenut-
kdh, ko lma podjetje sklenjene obveznosti, lahko povzvoivio pod-jetju veJiko škode in vplivajo na uspeh postovanja. Zaradii tega je treba vselej ko govorimo o uspe-hih podijetja zlastt v nekateršh gospodarskih organizacijah raz-pravljati tudi o problemu delov-ne discipdine. NediscipUnfi ne bomo vsele} odstranrli sarao S kazensfcimi ukrepl, temveč bo moral delavski svet ta problem reševati tudi z gospodarsfcimi ukrepi, z izboljšanjem stanovani-skih razmer, z razvijanjem druž-benega dela itd.
Tudi bolezenski dopusti delav-cev, k: so eden najbolj negativ-nih momentov, ki lahko vpliva-jo na uspeh v poslovanju podjetja, je treba osvetlifci prl podajanju periodičndh porooil delavskim svelom in primerjati podatke iz prejšnjih obdabij ter pojasniti morebitne razllke. Zlasti bole-ze-nslci dopus^ti prvih 7 dni, ki padajo v bre.me dobička gospo-darske organizaclje po zveznem otodavčenju, ne pomenfljo samo izgube zaradi zamude z dela, temveč tudi stvarne izdatke za podjetja s tem pa tudi zmanjša-nje udeležbe pri dobičku.
Podjotje mora samo spremljaU vzroke bolezenskih dopustov: po-škodbe pri delu, pogccto ponav-ljanje nekaterih bolezni na do-ločenih delovnih mestiih itd. Prav poigostokrat se vzroki teh bolezni i.n poškodb lahko odstranijo v sodelovanju s sanitarnimi in higieiLskiim  organi. Tudi stalaa
tn neposredna zveza z organi so-cialnega zavarovanja ter kontro-la bolnikov lahko omogoči, da se ti bolezenski  dopusti skrčijo na
najmaajšo potrebno mero.
Sklep
Razen omenjenih momentov, kl so bolj ali manj splošni in velja-jo za vsa podjetja, pa so ponekod tudi drugi specifični in dostikrat zelo pomerabni momenti, ki ne smejo ostati brez analize in o katerih jc treba tudi razprav-ljati na sejah delavskega sveta.
Tako je n. pr. za nekatere or-ganizacije (za njihovo normalno poslovanje ali za razširitev po-slovanja) pomembno vprašanje surovinske baze, rckonstrnkcije ali nabave novih naprav. Pone-kod je za osvajahje novih pro-izvodov važno vprašanje kopro-dukcije z drugimi podjetji. V mnopih podjetjib predsiavlja vprašanje kadrov problem in je treba s tem v zvezi najti način za preskrbo novih kadrov i na-tečajl, s sprejemanjem nčencev v gospodarstvu, i dajanjem šti-pendij, z izučevanjem delav-ccv itd.         •
Pri vsem tem je glavno to, da so vsi taki važni momenti in po-datki podajo. dclavskim svetom preprosto in primerno, da jih je mogoče primerjati tako, da bi pri primerjavi razlik med po-dutki lahko odkrili tudi vzroke in da bi glede vseh negativnih razlik kakor tudi vseh negatlv-nih pojavov sploh, lahko ukre-pali, kako jih odstraniti.
če bomo tako podajali podatke, ne  bo  o.stalo brez  uspcha in od tcga bo imcl koristi tako delovnl kolekUv kakor tudi skupnost. BOŽIDAR RACE