Z07. številka.
O UuNlanl. v torek. 11. septembra 1906.
XXXIX. leto.
IshAjB Tisk dan ivečer, liimii nadala In praznika, tar valja po poatl prajaaaan aa avatro-of raka dalala aa vso lata 15 K, aa pol lata 18 K, aa Satrt lata 6 K 60 h, u ta aaaaaa t K 30 h. Za LJubljano a poimanjem na dam aa vaa lata 14 K, aa pol Ista 18 K, aa Satrt lata 6 K, aa en aiaaaa 8 K. Kdor hodi aam ponj, plafia aa vao lata 38 K, aa pol lata 11 K, aa Satrt lata 6 K 60 h, aa aa meseo 1 K 40 h. — Za tuja dažala toliko vaS, kolikor anaia poštnina. — Na naroSba araa istodobno vpožiljatvo naročnina aa aa oaira. — Za Oananlla aa plaSaJa ad potoroatopno potit-vrsta po 18 h, So ao oaaanflo Maka ankrat, po 10 k, So ao dvakrat in po 8 k, So ao tiska trikrat ali voSkrat — Dopisi naj ao isvole frankovatL — šakopiai ao na vračajo. — Uradnlitvo in upravnlatvo Ja v Knaflavlh aliaah it 6, in aiaar aradniitvo v L nadatr., apravniitva pa v pritličja. — Upravništvn naj aa blagovolijo poiiljati naročnino, roklamaoijo, aananila, t J. administrativno stvari
Uredništva telefon it M.
Mesečna priloga: „
Posamezne številke po 10 k.
Tehnik".
Upravnlštva telefon št 85.
Organizacija hipotekar-nesa kredita in naši denarni zavodi.
„Slovenec" z dne 28. avgusta t. L prinaša članek o organizaciji hipo-tekarnega kredita, o kateri organizaciji je poročal na III. katoliškem shodu neki Premrov iz Gorice.
Iz tega poročila se razvidi, da je Premrov skušal nasuti peska v oči našemu ljudstvu in da je nestrokovnjak na tem polju. Pripoveduje namreč kot velik prijatelj našega kmeta, kako ga različni denarni zavodi odirajo in kako visoke hipoteČne obresti zahtevajo od njega. Slednjič nam navaja tele hibe hipotekarnega kredita, ki ga nam dajo naši denarni zavodi:
1. Obresti so previsoke za najeta posojila, zato nam je treba dobiti cenenih, posojil;
2. posojila dobiva naš kmet od denarnih zavodov, ki pa iščejo le svojega dobička ter hočejo za svoj izposojeni denar kolikor mogoče visoke obresti.
Nadalje pravi, da, kakor hitro se nudi prilika tem denarnim zavodom še boljše oddati denar, ga takoj odpovedo kmetu, ki naj išče posojila, kjer hoče. Naš kmet pa rabi rokoma vračljiva amortizacijska posojila. Nato vendar pripomni, da imamo sicer Slovenci take zavode, a ti so po njegovem mnenju prepojeni z narodnostnimi momenti. Vsled tega misli na potrebo denarnih zavodov, v katerih naj bi klerikalci sami gospodarili ter se taki osnovali na podlagi zadružne oblike.
K temu moledovanju pripomnimo, da smo gospodarsko napredni Slovenci že zdavnaj to preboleli in da imamo danes na Slovenskem zelo veliko prav dobro stoječih denarnih zavodov, katerih pa naši črni narodnjaki ne marajo videti in to zato ne, ker so slučajno tu gospodarji naša napredna in
gospodarsko bolje misleča mesta in trgi.
Klerikalci tožijo, da so za našega kmeta obresti previsoke ter da denarni zavodi iščejo le dobička.
Vprašamo vas: Čigavi in v kakih rokah pa so ti oderuški zavodi, ki našega kmeta derejo in mu nakladajo visoke obresti? Odgovor pravi, da v vaših.
Oglejmo si le „Ljudsko posojilnico" ali še bolje „Vzajemno podporno društvo"! Ta vidimo, da ravno klerikalni zavodi najbolj odirajo našega kmeta. Tu dajte odpomoČi!
Kar se tiče amortizačnega posojila, ga naš kmet lahko dobi, kolikor ga hoče na Kranjskem in to tudi kmet s Štajerskega, Primorskega, Goriškega, Koroškega — sploh vsak Slovenec in to brez odpovedi, kar se pravi, da jenaš kmet lahko plača, kadar h o č e. Obrestna mera je od 44/jVo do najvišje 5%, kar za razmere gotovo ni preveč. Vsakokrat se dotični kmet vpraša, kdaj želi plačati dolg in kako.
Gospod Premrov ! Na Kranjskem imamo hranilnice, in sicer „Mestno hranilnico" v Ljubljani, No\ em mestu, Kranju, Kamniku, Krškem, Radovljici itd., ki gotovo dajejo vsakemu kmetu amortizačna posojila brez odpovedi; ta posojila pa kmet zavodu lahko vsako uro, in sicer kadar se mu poljubi, odpove in ves znesek poplača, kadar hoče.
Ako kmet tega ne more, ga poplača amortizačnim potom, in sicer v kolikor je nam znano, plača kapital z obrestmi vred, ako plačuje po 5%, v 661/, leta, 6%, v 331/, leta, 7%, v 241 , leta, 8%, v 19 letih.
Vam se seveda ne zdi vredno našemu kmetu priporočati te denarne zavode in to zato ne, ker niso v teh zavodih vaši pristaši, marveč naši napredni in gospodarsko boljše čuteči možje. Tem zavodom dajejo njihove občine splošno poroštvo in so vsled tega tudi pupilarno varni, zato obrestne
mere ne spreminjajo, kakor se to poljubi različnim malim posojilnicam rajfajznovkam.
Mi, smo torej na stališču, da naj naše gospodarsko polje ostane politično nedotakljivo in le v tem slučaju je naš up, da dosežemo Slovenci na gospodarskem polju to, za kar nam je najlepši zgled naš rodni brat Ceh. čehi se ne prepirajo tako na gospodarskem polju, kakor želi večina naše duhovščine.
K temu pripomnimo še, da bi bilo bolj hvaležno polje naših dičnih klerikalnih politikov osobito gospodarjev, da bi našemu ljudstvu pojasnili, kaj počenjajo Nemci z nami, in mu povedali, da naj podpirajo naše denarne zavode z vlogami, da bodo ti svojo nalogo lažje vršili ter v obilnejšem številu dovoljevali amortizačna posojila, nego da nosijo svoje vloge v nemško „Kranjsko hranilnico", ki meče tisočake in tisočake za panger-manske zavode in društva, a Slovencem vrže semintja kako drobtino, da molče.
„Kranjska hranilnica" še danes ne dovoljuje amortizačnih posojil, do-čim imamo Slovenci enakih zavodov, kakor že omenjeno, večje število.
Gospodje! Na delo in podpirajmo naše denarne zavode z vlogami, mesto da jih dajemo v tako ogromnem številu v pest tujcu, ki z našimi denarnimi prihranki podpira kranjsko nem-štvo. Klerikalci že vedo, zakaj se temu zavodu ne sme skriviti lasu. Zlasti ve to naš dični Jeglič. Freske v stolnici pa 15.000 K — potem pa mora vse molčati okrog „Slovenca" ! Le ne zabavljajte, klerikalni politiki in ne psuj te na naše denarne zavode ! S tem najbolj podpirate pan-germanske zavode in društva. Nam očitate strankarstvo. Lahko vam rečemo, da vam je ljubši še tako zagrizen protestantski Nemec, nego pa trezno mislec in gospodarsko naobra-žen napreden Slovenec.
Kdor  čuti  z narodno-zavednim
srcem, naj gre torej na delo za nase zavode! Videli bomo, da bodo enkrat vsem Slovencem v občno korist in blagor!
Volilna reforma.
Dunaj 10. septembra. V sredo se začne v volilnem odseku znova obravnavati. Kakor stoje razmere sedaj, se sme z gotovostjo reči, da pluralna volilna pravica ne dobi v odseku večine. Ko dožene odsek razdelitev volilnih okrajev za Češko in Moravsko, prestopi takoj k posvetovanju o § 7. vladnega načrta, t. j. o volilnem zistemu. Pri tej točki se razvije obširna debata, ki bo trajala skoraj gotovo ves teden. Najbolj kritični boji pa se razvijejo pri debati o nemški zahtevi, da se mora določiti dvotretjinska veČina v obrambo razdelitve volilnih okrajev. Nemci ne odnehajo od svoje zahteve. Zbornica skoraj gotovo ne pride pred koncem novembra do drugega branja o volilni reformi.
Zakaj ne pride cesar v Dalmacijo in Hercegovino.
Dunaj, 10. septembra. DoČim se je včeraj navajalo za vzrok le pre-hlajenje, poroča se že danes pol-uradno: Razun izrednega napora, ki je spojeno s takim potovanjem, vplivali so na cesarjevo odpoved tudi politični motivi. Na dvoru ni namreč ostalo neopaženo, da so Srbi in Italijani napovedani obisk zlorabljali za vsakovrstna politična šČu-vanja.
Bolgarija in Srbija.
Belgrad, 10. septembra. Kralj Peter je sprejel v Knjaževcu posebno bolgarsko komisijo, ki se mu je prišla poklonit v imenu bolgarske vlade. Pri avdijenci je bil navzoč tudi ministrski predsednih Pašić. Po avdijenci je bilo pogoščenje bolgarskih odposlancev. Kralj Peter je napil bolgarskemu knezu,  njegovi rodbini
in  v  procvit   bratskega bol garskega naroda.   Zahvalil seje bolgarski general Botev, ki je napil napredku Srbije in njene armade.
Nova vstaja v Mace-doniji?
Buk ar eš t, 10. septembra. Policija je prišla na sled tajni, po celi deželi razširjeni bolgarski zvezi, ki ima namen, provzročiti splošno vstajo v Macedoniji. Pri hišnih preiskavah je policija zaplenila mnogo sumljivih spisov.
Turčija se oborožuje.
Carigrad, 10. septembra. Zopet so poslali po železnici iz Carigrada 10 vagonov streljiva v Seres, 15 vagonov konj v Solun, 5 vagonov streljiva in 27 vagonov topov v Bi-tolj in 8 vagonov v Drinopolje. Oboroževanje se nadaljuje vkljub temu, da je dobila turška vlada zagotovilo, da ni samo kralj Edvard, temuČ so tudi vse ostale vlade vplivale pomirjevalno na kneza Ferdinanda.
Dogodki na Ruskem.
Napad na vojaško stražo.
Varšava,   10.   septembra. V Siedlicu  so  revolucijonarji v raznih ulicah streljali na vojaške straže. Vse hiše, iz katerih se je streljalo, so vojaki obkolili ter jih obstreljavali. Obleganje je trajalo do polnoči. Nad 40 oseb je mrtvih, ranjenih pa je še več. Nekatere hiše so tudi zažgali. Govori se o preganjanju Židov  in splošnem ropanju. Vse dohode v mesto so zaprli vojaki.   Včeraj zjutraj so se izgredi ponovili.   Vojaki so  streljali s topovi. Dve hiši sta zrušeni. Mrtvih je že nad 100 oseb, ranjenih pa nad 200. Mesto je kakor izmrlo. Nikogar ne puste v mesto.
Morilka generala Mina.
Petrograd, 10. septembra. Včeraj so v peterpavlovski trdnjavi obesili mlado morilko generala Mina. Vkljub svoji mladosti je morilka že
LISTEK.
Osvetnik.
Zgodovinska povest. (Dalje.)
Radost, da so premagani in razgnani sovražniki, je vse tako prevzela, da je zavladala vprav svečana tihota na bojišču. Nemo so zrli vitezi in vojščaki za bežečo četo.
Tedaj je pristopil Krvosrd in je šepetaje rekel:
„Kristof — treba je misliti na varnost tvojega očeta, predno se ga spomnijo Kamničanje. Jaz ne vem zanj drugega zavetišča, nego razvaline zlatopoljskega gradu."
„Ne boj se," je odgovoril Krištof, „jaz mu odprem gradove Nikolaja Kolovšltega."
Ta tihi pogovor je kakor iz sna prebudil zmagovalce. Z glasnimi vzkliki so se usuli okoli Zlatopoljca in se mu zahvaljevali ter mu čestitali na njegovem čudovitem junaštvu in na slavni zmagi. Nikolaj Kolovški mu je stiskal roke in ga imenoval svojega sina, Adam ga je klical svojega brata, Bertonja ga je prosil, naj mu bo prijatelj, Engelbert Rain
je z mladeniško vnemo obžaloval svoja sumničenja.
Zlatopoljec se je ljubeznivo zahvaljeval ali pri srcu mu je bilo zdaj težje, kakor poprej, ko je divjal bojni krik, ko je žvenketalo orožje, ko je tekla kri in so padale glave hrabrih bojevnikov. Luka je bil edini, ki je vedel, kako težko se je Zlatopoljec delal srečnega in veselega in kako mučno mu je bilo stiskati roke ljudem, ki jih je duša njegova sovražila. Tedaj pa je Luka sklenil, da naredi temu prizoru konec in s svojim hripavim glasom je vrgel med družbo besede, ki so vsakega zadele kakor udarec s kolom.
„ Blagor očetu, ki ima takega sina, kakor je Krištof Zlatopoljec !" je zaklical Luka. „Srečna sestra, ki ima takega brata."
„In temu očetu je dal Nikolaj Kolovški izrezati jezik in to sestro so njegovi vitezi in vojščaki one-častili."
Kar odskočili so ti krivci spričo Lukovih besed, prebledeli in umolknili, Krištof pa se je ločil od njih iri videč, da ga pred grajskimi vratmi čakata Katarina in Marija Šaloma, odšel ven na polje, da si ohladi glavo in razburjeno srce. Zdaj ni bil več v stanu, igrati svoje vloge, zdaj
ni mogel več prenašati teh ljudi, ki jih je hotel vse uničiti.
Ko se je vrnil, je naletel na Nikolaja Kolovškega.
„Čakal sem te, moj ljubi sin," je rekel Nikolaj. „Vem, da si bil potreben samote in zato te nisem zadrževal in ti nisem sledil. A predno se vrneva v grad, 'ti moram nekaj povedati. Tebi se imam zahvaliti, da danes ni propadel in v krvi utonil kolovški rod. Tebi se imam tudi zahvaliti, da sem se mogočno približal svojemu cilju. Danes si ti postal meni ne le prvi plemič moje vojske in njen prvi nedosežni junak, nego tudi najbližji prijatelj mojemu srcu. In Čim bolj sem prej dvomil o tvoji zvestobi, toliko večje je zdaj moje zaupanje. A ker nočem, da bi ostal kar si zdaj, ker te hočem povzdigniti tako visoko, kakor tega sam ne slutiš, zato ni dovolj, da ti zaupam samo jaz. Zaupati ti mora tudi moje vojaštvo. Midva se ne ločiva nikdar več in zato moram ukreniti kar treba, da bo vojaštvo tebi tako udano, kakor meni. Obljubil sem ti, da uničim vpliv verskega fanatizma, ki ga ima župnik Lavrencij v svojih rokah. Pomagaj mi pri tem. Kdor hoče imeti veliko moč, mora vedeti, da njegova   prva   naloga ni, premagati
sovražnike, nego izpodbiti njihovo nezaupanje.
Krištof ni koj razumel, kako misli Nikolaj Kolovški doseči svoj smoter. A ko št a prišla do gradu, mu je bilo hipoma vse jasno. Nikolaj je pred gradom odložil meč in šljem, sezul škornje in krvaveč — kajti bil je v boju večkrat ranjen — s križem v roki šel proti grajski kapeli. Zdaj je Krištof pojmil, kako misli Nikolaj Kolovški v svojih rokah združiti oblast vojskovodje in oblast dušnega pastirja. i
„Ne pusti Lavrencij u možnosti, da te obrekuje," je resno poživljal Nikolaj svojega spremljevalca. rPo-snemaj moj zgled. Vojaštvo te smatra za krivo ver ca in Lavrencij ima tako moč, da ji vse moje prijateljstvo do tebe ni kos."
„Pa bodi Še to," je po kratkem pomisleku odločil Zlatopoljec in je kmalu potem gologlav in bos s križem v roki korakal ob Nikolajevi strani mimo vsega vojaštva v grajsko kapelo.
Tudi Katarina in Marija Šaloma sta se odpravili, da prisostvujeta zahvalni molitvi v kapeli, čakali sta bili pred stolpom, da ju pride pozdravit junak tega dneva, a Čakali sta zaman. Ko je Zlatopoljec odšel z
Nikolajem v kapelo, se je Marija Šaloma obrnila do Manfrede, ki je bila, oblečena za paža, ostala pri grajskih damah tudi po Krištofovem odhodu v boj in ji je rekla:
„DeČek, sporoči svojemu gospodu mojo zahvalo in reci mu, da mu je Marija Šaloma pripravljena darovati, kar je obljubila."
„In kaj ste obljubili," je naglo in zvedavo vprašala Manfreda.
„To, kar je zahteval," je mirno odgovorila Marija Šaloma in odšla.
Manfredi so solze zalile oči in bridko je zavzdihnila za odhajajočo grajsko gospodično:
„Vi ga torej ljubite, gospodična?"
Marija Šaloma že ni več slišala tega bolestnega vprašanja, pač pa je slišala gospa Katarina in se ustavila.
„Ce ga Marija Šaloma ljubi, tega ne vem, vem pa, da sovraži tebe."
„In — on," je živahno vprašala Manfreda. „Ali jo ljubi — on?"
„Zdaj,   ko   poznam   tebe, tega sama ne vem in ne pojmim," je menila gospa  Katarina  in je pohitela v cerkev, prepustivši Manfredo svoji žalosti in svojemu obupu.
Manfreda je sedla na stopnice, vodeče na  grajski  stolp in jokala.
poprej presedela dve kazni zaradi političnih zločinov v ravno tej trdnjavi in sicer prvič devet mesecev, potem pa eno leto. V svojem zagovoru je rekla: „Dobro veste, da bi vas, ki me danes sodite, pobili kakor pse, ako bi ne imeli oblasti. Toda revolucionarna moč je pod vašim preganjanjem le narastla. Zgodovina Rusije ni drugega, kakor !verga krvavih umoro/. Niti manifesti niti zatiranja ne vstavijo hudournikov. Vladanje pomeni z vašega stališča ropati, moriti in trpinčiti. Obžalujem ie, da nimam sto življenj, da bi jih mogla žrtvovati za svojo domovino. Umrla bom v prepričanju, da ni več daleč dan, ko se zgrudi prestol samodržca tar izide nad Rusijo solnce svobode."
Namestništvo v Vzhodnji Sibiriji.
Petrograd, 10. septembra. Vlada je sklenila, ustanoviti v Vzhodnji Sibiriji namestništvo, ki bo obsegalo gubernije Irkutsk, Amur, Ja-kutsk, Jenizejsk in del Mandžurije. Za namestnika je določen general Gro d ek o v, sedanji vrhovni poveljnik vojaških čet na daljnem Vztoku.
Poskusen etentat na vrhovnega gubernatorja.
Odesa, 10. septembra. Včeraj zvečer je iz neke hiše ob mostu neki mladenič Krilov streljal proti vozu, v katerem se je peljal vrhovni gubernator S t up in. Krogla je zadela le spremljajočega policaja ter mu predrla uho.
Ropi.
Varšava, 10. septembra. V Bjelaji Cerkovi so vdrli oboroženi in okrinkani možje v podružnico eskomp-tne banke ter pobrali v navzočnosti mnogo oseb nad 80.(300 rubljev. Nekega uradnika, ki se je hotel zoper-staviti, so takoj ustrelili.
Za enakopravnost Židov.
Petrograd, 10. septembra. Prihodnji mesec se zbere v Petro-gradu kongres za dosego enakopravnosti Židom.
Neugodne državne finance.
Petrograd, 10. septembra. Uradno se priznava, da znaša primanjkljaj v državni upravi v tekočem letu dvesto milijonov rub-1 j e v.
Srebrni jubilej vipavskega gasilnega društun.
(8. septembra 1906.)
Vipava je oblekla praznično oblačilo. Iznad poslopij plapolajo mnogoštevilne večinoma slovenske zastave. Pred gradom stoji okusno napravljena govorniška tribuna in trg okoli nje je okrašen z zelenimi smrekami.
Serenada.
Predvečer 7. septembra priredila je požarna braniba zaslužnemu načelniku kranjskih gasilnih društev iz Ljubljane došlemu g. Doberletu podoknico. S prižgani bakljami in lampijončki so odkorakali gasilci izpred „hrambe požarne brambe" pred grad, kjer je bival g. načelnik kot gost g. grofa Lanthierija. Vipavsko pevsko društvo je pod vodstvom g.
Zakrila je obraz z rokama in ni zapazila, da se je priplazila senca in se stisnila za vrata. Bil je to Luka Prišel je, da po Krištofovem naročilu odstrani truplo starega Davida, a ko je zagledal jokajočo Manfredo, se je naglo skril v temni kot za vratmi. Niti dihati se ni upal. V očeh njegovih je žarel tajinstven ogenj in kazal je svoje dolge volčje zobe, kakor v trenotkih, ko ni več mogel prikrivati svojih čuvstev.
Kaj je rojilo v tej glavi, kaj je divjalo v tej duši, kake strasti in kaka poželjenja so se iskrila v tem srcu — tega ni izdal Luka z nobeno kretnjo in z nobeno besedo. Slonel je v kotu, dokler niso težki koraki na dvorišču naznanjali, da je zahvalna molitev v grajski kapeli končana. Tedaj je mirno stopil iz svojega skrivališča in ne da bi se zmenil za Manfredo, prav kakor da bi je niti ne zapazil, je pograbil truplo starega spokornika Davida in je odnesel iz veže in čez vrt tja, kjer se je pred nekaj časom bil še boj na življenje in na smrt, ter je vrgel med druge mrliče, ki so jih začeli vojaki kar na bojišču pokopavati. Manfreda pa je po Lukovem   odhodu plaho
učitelja Gruma izborno zapelo „Sere-nado", „Morjew in „Domovina mili kraj". Grajščina in okolica sta bili lepo iluminirani, na Starem gradu pa so švigale v zrak čarobne rakete.
Slavnostno predpoldne.
Bratska gasilna društva so se odzvala vabilu v minimalnem številu. Prišli so le vrli šentvidski gasilci, pa eden ljubljanski. Druga bližnja in daljna društva so se odlikovala s svojo nenavzočnostjo, kar je vredno vsega obžalovanja. Toliko bolj se je potrudilo vipavsko ljudstvo in tudi drugi Slovenci iz raznih krajev, da dostojno proslave veliki praznik človekoljubja. —
Po osmi uri so se zbrali gasilci k slovesnemu sprejemu gostov. Prikorakali so pred Grad, na čelu vojaška godba, za njo brhka vipavska dekleta v krasni narodni noši, za gasilci pa nedogledna množica. — Gospića Mimica Mesesnelova je pozdravila najprej načelnika K. g. d. g. Doberleta, ki je bil v spremstvu g. grofa Lanthierija, nekako tako-le: „Visokočislani g. načelnik! Prisrčno kot sprejema brata brat, sprejemamo Vas tudi mi v svojo sredo. Zelo se veselimo Vašega prihoda in ponosni smo, da ste blagovolili počast ti nas s svojo navzočnostjo tudi iz stolnega mesta bele Ljubljane ter tako pove-ličat slavje današnjega dne. V imenu vse Vipave  —  iskreni „dobrodošli!"
Pri zadnjih besedah je podala gospica g. Doberletu krasen šopek svežih cvetlic. — Obrnivši se proti šentvidskim gasilcem pa je izpre-govorila: „Dobrodošli vrli gasilci! Iskreno pozdravljeni mili gostje, ki ste došli slavit srebrni jubilej Človekoljubnega dela!" — Brhke gospodične so nato okrasile vse gasilce s šopki. — Slovesnega sprejema in obhoda po trgu se je udeležila korporativno z zastavo tudi vipavska Čitalnica. —
Na dnevnem redu je bila sedaj služba božja. Odbor gasilnega društva se je trudil, da bi dobil kakega domačega duhovnika, prosil je nato pri patrih kapucinih v Križu, ki so že obljubili duhovniško pomoč, a potem
— snedli besedo. V Gorici je bila prošnja tudi brezuspešna. Haj d v tretjo škofijo l In posrečilo se je dobiti v Trstu vrlega hrvatskega župnika v pok. Fortunata Skakoča, ki je
— gotovo na veliko jezo gotovih postrežljivih gospodov — opravil sv. daritev v grajski kapeli ob ogromni udeležbi ljudstva. Na konec maše je izpregovoril gospod par besed. „Imamo izobraževalna društva," je dejal med drugim, „imamo razna politična društva, vsa so ustanovljena po božji volji, vsa imajo namen koristiti človeški družbi. A najplemenitejši cilj imajo gasilna društva, saj so pripravljeni njih člani bližniku v pomoč žrtvovati celo svoje življenje. Taka društva naj bi ne imela nasprotnika. Veseli me, da morem klicati danes nad vas in delo vaše božji blagoslov."
Po maši podali so se udeleženci k govorniški tribuni, kjer se je vršilo slovesno pripenjanje svetinj, Katere je prejelo G gasilcev. Gosp. nadučitelj Skala je dejal : „Čast mi je po naročilu c. kr. okr. glavarstva v imenu občine vipavske izročiti vam od Njega Veličanstva cesarja ustanovljene častne kolajne, da jih izvolite pripeti na prsa zaslužnim možem."
Gospod Doberlet je nato pripel svetinje odlikovancem, poudarjajoč v vznesenih besedah pomen gasilnih društev, ter poživljal navzoče, da zakli-čejo presvetlem cesarju trikrat ,slava'. Godba je zaigrala cesarsko pesem. Z defiliranjem pred odlikovanci se je končala dopoldanskn slovesnost. Veliko občinstva, si je nato še ogledalo izborno urejeno shrambo požarne brambe.
Popoldne in zvečer.
Po banketu, pri katerem je bilo izgovorjenih več prav prisrčnih na-pitnic, — pričelo se je pri županu Hrovatinu in pod „Skalo" največje mladinsko veselje — ples. Igrali sta neumorno vojaška in nabrežinska godba. Postavljenih je bilo več paviljonov, in gospodične v narodni noši prodajale so srečke, sadje, razglednice in drugo tako pridno in ne-utrudljivo, da zaslužijo vsestransko priznanje in pohvalo. —
Hitro je izginila minuta za minuto in — mrak je bil tu. Ples je prenehal in v kratkem času so pričakovale stotine občinstva večerne veselice.
Na vsporedu je bil najprej slavnostni govor. Učitelj Fran Silvester govoril je nekako sledeče:
Slavna gospoda! Bilo je lepega večera — 25 let je že od takrat, ko so se sešli po stari navadi, v nekdanji gostilni pri Oberrihterju gospodje grof Karel Lanthieri, graščak Karel Maver, tedanji vipavski učitelj Hrabroslav Perne, večletni župan blagega spomina pokojni Karel Dolenc in „tata" Jožef Žvokelj. — V ožjem krogu imenovanih mož porodila se je srečna misel ustanoviti v Vipavi prepotrebno  gasilno društvo
— He.uftdfl. i a i »ostala meso. 4. maia.
1881 leta se je društvo konstituiralo. Prvi mu je načelo val za vse dobro in blago vedno vneti grof Karel Lauthieri, tajnikoval pa delavni mož stara korenina sedanji nadučitelj v oturijah — g. Hrabroslav Perne. — Vsak začetek je težak. Tudi gasilno društvo je spremljala ob ustanovitvi in tudi pozneje večkrat prav bridka usoda. Razne nove naprave nagro-madile so komaj oživelemu društvu ogromnih stroškov, ki so tirali društvo takorekoč k robu propada. — V tej stiski mu je prišla na pomoč blaga roka našega mogočnega vojvode Njega Veličanstvo Fran Jožef I. a tudi mnogi požrtvovalni rodoljubi in nekatere vrle zavarovalnice so storile v veliki meri svojo Človekoljubno dolžnost. — Na vse mogoče načine prizadevali so se tudi gasilci sami, da pomagajo društvu na krep-keje noge. Omenim naj na pr, zanimivo šestletno dobo, ko so opravljali vrstoma naporno službo nočnega Čuvaja, da tako hitreje pomorejo društvu do boljšega gmotnega položaja. Pozabiti tudi ne smemo mnogo prav krasno uspelih veselic, ki so leto za letom dokazovale, da ume gasiti vipavsko gasilno društvo tudi duševni plamen, duševno žejo. In danes ob 25 letnici društva? Z združenimi močmi pod vodstvom svojih vrlih načelnikov in podnačelnikov, posebno sedanjega g. Ivana Mesesnela, povspelo se je vipavsko gasilno društvo vsestransko med prva „Zaveže". „Ljubav do bližnjega" veliko geslo velikega učenika, ki se dandanes ža-libog tolikokrat pozablja tudi tam, kjer bi moralo biti vedno nad vse sveto — je našim gasilcem vedno najsvitlejša in najsvetejša zvezda vodnica in ob njenem pogledu postanejo hrabri in neustrašeni, ne boječ se darovati človekoljubju na oltar tudi — svojega življenja. — Gotovo se ne motim, da vrača to mnogoštevilno slovensko ljudstvo naši vrli požarni brambi ravno danes, ob srebrnem jubileju, globokih simpatij, — marsikatero izkazano nesebično ljubav. Ah, naj ta ljubav, te simpa-patije nikdar ne izginejo iz naših src! Neustrašeno, neutrudljivo, kot doslej, pomagajo naj opravljati naši vrli gasilci težavno službo sv. Flori-janu. — Prepričani naj bodo, da bode znalo neodvisno, samostojno misleče vipavsko ljudstvo v bodoč-nesti še veliko bolj, kot doslej ceniti njih požrtvovalno človekoljubje. V ta namen — na veselo svidenje ob zlatem jubileju! Živeli! Na pomoč!
Ko je nastopil pod vodstvom učitelja g. Gruma Še moški in mešani zbor, ter zaigrala godba par slovanskih komadov, predstavljali so naši vrli diletantje igro „Brat Sokol" in sicer izvrstno nad vse pričakovanje. — Po igri razvila se je živahna prosta zabava, katero je povzdigoval pred vsem prav elegantno zasnovan ples, ki je trajal pozno v noč.
Častno in dostojno, v moralnem in materialnem oziru završila se je 25 letnica vipavskega gasilnega društva. Slava in hvala vsem, ki so pripomogli do tako lepih uspehov, posebno pa globoki poklon velikodušnemu dobrotniku g. grofu Lanthieriju. A, sedaj vrli gasilci, nadelo veselo, da bode vesel tudi zlati jubilej !
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 11. septembra.
— Jugoslovanski dnevi v Sofiji in „SlOVeneC.11 Minili so prekrasni jugoslovanski dnevi v Sofiji, prekrasni zato, ker je vladala povsodi najlepša harmonija in ni bratskega soglasja med zastopniki vseh štirih jugoslovanskih plemen motil nobeden disakord. Zakletim sovragom jugoslovanskega edinstva in vzajemnosti to seveda ni po volji. Zato se trudijo na vse načine, da bi po sijajno završeni manifestaciji jugoslovanske vzajemnosti zanesli seme razdora med jugoslovanske narode in z natolcevanjem in s podlim obrekovanjem zmanjšali pomen one velevažne manifestacije. Na čelu teh sovragov korakajo nemški nacijonalni in židovski listi, ki izlivajo predvsem na prireditelje kongresa jugoslovanskih književnikov in časnikarjev golide najbolj smrdeče gnojnice. Res, vsi ti listi so veliki v svoji podlosti in hudobnosti, toda napram „Slovencu" so v tem oziru pravi pritlikavci. Poročila tega lista, ki je sicer že zdavna padel na nivo najbrezstidnejŠega revolverskega žurnala, o jugoslovanskih dneh v Sofiji so tako lažnjiva, nad vse podla in nesramna, da se je moral vsakdo, ki je bil osebno navzoč pri onih sla-vnostih in je čital dotične „Sloven-Čeve" zlobno tendencijozne ekspek-toraciie. Driieti za elavo vzpričo taki
zlobnosti in moralni propalosti, ki odseva iz dopisov, ki jih je priobče-valo klerikalno glasilo baje iz Sofije. V teh dopisih iz Sofije se zatrjuje, da gostov, prišedših v Sofijo, ni nihče sprejel in jim ves čas njihovega bivanja v Sofiji ni nihče posvetil niti najmanjše pozornosti, dalje se Bolgarom naravnost očita, „da so pozvali goste iz daljnih krajev k sebi v to svrho, da narede sofijski gostilničarji na tuj račun skozi nekaj dni lep dobiček," Češ da so se morale plačevati neverjetno visoke cene tako za stanovanje, kakor tudi za hrano. Ni nam treba posebe naglašati, da so ta očitanja zgolj izbruh slepe strasti, ki jo narekuje strankarski fanatizem, zavist in demonska zlobnost; mi bi na te brezmejne podlosti in gadne infamnosti, ki jih je sposoben zagrešiti samo list „Slovenčevega" kalibra in individij brez časti in poštenja, kakor je „Slovencev" dopisnik, prav gotovo ne reago-vali, ako bi ne zahtevala naša osebna čast. da branimo pred takimi bandit-skimi napadi naše brate Bolgare, ki so vse goste vseh narodnosti, pred vsem pa Slovence sprejeli s toliko ljubeznivostjo in jim ves čas njihovega bivanja v Sofiji izkazovali toliko gostoljubnost, presrČno naklonjenost in bratsko ljubav, da so bili vsi gostje, ki čutijo pošteno in bratsko, nele iznenađeni, nego naravnost očarani. K o n š tat uj e m o t o r e j j av n o in glasno pred vsem slovenskim svetom, da so vsa „Slo-venČeva" in njegovega dopisnika očitanja od kraja do konca podlo zlagana in zlobno izmišljena. Vsi oni, ki so bili v Sofiji, katerim brez dvoma ostanejo prekrasni, v prestolnici Bolgarske prežiti dnevi v trajnem, neizbrisnem spominu, nam bodo to potrdili. Vzpričo tega se pač vsakomur nehote vsiluje vprašanje, kakšni nameni so vodili „Slovenca" in njegovega famoznega dopisnika, da sta s tako infernalno zlobnostjo in hudobnostjo navalila na poštene ljudi, ki niso zakrivili ničesar drugega, kakor to, da so povabili v svojo sredo svoje srbske, hrvatske in slovenske brate in jih sprejeli tako, kakor to zahteva bratstvo in staroslovanska gostoljubnost?! Odgovor na to vprašanje je lahak! Motivi za te neosnovane napade izvirajo iz zavisti in užaljenega samoljubja in samoponosc. Niti „Slovenec" niti njegov dopisnik, ki čuje na ime S i-jački, nista namreč bila povabljena na kongres v Sofijo! S tem je povedano vse in vsakdo si lahko sedaj pravilno tolmači nastop teh dveh poštenjakov! O Šijačkem, tem Čudnem vitezu, bi lahko povedali marsikaj, kar bi uprav v bengalični luci razsvetlilo njegovo delovanje, a ker se ne maramo pečati z njegovo, za nas docela neznatno in brezpomembno osebico, prepuščamo „Srbskemuknji-ževničkemu društvu" in poštenim srbskimlistom, da temelj ito obračunajo ž njim, kakor zasluži. Pripomnimo samo, da je bil ŠijaČki na kongresu jugoslov. književnikov in časnikarjev, ki je trajal dva dni, jedva dobrih pet minut in jo je na to urno pobrisal iz dvorane in sicer iz tega enostavnega vzroka, ker se je bal, da bi ga njegovi rojaki, navzoči na kongresu, sramotno ne pognali s shoda. Zakaj, to ve že on sam in marsikdo drugi! Takšen je torej Človek, ki izliva svoj žolč v „Slovencu" na sofijske prireditve !
— „Slovenca" tožita, oziroma njegovega šefredakterja, slaboglas-nega, radi Častikraje že kaznovanega L a m p e t a, sourednika Š t e f e t a ter urednika — „Domoljuba", slavnega prodajalca lurške vode L. Smolnikarja radi žaljenja časti dr. Janko Brejc in msr. Val. Podgoro pred jublj ansko poroto, — pred isto poroto, ki je poslala pred nedavnim časom „sest" radi častikraje Lampeta, ki ga je tedaj zagovarjal isti dr. Brejc . . . Obtožnica je dospela pred par dnevi na ljubljansko deželno sodišče.
— Kočevski okrajni glavar
dr. Ostettenkofer nam je poslal popravek, v katerem trdi, da ni začel
boja proti slov. narodu in da ni pro-vzročil nemškega protesta zaradi obČ. volitev na Travi. Popravki so cenena stvar. Mi le konstatujemo, da vzdržujemo v poln em obsegu vse svoje trditve in smo vsak ča* pripravljeni, jih tudi dokazati. Po Dragi je hotel dr. Gstettenhofer poskusiti svojo srečo tudi v Travi. V obeh krajih ista metoda, ista sredstva. Sploh bomo v kratkem s prav zanimivimi detajli pojasnili delovanje kočevskega glavarja zlasti v zadnjem času, ko se mož pripravlja za penzijo. Kar se tiče obe. volitev v Travi, bodi pri ti priliki omenjeno še sledeče: Volitve so bile 25. avgusta. Izmed 12 izvoljenih je 11 odbornikov, ki pripadajo svobodni kmetski stranki. Ta zmaga je silno razkačila gospode v Kočevju in tovariše trozveze Lack-ner-Kiinzl-Černe. Ti so na glavarjevo vspodbudo vložili proti volitvam pritožbo, v kateri v prvi vrsti z vsemi mogočimi lažmi črnijo dosedanjega župana gospoda Antona ^Vesela in s katero pritožbo so ti ljudje jasno pokazali svojo nestrpnost in svoje sovraštvo napram soobČanom. Navesti hočemo samo zadnji odstavek te pritožbe ; glasi se dobesedno : „Wir be-merken, dass der Herr Gemeinde-vorsteher als Deutscher von den Deutschen gewahlt seinerzeit mit uns Deutschen gegangen, im letzten Momente si ch aber mit unseren Gegnern den Slovenen verbunden hat." V tej stvari se nam piše: Dosedaj nismo vedeli, da imamo sovražnike v naši sredini, temveč vedeli smo edino le to, da sede v občinskem zastopu ljudje, kateri so za občinsko uprav in gospodarstvo nezmožni, ker plačujemo že leto za letom ogromne davke, za kar pa do danes tudi najmanjše dobrote nismo vžili. Danes pa veniu popol noma zanesljivo, la smo si zredili v naši sredini sovražnike, katerim nasproti bodemo imeli v bodoče tudi druga sredstva in ne le občinske volitve. Kri ni voda. PomoČkov je pri nas dovolj, da bodemo zamogli pobiti tiste zverine, ki se bodo priklatile k nam in nas mislijo v do-maČi vasi požreti. Vlado opozarjamo, da naj ne neti razburjenosti kmetov in uglednih mož. Naj raje poskrbi za to, da se odstrani učitelje na Dragi in Travi v njih domače kraje, kjer jim bode svobodno, prodajati svoje neumnosti za drag denar, ker sicer ne jamčimo v naprej za njihovo varnost, ravno tako pa tudi ne za varnost drugih uradnikov, ki bi imel: pri nas opraviti, kakor hitro bi hoteli nastopiti proti večini občanov.
— Logika za klerikalne backe.
Ce pravi škof: trava je bela, verjame naš bacek, Če pravi Škof: trava je Črna, verjame zopet naš katoliški bacek, Čeprav mu lastna pamet pravi trava je zelena. Ni Čuda potem, da si „Slovenec" upa potem v enem lis; ; napisati stvari, ki si naravnost nasprotujejo. V ponedeljkovi Številki „Slovenca" poročilo o katoliškem shodu pravi: Državne poslance zastopa dr. Šusteršič, na drugi strani pa Susteršič sam v isti Številki piše: „Prišel nisem kot državni ali deželni poslanec, temveč kot ponižni vernik svete in edino zveličavne katoliške cerkve." Tedaj, kaj je resnično; ali je bil dr. Susteršič na shodu kot zastopnik drž. poslancev ali samo kot ponižen vernik? Povejte nam logični pisarji okrog rSlo-venca*!!
— Katoliška knjigoveznica".
Poročali smo, da so ljubljanski knjigovezi izročili spomenico (prošnjo) na „Katoliško tiskovno društvo", da opusti svojo knjigoveznico, in da niso bili vredni odgovora. Ko je zdaj to prišlo v javnost, čutili so se gospodje pri „Katoliškem tiskovnem društvu" prizadete, pa so Čitateljem „Slovenca-natrosili precej peska v oči. Odgovorili so s samimi zvijačami. Ves odgovor ni drugega kot lepa reklama za „Katoliško knjigoveznico*. Tistih 20—30 deklet so lepo posadili, povedali pa niso, da imajo toliko opraviti s knjigami kot v tobačni tovarni Čez 1000 deklet. Zakaj pa gospodje „Ka-toliŠkega tiskovnega društva" ne povedo, da v „Katoliški knjigoveznici  dela 20 — 25 ljudi, pa
HT Daljo v prilogi.
Priloga „Slovenskemn Naroda" St. 207. dne 11.
■vežejo   sarno  knjige, katero ■jelo je bilo poprej vse razdeljeno med ljublj anske knjigo-■veške mojstre tudi med tiste, l j    lakote    umirajo.|   Ko so Kstanovili „Katoliško knjigoveznico", I... prvo leto predsednik „Katoliškega ■..^kovnega društva"  približno takole ■poročal:   nSo  pa nekateri tukajšnji Knjigovezi,  ki   zabavljajo   Čez našo Iv,a]o knjigoveznico,  ki da štirim ■ljudem  kruh."   Kaj   pa porečete Egnes, častiti bivši gospod predsednik ? ■pa menda vendar ne dela „Katoliška Knjigoveznica"  s  svojimi 25 ljudmi ■konkurence ljubljanskim knjigovezom? ■po farizejsko govorite:  „čudno je, mL/ko rNarodovec" veže molitvenike." ■pa, da! To je tako Čudno, kakor da I Katoliška tiskarna" tiska od čifntov ■in liberalcev inserate v „Slovencu", ■tiska tudi tiskovine, ki bi ne bile s ■katoliškega stališča priporočljive, li-■beralnim staršem pa prodajate molit-Ivene knjižice.   Oh za denar vse, pa Kod kožo smo vsi krvavi. „Katoliška ■knjigoveznica"    svoje molitvenike ■lahko zastonj veže, saj jih zopet v ■drag denar spravi in ravno ista firma ■denar pri drugih vratih z obilnimi ■obrestmi nazaj dobi.   NajČednejši iz-Kovor pa so podali lastniki „Katoliškega tiskovnega društva", da pri tem ■društvu nima nihče nobene koristi. ■To je tako gorostasna laž, da tukaj ■jenja vsaka pamet. Opazka, koliko je
■ .Katoliška knjigoveznica" storila za Kovzdigo domačega knjigoveštva, nas I ; minja na tistega fanta, ki je pri ■oknu gostilne gledal, kako so se drugi ■fantje notri pretepali, potem pa po-■gumno pravil okrog: „To smo jih!" ■Poslovodja „Katoliške knjigoveznice"
■ se je baje izrazil, da bo pritiskal tako ■na cene, da se morajo ljubljanski ■knjigovezi združiti v bran. No, on jpac lahko stori to, saj ne gre iz nje-Igovega žepa, go^ ^odom pa itak ni za
■ denar, ampak samo da nekaj več li-Iberalcev narede ali pa v lakoto spra-Ivijo. Samo to bi svetovali temu po-Islovodji, da bo bolj oprezen, da ga Iza njegov trudapoln trud, da bi uni-Ičil s katoliškim denarjem ljubljanske ■mjigoveake mojstre, ne dohiti tista ■usoda,  kakor  je  zadela poslovodji
■ .Katoliške   tiskarne"   in „Katoliške
■ knjigarne". V tretje gre rado. Na Izvito vprašanje, zakaj „Narodna ti-likarna" ne podpira od lakote umira-Ijocih knjigovezov, povemo, da se je I do :i oni knjigo v eški mojster, predno Iste ustanovili „Katoliško knjigovez-liicu", pošteno s svojo družino pre-Izivljal samo od masnih in molitvenih |^-j:g. ker ga je največ podpiral NiČ-Iman in bogoslovci.   To vse mu je
■ vzela „Katoliška knjigoveznica". Po-Ivejt,e poštenjaki,  kdaj je „Narodna
■ tiskarna" kakemu knjigovezu odvzela
■ kako delo? „Narodna tiskarna" raz-Ideli vsako leto svoj prebitek v dobre lin narodu koristne namene.  Pri njej
■ ni nobenih grabežev. Knjigovezi imajo I po božji in Človeški postavi pravico
■ braniti svoj stan in ga tudi bodo. V
■ odboru „Katoliškega tiskovnega dru-Ištva" sede sami duhovniki, katerih ■glasilo je „Slovenec", list, ki pri vsaki ■priliki piše in poudarja, da je njegov I lam en ščititi obrtnika. Menda misli I-amo na tiste obrtnike, katerim ne jniore škodovati !
J    —   Nemško-nacijonalni ml-
l&istrL Da živimo v eri najoŠabnej-l.ega nemškega nacijonalizma, poka-Izalo je znova glavno zborovanje I.Sudmarke," tega najbolj strupenega I nemškega društva, ki ima namen, iz-Ipodriniti in zatre ti Slovane, v prvi ■Trsti Slovence iz Avstrije. In temu I društvu so dali svoj blagoslov z brzo-I javnimi čestitkami ministri P r a d e,
■ Derschatta in Marchet. Mi-Inister dr. pl. Derschatta se je dal celo J voliti v  glavni  odbor.   O ministru |M"arehetu    so    imeli    dosedaj Slovani Še precej   ugodno  sodbo,  a ta minister je pozdravil „Sudmarko" s sledečo brzojavko: „Odkritosrčno obžalujem, da sem zadržan, se udeležiti glavnega zborovanja, toda zborovanje pozdravljam naj topleje in zagotavljam, da z v e 1 i k i m zanimanjem zasledujem odločno in prora-
JČunjeno delovanje tega obrambnega (?) društva ter oxu želim najboljših uspe-a o v.u Tako govore resortni ministri, ki imajo v rokah usodo cele armade
slovanskih uradnikov. Ali je potem pričakovati od njih nepristranosti! In slovenski uradnik se mora že tresti pred disciplinarno preiskavo, ako se le udeleži kake narodne slavnosti.
— O higijeni so govorili na katoliškem shodu v Ljubljani. Zanimiv predmet, vsega uvaže vanj a vreden. Nikdar ni dosti govora o higijeni. Ali govorili naj bi bili tudi o higijeni v cerkvi! Umazana voda, polna bacilov, s katero se ljudje omoČujejo in škrope, stara lesena razpela, ki jih po sto in sto oseb druga za drugo poljubuje brez ozira na to, koliko je med njimi j etičnih — joj, kako daleč proč je vse to od higijene. In v romarskih cerkvah koliko je nesnage! Pa lurška voda! Itd. itd. Na potrebo higijene v cerkvi so na katoliškem shodu popolnoma pozabili.
— Enaka pravioa za vsa« V
dobi, ko se klerikalci tako strastno potegujejo za odpravo (?!) vseh privilegij, se gode prav neverjetne stvari. V najbližji okolici Ljubljane sta kar dva župnika v sodnijski preiskavi radi hudodelstva. Vsak uradnik ali učitelj je takoj, ako se proti njemu uvede kazenska preiskava radi hudodelstva, za čas preiskave začasno suspendiran. Ako se d )kaže, da je nedolžen, je takoj zopet nastavljen in se mu povrne vse, kar se mu je na plači odtrgalo, ako je pa obsojen, je pa takoj odpuščen. Kako je pa vendar mogoče, da omenjena župnika za Časa preiskave vodita vse uradne posle in se celo za enakost tako goreči „Slovenec u  nad tem prav nič ne spodtika.
— Iz Borovniae  smo dobili
skupno pritožbo več staršev, ki pozivajo odgovorne faktorje, naj takoj potrebno ukrenejo, da župnik ne bo več poučeval otrok v Šoli, ker bi bili sicer prisiljeni, otroke pridržati doma. Pohujšanje je grozovito ter se vedno razkrivajo nove blodnje. Kjerkoli se sestaneta le dve deklici, gotovo ne govorita drugega, kakor o tem, kako jih je župnik pripravljal za obhajilo. Tak mož ne more več poučevati otrok, kakor da bi se ničesar ne bilo zgodilo.
— Sorska afera se bode zopet obravnavala dne 25. t. m. pred deželnim sodiščem v Ljubljani.
— Šuiferajnska šola v Spodnji
Si jki se otvori prihodnji teden in bo vpisovanje vanjo od 14. do 16. t. m. Ker bo nemških otrok zdatno primanjkovalo, lovili bodo seveda slovenske! Opozarjamo narodno zavedne Sišenčane, da pouče vsakega, kdor misli dati otroke v to šolo, kaka nevarnost preti otroku v narodnem oziru. Niti en9ga slovenskega otroka iz SiŠke ne bi smeli Nemci dobiti v svoje kremplje! Na delo torej, dokler je še čas!
— Iz pisarne „Dram. društva11
se nam piše: Kakor lansko sezono bodo slov. gledališki listi imeli tudi letos na prvi in drugi strani naznanila. Ker se tiskajo v 600 izvodih in se tudi pošiljajo po deželi v 100 izvodih, so taki gledališki listi jako pripravni za reklamo. Kdor želi svojo trgovino ali obrt na ta način priporočiti, naj pošlje svoj naslov na „Dram. društvo", ki bo takoj dalo po gledališkem slugi potrebna pojasnila.
— Iz pisarne „Dram. društva"
se nam piše: Skušnje za operni zbor slov. gledališča se prično v sredo, dne 12. t. m., ob polu osmi uri zvečer v „Nar. domu". Gg. pevci in pevke naj se je udeležijo polnoštevilno.
— Splošni slovanski ognje-gasni shod v Ljubljani bo 1910, ko bo tukajšnje ognjegasno društvo praznovalo 401etnico svojega obstoja.
— Risarski tečaj na o. kr. učiteljišču v Ljubljani. Od 16. avgust aa do 6. septembra t. L se je vršil poseben risarski tečaj na tukajšnjem c. kr. učiteljišču po novi prostejši metodi za učitelje ljudskih in meščanskih Šol. Tečaj so prostovoljno obiskovali sledeči gospodje učitelji in gospodične učiteljice: naduČitelji: Ant. Lik o z ar, Ant. Levstik, Fr. Jordan, mestni učitelj Ivan Leveč, učitelji Ivan Petrič, Fr. Čuk, Ant. Drašček, Maks Baje, Albin Stritar, Rud. Poljano in Vinko Zaletel, mestna učiteljica Mar. Mehle ter učiteljice gospa Marija Levstik, gdč. Jerica Zemljan, Ana P etr ovci č, Ang. Tro št, Mara Bi tene, Mar. Straus in šolske sestre Marija Alfonza Franko inMarija Benedikta Zega. Tečaj si je ogledal c. kr.  nadzornik aa risanje
septembra 1906.
kot odposlanec ministrstva ter se je o njenem zelo laskavo izrazil.
Vdovski ln slvottnski pokojninski zaklad društva zdravnikov na Kranjskem. Na razna mi došla vprašanja dajem sledeča pojasnila: Kdor hoče pristopiti pokojninskemu zakladu, mora biti in tudi ostati član društva zdravnikov na Kranjskem, tako da s prenehanjem članstva društva zdravnikov e o i p s o preneha tudi članstvo pokojninskega zaklada. Pristop se prijavi pismeno, ter priloži rojstni in tudi eventualno poročni list. V ustanovnem letu 1906 pristopivši člani imajo po pravilih pravico ne glede na njih starost plačati za prvih 5 let 600 K. V slučaju smrti tekom teh 5 let dobe vdove oziroma sirote pokojnino. Pozneje pristopivši člani morajo pa biti Člani najmanj 5 let, da dobe vdove in sirote to pravico. V obče se pa plača na leto 120 K v Vnetnih anticipando-obrokih. Ta svota se spreminja po letih člana. — Ko so vsi pogoji izpolnjeni: 1.) Članstvo društva zdravnikov, 2) Pismeni pristop, 3.) Vpošiljatev rojstnega oziroma poročnega lista. 4.) Vplačilo Članarine, postane dotični pravi član pokojninskega zaklada z vsemi pravicami in dolžnostmi. V to svrho dobi svojo Članarinsko knjižico, v kateri se potrjuje vplačana članarina. — Vse peŠiljatve se adresirajo na „Na-Čelništvo vdovskega in sirotinskega pokojninskega zaklada društva zdravnikov na Kranjskem." V obče pa dajo pravila podrobneja pojasnila. — Dr. V. Gregorič, predsednik.
— Ljubljanski grad. Piše se
nam: Da, da! Naš grad je res pravi in prvi kinČ našega stolnega mesta, kakor ga ima le redko katero mesto, ki ga pa mi Ljubljancanje le vse premalo Čislamo. Odkar je lastnina grada prešla v mestno posest, se je tam že marsikaj spremenilo na bolje in mnogega je še pričakovati. Ker je pa grad zdaj nas vseh, zato se pač dotičnemu za olepšavo in udobno prireditev njegovo sestavljenemu odboru ne bode zdelo za malo, Če se od občinstva kaj sproži, kar bi utegnilo biti vredno, da se uvažuje. — Najprej je treba poskrbeti za položne poti. Ona po Studentovskih ulicah je najkrajša in ker se vzpne iz srede mesta, tudi najbolj pohojena, pa v zadnjem kosu pod vrhom tako strma, da jo starejši ali slabejši Človek le z velikim naporom premaga. Zato je želeti, da bi se za dotični zadnji kos napravila nova bolj položna pot, kar bi bilo prav lahko, ko bi se stara postranska steza, ki se ravno pred starim porušenim mejnim zidom na desno obrne, razširila na normalno širokost in izpeljala do vrha tako, da bi ravno pred novim ograjnim obzidjem na vrhovni plan prišla. Poleg tega pa naj bi sedanja naravnostna pot še nadalje ostala, — druga tudi zelo strma in zelo zanemarjena in skoraj čisto zapuščena pot, ki vodi od Studentovskih ulic naravnost nad Glavnim trgom naj bi se pa popolnoma zaprla. — Zadnji čas se je na Gradu postavilo mnogo novih klopi, za kar je občinstvo prav hvaležno, pa vendar je pripomniti, da se pri njihovi namestitvi ni zadosti gledalo na primerno ubrane kroge ; tudi so skoraj vse tako visoke, da če ne meriš dva metra, ti noge kar v zraku binglajo ; normalna visokost za vsak sedež je povsod 48 cm; klopi pa so po 54, da celo do 60 cm visoke in nekatere tudi tako blizo poti, da je treba tam sedečim včasi noj,e skrčiti, kadar gre kdo mimo, čemur bi se bilo na prostem pač lahko ognilo ter klopi za čevelj nazaj porinilo ; zdaj pa bi se to dalo napraviti le s stroški. — Pa še nekaj mi sili v pero, namreč, da bi se še nekoliko drevesnih vrhov na severni in zapadni strani, ki motijo krasni razgled na planine in v znožje čez mesto, odrezalo in ravno tako tisto grmičevje pred prvo klopjo, ko se po sedanji poti pride na vrh, ker ne daje sence in ne služi lepoti, pač pa ovira razgled proti ondašnjemu delu mesta, — Te male opazke sem si dovolil, naslanjajoč na znani stari pregovor: več oči več vidi.
— Pogoji za vsprejem na c. kr. iivinozdravinsko akademijo
V LvOVUL 1. Kod redni slušatelj akademije more biti sprejet oni kandidat, kateri se izkaže s svedočbo zrelost-noga izpita (maturo) gimnazije ali realke. 2. Ako je v preteklem letu svoje studije na kaki drugi visoki šoli nadaljeval, mora se izkazati z do-tičnimi dokumenti. 3. Doba studij traja osem semestrov ali štiri leta. 4. Vpisovanje traja do osmega oktobra, počenši s prvim oktobrom. 5. Učni jezik je poljski. Na dotični akademiji, katera je v Avstriji edina slovanska, vpisani so doslej razni Slovani t. j. Poljaki, Rusini, Slovenci, Hrvati, Čehi in Bulgari, katerim se študije na podlogi slovenskega jezika zdatno zlajšavajo, osobito ker more vsak dijak izpite v maternem jeziku polagati, kajti tukajšnji profesorji razumejo slovanske jez ke. Dalje je življenje v vsakem oziru v Lvovu ugodneje nego na Dunaju. Klinika je urejena po švedskem sistemu, ter
ima vsak slušatelj izvanredno pri-ližnost, prisvojiti si popolno praktično izvežbanje. V Lvovu, dne 8. septembra 1906. — Rektorate, k r. živ i-nozdravniŠke akademije.
— Glasovi slovenskih vojakov.
Da gotovi nemški častniki s slovenskimi vojaki grdo delajo in jih zmerjajo, je bridko občutil že marsikak Slovenec, ki so ga potrdili za ta stan. V „Soči" beremo o orožnih vajah na Koroškem, kamor morajo slovenski vojaki s Primorskega hoditi po-polnjevat 7. polk. Te „popolnjevalce" so letos Častniki nazivali s „Schwein" in drugimi takimi ljubeznivostmi. In kako so jih mučili! Vpreženi so bili v jarme kot voli ter vlačili topove čez planine po grdi poti navzgor, kakor da bi iz pekla vlekli zagrešene duše. PriŠedŠi na vrh planin se niso smeli nič oddahniti, ampak takoj je šlo navzdol; seveda je bilo zdaj treba vleči nazaj. Ko so prišle uboge pare v Hiitenberg, so imeli dva dni počitka, da so morali neprestano snažiti in cediti. Vsled hude vročine so ljudje kar cepali po tleh. Ko je pa neki vojak zajel iz posode, katero so dali dobri ljudje, nahrulil ga je stotnik : Proklete krave hudičeve. — Pri manevrih na Notranjskem je neki častnik slovenske vojake zmerjal z „windische Hunde" ! Pač značilno za omiko v naši armadi! Kadar je pa treba iti v boj, je pa „windischer Hund" prvi, ki se ga pošlje nad sovražnika, da preliva svojo kri „za domovino". In zdravniška pomoč pri vojakih! Za cel bataljon dobi zdravnik 20 K na leto za zdravila. Seveda jih potem tudi zdravi: brez tornistre smejo marširati, Če jih je preveč, dobi zdravnik nos; Če jih je pa preveč „marod", pa zopet dobi nos! Taka je vojaška zdravniška služba !
— Udeleinik katoliškega shoda pretepel do smrti otroka. V Dolu
pri Medvodah je v ponedeljek skoro do smrti pretepel veren pristaš kaplana Brajca, Janez Starman iz Dola enajstletnega dečka Jožefa Tehovnika, po domače MihČevega. Vzrok je bil, ker so drugi otroci metali kamenje na streho, a Mihcev ga ni. Vendar ga je katoliški fant pretepel tako, da mu je eno oko malodane izbil in je bil deček ves v krvi. Ponoči so morali poklicati zdravnika iz Škofje Loke, da je siromačka obezal, ker je bil ves v ranah. Vprašamo sedaj: Ali je jasno sedaj, na kateri strani so nevarni ljudje? Seveda Brajc ne bode o tem pisal v „Slovenca". Živinski ljudje so le pri klerikalcih, potem se pa delajo pobožne, kakor svetniki.
— IfOva ŠOla se otvori z novim šolskim letom v GoriČanah pri Medvodah. Šolo bodo vzdrževala tovarna papirnica Levkam. Poučevala bode učiteljica.
— Jabolčni cvet nam je poslal g. Albin Saj o vic, učiteljski kandidat iz Litije. Utrgal ga je v šmart-nem pri Litiji.
— Hrib Je gorel v soboto pri postaji Bled. Ogenj je trajal okoli tri ure in so ga zanetile iskre iz lokomotive.
— Oornjelogaški otroci so priredili v nedeljo, dne 9. kimavca, veselico na vrtu g. Janeza FerjanČiČa v Gorenjem Logatcu. Na sporedu je bilo deklamovanje, šaloigra, petje in šaljiva loterija. Sodelovali so sledeči otroci: Pepi Divjak, Malči Ferjančič, Anica, Milka in Lojze Gradišnik, Ivanka Leiler, Franca Modic, Lenči, Malči, Mici in Ludvik Pnnčuh in Elka Železnik. Vsi so rešili svoje vloge prav dobro. Dasi so otroci vse sami aranžirali, dovršila se je vendar veselica dobro. Čisti dohodek so namenili ti mladi rodoljubi in rodoljubke „Družbi sv. Cirila in Metoda" in ga tudi poslali v znesku 25 K 71 v.
— Sumljiva smrt. Pred kratkim so našli mrtvega berača Matija B o n a č a na hlevu posestnika F r. Vidriha v Begunjah pri Cerknici. Sodijo, da je storil nasilno smrt, ker je nosil navadno precej denarja seboj
— Štiriindvajset let sem že v
Vipavi pa še nikoli vas ni bilo tako malo ljudi v cerkvi kot danes, vzdih-ni I je preteklo nedeljo pri krščanskem nauku dekan Erjavec. — Počasi gre, pa sigurno g. tehant! Le ne mislite, da bodo zavedni Vipavci poslušali hujskajoče govore. V cerkvi božjo besedo — zunaj nje prijazno, miroljubno delo, brez bojnih klicev — pa bode drugače.
— V nedeljo po Šmarnem
dnevu zvečer ponovili so vipavski diletantje igrico „Brat Sokol". Vstop je bil prost, kdor je hotel je kaj daroval za „družbo sv. Cirila in Metoda". Nabralo se je ogromno število pri-prostega ljudstva ki se je ob izvrstnem predstavljanju prav dobro zabavalo. Pevci so zapeli pod vodstvom g. Ivana Mrcine par lepih pesmic. Ne bi škodovalo izobrazbi priprostoga ljudstva napraviti v Vipavi večkrat kako zabavo s prosto, ali pa prav malenkostno vstopnino. —
— Za ubožno hišo v Travniku,
občina Loški potok, so darovali: Neimenovan 10 K, tvrdka Sig. Fischl & Cie. v Celovcu 5 K, J. C. Maver,
Ljubljana, 20 K, Peter Majdič, Jarše 50 K, Mavfarth & Cie., Dunaj, 10 K Vvdrova tovarna, Praga, 5 K, Peter Majdič, Celje, 20 K in J. Weis, Dalja, 5 K, za kar se izreka vsem darovateljem v imenu podobčine Travnik najiskrenejša zahvala.
— Vprašanje na det. finančno direkcijo V Gradcu. Iz Vranskega okraja se nam piše: Hipernemško-nacionalen davčni kontrolor F e r t s c h-nig na Vranskem ima komodno navado, da pride v urad po 9. uri, časi malo pred 10. uro dopoldne ter tako pusti stranke brez potrebe in čisto neosnovano zapravljati dragi čas. Usojamo si vprašati deželno finančno oblast: Ali se pri c. kr. davkariji na Vranskem ne prične uradovanje ob 8. uri zjutraj? Ali je za kontrolorja Fertschniga tozadevno mogoče kaka izjema? Ali se da utemeljiti okolnost, da morajo stranke po uro in tudi več čakati na milost uradnika gosp. Fertschniga ?!
— Ljubezen ptujskega Orniga do slovenskega uradnika se je prav jasno pokazala pri poštnem uradniku Krajncu, ki je slučajno Slovenec. Mestni urad ptujski je, kakor poroča „Novi slovenski Šfcajerc", temu gospodu uničil možnost prebivanja v Ptuju. Na javni dražbi se je Krajncu brez njegove vednosti licitiralo pohištvo. Krajne se je pritožil zoper tako nasilno in kiivično postopanje, toda dosegel ni ničesar. Štajerski deželni odbor je pritrdil ptujskemu mestu. Krajne je napel svoje zadnje moči in se pritožil zoper oba odloka na upravno sodišče na Dunaju, odkoder je šele zdaj po treh letih dobil zadoščenje, kajti to sodišče je razsodilo, da je mestni urad ptujski ravnal in postopal krivično. „Štajero" seveda molči o tej razsodbi. Tako postopa tisti Ornig, ki vedno trdi, da ne zatira slovenskih uradnikov!
— Legar v celjski bolnišnici. Ponedeljek dne 10. avgusta je v celjski deželni bolnišnici umrla spet druga usmiljenka. Več pa jih je Še bolnih za tifuzom.
— Velik požar je razsajal 5. t. m. v Radmirju pri Gor. gradu. Zgorelo je petim posestnikom 18 poslopij. Zažgal je neki mlatič, ki je kadil cigarete na skednju.
— Malovredna hči je vsekakor 221etna Ana Weitzmann, hči posestnika vulgo Rogine v Legnu pri Slov. Gradcu. Zažgala je 16 skladnic po-žetega žita ob očetovi njivi, da je med časom, ko so hiteli domači gasit, ukradla očetu skupilo za vole.
— Jablana   v pomladnem
krasu. V Grižah pri Celju je na nekem vrtu jablana vsa v cvetju. Prijateljica našega lista nam je poslala s te jablane šopek cvetja, ki z nepremagljivo silo skuša braniti vhod tožnim jesenskim dnem.
— Baron Appel t. V Gradiški je umrl pretekli petek podmar-šal v pok. baron Appel, bivši načelnik bosanske vlade, star skoraj 80 let. V bitki se je že odlikoval 1. 1849., a pri Solferinu 1. 1859. je bil hudo ranjen na glavi ter je izgubil levo oko. Kot načelnik bosanske vlade si je pridobil velike zasluge za napravo potov, cest, vodnjakov itd. Pod vodstvom tehnikov so morali povsod vojaki delati pota, obzidavati hudournike in saditi drevje ob potih in cestah. Seveda je vse tako kulturno delo vodil z železno roko neizprosnega starega generala.
— Nemška zasebna šola v
Skednju je dobila pravico javnosti. Na ta način se sploh rinejo ponem-čevalnice na slovenska tla.
— Obe nogi mu Je prestreliL
Vid Kuš in Josip Perički v Ruševcu pri Zagrebu se nič kaj dobro ne razumeta. V nedeljo sta se zopet nekaj sporekla, pa je Kuš zgrabil za puško in Peričkiju prestrelil obe nogi.
— Otvoritev proge Pozoritta-Loulsenthal - Grube buko vinskih državnih Železnic. Normalno-tirna železnična proga Pozoritta-Louisen-thal-Grube buko vinskih krajevnih železnic z nakladišČem v Fundul-Mol-dowi in postajo Louisenthal-Grube predala se z dnem 25. vel. srpana 1906 javnemu prometu. Na progi se otvori nakladišče Fundul-Moldowi za tovorni promet v voznih nakladih ter postaja Louisenthal-Grube za promet vsaka-terega blaga. Proga ostane do nadalje še zatvorjena za osebni promet in promet za prtljago.
— Promet na železnicah je bil
te praznike velikanski. Smelo rečemo, da letos še ni bilo takega. Vsi vlaki so imeli zamude. Kolodvorski prostori so bili vsi prenapolnjeni in je oelo primanjkovalo voz. Posebno se je to opazilo pri državnih železnicah. Pri-pregli so živinske vozove, kar je bilo za izletnike naravnost mučno. Gnječa je bila po vozovih taka, da so morali mnogi stati. In taka vročina! Radi verujemo, da se ni pričakovalo kaj takega, ne gre pa tudi ne, da bi se ljudje vozili v takih „salonskih" vozovih. Občinstvo je bilo silno nezadovoljno in je marsikdo tako postopanje grajal. Domačini razmere po-
znajo in so vsled tega Še potrpeli. Toda tujci! Kdo bode vraga nodil po svetu v takih razmerah! Železniška uprava naj ima za take slučaje napravljenih več voz, saj to je vendar njena lastna korist. No, oddahnil se je pa potem vsak, ko je prišel na za-željeni cilj. Vreme lepo, nebo jasno kakor ribje oko, v žepu cvenk in kdo bi veselo ne vriskal, ne pel ?! Pripomniti moramo, da je bilo železuiško osobje vkljub velikemu naporu in lahko umljivi nervoznosti zelo pazljivo in je šlo izletnikom na roko kolikor in kjer je moglo in baš to je toliko uplivalo na ljudi, da je iz nezadovoljnega mrmranja marsikje nastal smeh in tako vdano v „božjo voljo" se je občinstvo potem razkropilo s postaj v namenjene kraje.
— Panorama kosmorama na Dvornem trgu pod „Narodno kavarno" nam kaže ta teden bavarske gradove Ludovika II., pred vsem gradova Linderhof in Neu-schwanstein. Gledalca kar omami opojen blesk, ki sije iz vsake dvorane. Prihodnji teden Ne apel j, Pompeji in okolica.
— Pes je ugriznil predvčerajšnjim na Poljanski cesti liletnega trgovskega vajenca Dragotina Gorupa. Popadel ga je za levo nogo in ga ni telesno poškodoval, pač pa mu je napravil pri hlačah 10 K škode. Lastnik psa je znan.
— Kolo je ukradel v soboto dopoldne dosedaj še neznan tat sedlarju Martinu Križaju, katero je bil spravil za Miillerjev fotografski ate-lije na Miklošičevi cesti. Kolo je staro j,Styria" in je vredno 50 K.
— Delavsko  gibanje. Včeraj
se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 40 Slovencev in 60 Hrvatov. V Heb je šlo 40, na Prusko 35, v Line 25, v Meran 18, v Beljak 25, v Trst pa 21 Hrvatov. Na Dunaj se je odpeljalo 14 Kočevarjev.
— Izgubil je šolski učenec Anton Šimnovec nikelnasto žepno uro z verižico.
— Semenj. Dne 10. t. m. je bilo na semenj prignanih 1024 konj in volov, 425 krav in telet, skupaj 1449 glav. Kupčija je bila pri goveji živini, kakor tudi pri konjih dobra, ker so prišli po govejo živino Moravci, po konje pa Lahi.
— Jugoslovanske  vesti. —
Hrvatsko-srbska koalicija o reških in zadrskih izgredih. Izvrševalni odbor hrv.-srbske koalicije je imel v petek v Zagrebu sejo, na kateri je sklenil to-le resolucijo: Izvrševalni odbor hrv. in srb. saborske koalicije globoko ogorčen radi izgredov in žaljenj, katerim so bili izpostavljeni Hrvati, člani sokolskih društev na Reki, kakor tudi hrvatsko prebivalstvo v tem mestu, se je sestal 7. t. m., da se posvetuje o korakih, ki jih hoče podvzeti v obrambo česti hrv. elementa na Reki. Na tem sestanku je izvrševalni odbor sprejel z odobravanjem na znanje izjavo predsednika hrv. sabora dr. Bogdana Medakovića. da se je odločil energično zahtevati od ministr. predsednika "VVekerla, da se da žaljenemu hrv. čuvstvu primerno zadoščenje in da se odločno preprečijo nadaljni napadi na življenje in imetje hrv. prebivalstva na Reki; obenem jemlje odbor z zadovoljstvom na znanje, da je tudi hrv. vlada na primeren način zahtevala od zajedniškega ministr. predsednika, da skrbi za zaščito Hrvatov, ki potujejo skozi Reko ali tam žive. Z enakim ogorčenjem obsoja izvrševalni odbor napade na hrv. Sokole in na hrv. prebivalstvo v Zadru ter se ne more iznebiti prepričanja, da so dogodki tako na Reki, kakor v Zadru, dobro premišljena akcija z one strani, ki stremi za tem, da onemogoči novo smer narodne hrv. in srb. politike.
— Odkritje spomenika obrtniku Ilčiću v Varaždinu. Meseca novembra lanskega leta je priredila starčevićanska stranka v Varaždinu protestni shod proti reški rezoluciji. Na večer istega dne je prišlo do spopada med pristaši in nasprotniki reške resolucije. V tem spopadu je bil ubit vrli narodni obrtnik Ilčie. Rodoljubno varaždinsko meščanstvo je s prostovoljnimi darovi postavilo nedolžni žrtvi narodnega prepričanja v nedeljo na pokopališču krasen spomenik. Slav-uostni govor pri odkritju spomenika e imel dr. Pero Magdi6, ki je v svojem govoru slavil politično prepričanje in neomadeževan značaj pokojnika. Slavnosti so se udeležili tudi Slovenci. V imenu ^Murskega Sokola" v Ljutomeru je položil venec na spomenik starosta dr. Chloupek.
— 12.000 besed na dopisnici. Bolgarski kaligraf Peter Rajkov v Sof ji je izložil na jubilejski razstavi v Bukarestu dopisnico, na katero je napisal 12.000 besed. Na karti je napisano vse besedilo bolgarske ustave v francoskem jeziku, več govorov uglednih evropskih parlamentarcev v bolgarskem jeziku in dve pesmi Rih. Kiplinga v angleškem jeziku. Rajkov je delal   na   ti   dopisnici poltretji
mesec vsak dan po 9 ur. Umotvor se lahko čita s prostim očesom.
— Kongreshrvatskih obrtnikov. Hrv. obrtniki so imeli dne 8. in 9. t. m. v Zagrebu kongres, na katerem so razpravljali o raznih stanovskih vprašanjih in se posvetovali o stanovski organizaciji. Na shodu se je sklenilo, da bodo obrtniki pri prihodnjih saborskih volitvah volili samo takšne kandidate, ki se bodo izrekli za splošno volilno pravico. Izvolil se je odbor 24 oseb, ki bo izdelal pravila organizacije, ki se bodo sprejela na kongresu o božiču.
— Kongres hrv. ognje-gascev je bil 8. t. m. v Zagrebu. Udeležilo se ga je 60 delegatov hrv. gasilnih društev. Za predsednika zveze je bil znova izvoljen senator G j uro Deželic.
— Gospodarska razstava v Zagrebu. Zanimivo razstavo v Zagrebu občinstvo prav pridno po-seča. V petek je razstavo obiskalo 2597, v soboto 9786, v nedeljo pa 5687 oseb.
— Prof. Jo s. Pasarić, bivši urednik „Pokreta", ki je bil, kakor smo že poroča'i, reaktiviran in pri-deljen v službovanje naučnemu oddelku pri zemaljski vladi, je baje določen za šolskega nadzornika. Tako poroča klerikalno „Hrvatstvo". V nadi, da je ta vest resnična, iskreno čestitamo sobojevniku za napredne ideje!
— Protestni shod reških Hrvatov. Hrvati z Reke in Sušaka so priredili v nedeljo velik shod, na katerem so sklenili ostro rezolucijo proti laškemu divjaŠtvu Na shodu so sklenili bojkot italijanskih trgovcev in obrtnikov. Hrvati naj kupujejo samo v hrvatskih, srbskih, slovenskih in madjarskih prodaj al nic ah. Shod se je zaključil z Živio-klici na slogo med Hrvati, Srbi in MadjariJ
— Slovenci v Ameriki. Skozi
okno je skočila ter se ubila v Newarku lSletna služkinja Hermi na BelčiČ, doma iz Kostanjevice na Dolenjskem. V sobi, kjer je pospravljala, se je namreč razpočil in vnel gazolin, česar se je deklica tako prestrašila, da je planila skozi okno.
* Najnovejše novice. V spomin revolucije na Ogrskem letal84S so odkrili v nedeljo v Kostnici narodni spomenik. Slavnosti so se prvič udeležili tudi zastopniki c. in kr. armade.
— Novo r azs tr el j i v o. Neki TViirtemberger je iznašel novo raz-streljivo, ki ga je krstil „farronit" ter je trikrat hujše kot dinamit. Iz-najditelj in predsednik ameriške družbe, ki je prevzela financiranje iznajdbe, sta delala v Lvsniu pred povabljenci poskuse z novim razstre-Ijivom. Pri tem pa se je streljivo prenaglo razpoČilo ter Wiirtember-gerja ubilo, predsednika Tattuala pa smrtno ranilo.
— Srbski pre stolonasled-nik je povišan povodom rojstnega dne za nadporočnika.
— Pogorelo je gališko mestece Kozova. Nad 600 oseb je brez strehe.
— Afera konzula Kutschera. Baron Kutschera je pozval predsednika romunske kulturne lige dr. G r a-disteanuja, ki ga je klofutal, na dvoboj na pištole.
— Zasuta naselbina. Veliko vas Kvarel pri Tiflisu je zasul hrib s peskom in blatom. Dosedaj so izvlekli iz blata 55 mrličev, a podsutih je Še nad 200 oseb in mnogo živine.
— Redovnice — morilke. V monakovskem predmestju so neke redovnice ustanovile društvo „Marije pomočnice" za varstvo revnih otrok. Redovnice so sprejele več otrok, a so jih pustile sistematično gladu umirati. Prednico in vse sestre so po-zaprli.
— Knez Nikola je sprejel poslanca K1 o f a Č a v avdijenci.
* NOV Ženski poklic. V današnjih težavnih razmerah morajo starši gledati, da zagotove ne samo sinovom, temuč tudi hčeram poklic za samostojno življenje. Tak novi poklic za ženske je kemija. V strokovni šoli za sladkorno industrijo v Dessavi se izobražujejo deklice v kemiji za sladkorno industrijo. Sola obstoji že pet let ter je izobrazila že nad sto mladih dam za tak poklic. Razen v tovarnah za sladkor so nameščene v trgovskih laboratorijih, kmetijskih preskuševalnicah, v raznih kemičnih tovarnah, v tovarnah za izdelovanje papirja, mila, olja, citronove kisline, konzerv itd. Tak poklic je posebno pripraven za mlade dame iz boljših rodbin.
* Varujte so Slaparjev I že nekaj časa sleparita po manjših mestih dva sleparja. Hodita k trgovcem, se predstavljata kot zastopnika znane, renomirane tvornice za milo, ponujata nje izdelke po prav nizkih cenah in obenem takozvano „zeliščno milo". Poslednje milo moža kar takoj izročita in ga morajo trgovci tudi takoj plačati. Kmalu pa izprevidijo trgovci, da so prevarani, ker kupljeno zeliščno milo daleko ni vredno tega denarja. Drugega mila, ki ga naroče za nizko
ceno, pa sploh ne dobe. Varujte se torej teh sleparjev!
* Plačana poboinost. Glasilo nemške duhovščine je prineslo v letošnji 8. svoji številki članek o potrebi in koristi verskih vaj za delavce. Potem vabi delavce k eksercicijam takole: „Vsak udeležnik ne dobi le proste vožnje tja in nazaj, temuč tudi prosto hrano in stanovanje, eventualno tudi odškodnino za izgubo časa." Odkod se pač jemlje denar, da se plačuje na ta način pobožnost. Seveda bo šel pod takimi pogoji vsak delavec rajši k verskim vajam kakor na delo. Ali pa tudi iz pobožnosti, je seveda drugo vprašanje.
* Na hujša kazen. Okoli Fluele v Švici je že par let hudo gospodaril velik medved. Napravil je ogromno škode med živino ter je bil vsled tega strah vsega prebivalstva. Končno pa se je le posrečilo, ga živega ujeti. In prišli so vsi prizadeti kmetje skupaj k županu na posvetovanje, kaka kazen naj zadene predrznega roparja. Vsak je povedal po vrsti svoje mnenje. Eden je svetoval, naj ga obesijo na visoko vejo, drugi je bil za to, naj ga utope, tretji je nas veto val počasne smrtne muke itd. Končno je bil vprašan za mnenje majhen, izstradan možicelj. In ta je hudomušno pogledal postrani zverino ter izjavil: „Oženimo ga! Najhujša kazen na svetu je ženitev."
Telefonsko m urrtjra poročila.
Trst 11. septembra V nedeljo bo tu velik shod političnega društva „Edinost". 0 koroških Slovencih bj govoril dr Rybar, o volilni reformi pa dr Gregorin
Trst 11 septembra. „Picco'o" poroča, da je naučno ministrstvo že izdelalo predhgo c veljavnosti izpit v, položenih na italijanskih vscučiiščih, v Avstriji ter jo predložilo v presodbo rektoratom raznih avstrijskih univerz.
Gradec 11. septembra. „Ta-gespost" poroča, da se je domobransko ministrstvo obrnilo zaupno na ljubljanski msgistrat, ako bi bilo mogoče v Ljubljani nastaniti še več novih domobranskih sto t ni j. Prva taka stotnija bi se imela f rmirati že 1. aprila 1907. Magistrat je baje odgovoril, da sa te stotnija lah&o nastanijo v stari „cukrarnia. 7. domobranska divizija je že do bila ukaz, da izvežba 120 domobrancev novincev.
Dunaj 11 septembra Po oja-nja radi carinskega konfl kts s Srbijo so se zopet pričela in se je ? adejati, da se bodo ugodno za vršila.
Dunaj 11. septembra. Tu se je ustrelil 631etni urednik lista „Wieaer Borben Zeituug" Viljem Neumann. Mož se je ustrelil, ker je popolnoma cglušil in ni mogel več vršiti svojih poslov.
Dunaj 11 septembra Cesar se je cLnes odpeljal v Išl.
Reka 11 septembra Sokoli, ki so  obiskali Crno goro, so se sneči vrnili sem in od tod odpe Ijali domov Me to je bilo podobno vojnemu taboru    Voja&tvo je za sedlo kolodvor in vse bližnje ulice Guvernerjev tajnik baron V i 1 a n y ie Sokole sprejel in obžaluje ne-gostoljubnost Reke jih prosil, naj uvožujejo izredne razmere, vsled katerih je vlada   bila primorana vojaštvo poiiiicati in prosi Sokole, naj kar v pristanu zasedejo va gone, ki so zanje pripravljeni V imenu Sokolov se je dr. Schei ner zahvalil vlad', na kar so se S koli odpeljali, ne da bi se kaj primerilo
Bud m pest i 11. septembra Osebni vlak iz Velikega Vara dina je trčil ob neki tovora' vlak Štiri osebe so bile ubite, šest jih je pa bilo težeo ranjenih.
Varšava 11. septembra. V Siedlecu so zaorte vse prodajalne in vsi uradi Židje so se poskrili po kleteh Kakih tisoč Židov je bilo aretiranih. Guverner zahteva, da se mu izroče voditelji revolucije
Voloska 11. septembra. Danes cb 6. uri zjutraj je eksplodiral reservoar opatijske kanalizacije v Skrbicih Detonacija je bila stra šanska. Reservoar je zletel ves s stroji vred v zrak. — Človeške žrtve ni.
Glas Iz občinstva.
The C o m p a n y T h e a t e r „Orient" v Ljubljani prične v soboto, 15. t. m. s predstavami v „Mestnem domu" Družba se bo trudila, da poda ljubljanskemu občinstvu poseben užitek in sicer ne le onim, ki bi hoteli iz verskih čutov posetiti predstave, nego tudi drugim, ki bi po dnevnem truda radi zabave. Predstavljale se bode med drugim tudi zgodbe Don Kišota i. t. d. The Companv Theater „Orient" si je pridobila povsod najboljše ime. Obilen spored, ki ga nudi družba na tem polju, jamči za največji duševni užitek, ker si je družba osvojila najnovejše pariške proizvode. Vse točke iz življenja Zveličarjevega so posnete po slikah svetovnih mojstrov stare in novejše šole na polju krščanske in cerkvene umetnosti. Predstave iz življenja Zveličarjevega podpira koralna godba, ter se posamezne slike primerno pojasnujejo. Med točkami bo igral ljubljanski orkester. Predstave se prično v soboto, dne 15. t. m. ob osmih zvečer v „Mestnem domu". Ob nedeljah bodo tudi popoldanske predstave. Natančneje povedo dnevniki in lepaki. 3274 TheCompa ny Th e a t e r „O r i e n t".
O/a
uirjeno in iel^oče
^ napravijo, ipžo
balo in nežno*
Dobi se povsod._
Rogaški „Styria vrelec"
zdravilna voda proti
želodčnim oteklinam in krču ZdavniSko Bright-ovim vnetjem obisti priporočeno kataru v goltanou in jabolku kataru v želodcu in črevesu
diatezi vodne kisline Izvrstni sladkorni griži
zdravilni vspehl. zaprtju bolečinam na jetrih.
Borzna poročila.
Ljubljanska
»Kreditna banka v Ljubljani".
Uradni kurzi dun. borze 7. septembr 1906.
4 ,f/# majska renta. . . • 4\^/0 srebrna renta . . . 4% avstr. kronska renta. .
4*/t m zlata ■ • • 4*. ogrska kronska rente -
4V.    .    zlata „ 4°/d posojilo dež. Kranjske 4V,°/c posojilo mesta Spljet 4V.*/.      . * Z*dar
€*/«•/• bos.-here. Železniška posojilo 1902 .  . . 4'/c češka dež. banka k. e.
4«/ Že 41/,*/. **st. pisma gal. dec hipotečne banke . . 41/,*/, pešt. kom. k. o. s
10° pr......
4*/,% aast. pisma Innerst.
hranilnic J.....
4»/a* „ zast. pisma ogr. eentr.
dež. hranilnice . . . •V/t z- P»s. ogr. hip. ban. 41/t% °8r- lokalnih le-leznic d. dr. ... •V/« obl. češke ind. banke 4#/0 prior. lok. želez. Trst-
Poreč......
4*/0 prior, dolenjskih žel. I°'0 prior. juž. žel. kup. ;,fV> ♦«/•*/• avstr. pos. za žel. 0-e.
Srečke.
Srečke od 1. 1860'/, . . . ,    od 1. 1664 .  •   . •
9 tizske......
9    zem. kred. I. emisije
9 n »II- »
_    ogrske hip. b.^nke .    srbske a frs. 100-
9 turške......
Bastlika srečke . . . Kreditne »    • • •
Inomoške m     •  • •
Krakovske 9     •  • «
Ljubljanske        ,    • • Avstr. rdeč. križa „    . • Ogr.     ,      »    »     •  • • Rudolfove m     .   » •
Salcburške » . t Dunajske kom.   ,     . .
Delnic«.
Južne železnice .... Državne železnice .   . . Avstr.-ogrske bančne deln Avstr. kreditne banke Ogrske     „ . Zivnostenske „ Premogokop v Mostu (Brux Alpinske montan   .   . . Praške žel. ind. dr.   . . Rima-Muranyi .... Trboveljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družiti. Češke sladkorne družbe
Valut«.
C. kr. cekin......
20 franki
20 marke.......
Sovereigug......,
Marke........
Laški banfrovci.....
zublji........
Dolarji........
Dsnar
9310 99 10
9q 25 117 —j
94 60 jI 112 65
9920 I 100 50
99 3'T
I 10025:
II 99 «51
100 35
11 1
I lOOlOi 105 10J IOO-20I
Blago
99 30 9930 99 45
117 20 94 80
112 8=)
100 16
101 £0
100 30
ICO 75 99-75
101 85
10M0 106 10 1067C
100-—j 100 15 100—  100 30
100-100-
99 90 99-50 319 — 100*20
215-21G-153 85 283 -289 — 258 — 98
161 40
21 6 456---
79-
85-
67-
48-7 h
29-50
57-
71* 505-—
167 -674 50 1767 —
669-25
&<7'50 242_
729 — 600 50 12830-284-ž: 27450 580 152 —
1J-35 19-08 2346 23-92 117-20 9625 2-53 4*84
101-101-
100 -321-
101 20
221 -
222 — 156 85 292'— 298-— 266 50 105'— 162 40
23 60 464 — 84-92-64 — 50 75 32-50 62- -IT 613 —
168
675-50 1777 — 670*25 8(8-50 243 — 734 — 601-50 284'»--285 25 277 — 584 — 156-—
11-39 19-12
23 54
24 — 117 40
9645 2-54 6'-
Meteorolosifoo porodio.
/lita« nad morjem  Ot-3.   Srede]! srečni tlek 78«.o
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 11. septembra 1906. Termin.
Pšenica za oktober . . za Rž „ oktober . . „ Koruza „ maj 1907 . . , 3vea . oktober . . B Efektiv. Zdiino.
50 kg K
60 . .
60 „ „
50 . .
6-96 6*04 4-97 6*44
JO s, >	opazovanja	Stanje barometra v mm	§s	Vetrovi	Nebo
9.	9. IT.	738-2	190	al.  h vzhod dt-1. ob kič.	
10	7. B0.	736 6	16 2	al. avzhod	sk.oblačno
n	i. pop.	734 2	22 4	al. jug	akor. jasno
m 9. 1	9. zv. 7. i). 2. pop.	7342 735 6 7359	17*5 sred.vzhod 13 3 ar. jvzhod 134 jeL Jjvzhod 1 i		oblačno dež oblačno
Srednja predvčerajšnja in včerajšnja tempe--atara: 20 l" in 18 7°; norm.: 15 7° in 15-6°. tfokrina v 24 arah /0 in 149 mm mm. Snoči nevihta
Zahvala.
Za brezbrojne dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega preljubega soproga, ozir. očeta
Mihaela Balogha
izrekamo tem potom presrčno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo vojaški godbi 27. pešpolka za milo godbo, potem častitim gospodom odbornikom in uradnikom deželnega odbora in vsem p. n. gg. darovateljem prekrasnih vencev, slednjič vsem spremljevalcem dragega umrlega k zadnjem pokoju. 3271
Ljubljana, 10. sept. 1906.
Žalujoča rodbina Balogfiova.
Prodaja na drobno In debelo.
'   , ■ - -
Ki
Marijin trg št. 1.
Ilustrovani ceniki zastonj in franko.
Največja zaloga najfinejših
= barv =
za umetnike od dr. Scboofelda & Co.
Fine oljnate barve za studile, akva-relne barve, trde in tekoče, tempera-
barve v tubah, pastelne barve. Raznobarvna kreda. Zlate in raznobarvne bronce. Pristno in kovinsko zlato, srebro in alumlnium v listin. &tampilijske barve. Oglje za risanje. Raznobarvne tinte in tuši. Slikarsko platno in papir.  Palete, skatlje u
studije.    čopiči za umetnike, slikarje in pleskarje.
Najnovejši
slikarski vzorci In papir za vzorce po najnižji ceni, najnovejše
in moderne suhe, kemične, prstene   In   rudninske barve.
Aparati! barve in predloge za
žgatno slikanje«
Velika izbira
lesenih izdelkov
za igalno slikanje. Priznano najboljše in najizdatnejie
oljnate barve
za pleskarje, stavbne in pohištvene mizarje in hišne posestnike itd.
priporoča 1277—23
Adolf Hduptmnnn
Prva kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklar-
-skega kle ja.-
Prodaja najboljšega mizarskega
Uma
po najnižji ceni,
karbolineja
samo boljše vrste,
gipsa =
alabastra in stukaturnega za podobarje in zidarje.
Ustanovljeno 1832. Zahtevajte cenike!
Vbč dijatovaii flijakiDj
se sprejme na hrano in stanovanje. 3235—2
Stari trg št. 20, III. nadstr.
Dva dijaka
I, boljše bifte se sprejmeta na stanovanje in hrano.
Naslov pove upravništvo „Slov. tftroda*. 3279—1
Leonberger. 21/* leta star, bel z rumenimi lisami, kodrast, rodbini privržen, dober Čuvaj, snažen v sobi — se pod ngodoimi pogoji odda.
Vpra&a naj se pri hišniku na Bleivveisovi cesti št. 18.       3277 1
Izurjena
prodajalka
za manufakturno trgovino želi službo premeniti.
Naslov pove   upravniŠtvo „Slov.
Naroda".
3275—1
it. 761—1906.
služb e otroške vrtnarice.
Xa otroškem vrten „Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani*4 v Rojanu se razpisuje  služba otroške vrtnarice.
Plača znaša letnih 600 kron.
Službo bode nastopiti 15. septem bra 1906.
Nekolekovane   prošnje   naj se
v-v-si jej o najdalje do 12. septembra
1906 pod naslovom: „Vodstvo družbe sv*. C.rila in Metoda v Ljubljani".
Vodstvo družbe sv. Cirila !n Metoda.
V Ljubljani,   dne 25. avgusta 1906.
Izšla je knjiga
KORISTIM.
Povest iz gledaliških  krogov ljubljanskih v polupreteklem času.
(Ponatis iz „Slov. Naroda.) Ta povest je jako zanimiva ter izborno opisuje  dogodke   neke  koristke izza časa Moedbeimnvega gledališkega ravnateljstva.
Gena broširano 80 v., po pošti 1 K. Dobi se v knjigarni
L SCHUENTHER 0 LJubljani
Prešernove ulice.
O
časopise in koledarje
s veta preskrbuje
najboljše in najcenejše
anončna ekspedicija
EDVARD BRAUN na Dunaju
I., Rotenturmstrasse 9.
Časopisni in koledarski katalog za inse-rente gratis in franko.
K
m
nakupo
oglejte si velikansko
3G
sukneno <š> zalogo
R. Miklauca
v LJubljani, Špitalske ulico štev. 5
Ostanki pod ceno!
4 dijake
sprejme učiteljska obitelj na stanovanje in hrano. — Vpraša naj se:
Prečne ulice ft. 2,11. nadstr.
Kupim
dvoje koles.
Pismene ponudbe pod „J. H. št. 55"
na upravništvo „Slov. Naroda". 3252—2
se sprejmejo na stanovanje in hrano v
Vegovih ulicah št. 6» I.
Na razpolago je klavir in kopalna
soba. 32.8-
zamenja pohištvo za fino moško in žensko obleko po meri?
Ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda". 3272
Dve gospodični
se sprejmeta na dobro hrano in stanovanje. 323t>
Več se izve na Karlovskl cesti
Št. 22 v mezaninu na desno.
Na hrano in stanovanje se sprejme ena ali tudi dve
učenki
v zanesljivi hiši.
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 3270—1
Tpstl pit
manufakturist,  sjreten   prodajalec, se takoj sprejme pri tvrdki
Lu dovik Smole v Sevnici.
3273
Prijetno
pri čemer se lahko zasluži 4—5 kron ua dan, dobe gospodje in gospe, ki znaio dobro čitati m pisati. Ponudbe pod Zaslužek 100" na upravn. „Slov. Naroda". 3256—3
z lepo pisavo, zmožnega slovenščine in nemščine v govoru, sprejme odvetniška pisarna v Ljubljani.
Pismene pooudbe naj se pošiljajo s šifro j.Pisar" na upravništvo „Slov, Narodaw. 3237- 2
Danes
KONCERT
llublj. seksteta na lok.
Začetek ob desetih zvečer. Vstop prost.
K obilui udeležbi vabi
327c Andr. Stuppan.
I 1^       III Wm I m      Li V8em
gospodinjam
svoje izvrstne nove izdelke, kakor kompote, marmelade, kandirano sadje
in posebno po najnovejšem načina izdelovano 2816 17
cikorijno moko v lesenih zabojčkih.
En poizkus vam bo dokazal izvrstnost te domače robe.  | ^JčgBeriteflplakate.
A.
Izvod iz voznega reda.
VeHavea oitel. jas** 1968. siva.
Odhod ti W0amm Y*. kei. Piih mm MML Ob 12. Hfl 58 m peneči oseb« rtak v Trbiž, BeMak, Csievec, Praazensfeste, 1—ost, Momkovo, LJoono čez Selztal % Aussee, Solnograel Um Bete-**«** v 90eyr, v Ltac, m Dunaj v** Assrtslsa. - Ob 5. us* » m zhitraj esebai *mk v Trbiž *il hmtia ** 9. septembra o* nedelje* ki praznikih. -Oto 7. 5 M ■ airtraj osebni vlak v Trbiž, PsasahcL Beljak, Celovec, Frm*mh**t, UsSJBn* DonaJ Uz Selztal v Solnegra«, hiomost, čea Klesn-ReifUng v Soevr, v Ume, BsMtejsvste, Plzeii, Marijine vare, Heb, Franceve vare, Prage, Lipeko, čez Amstettea aa Dunaj. — Ob II. ao* 40 m dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Benetke, Milan, Plorence, Risa, Beljak, Ce k>vec, Ljubno, SeiztnL Sninograd, lnomost, Breeenc, Ženeva, Pariz, Dunaj — On 4. uri poldne oeebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, cea Klein - Reifhng v Stevr, Line, Budejevoce, Plzen, Marijine vare. Heo, Francove vate, Karlove vare, Prag« {direktni voz I ni h. razr.), Lip s ko, na Dunaj čez Amstettea. — Ob §. uri SS » neootf osebni vlak v Troti, beljak, Franzensfe, lnomost, Monako ve, (direktni vos 1. in M. mzr.) — Proga v Bore sonate kn Kočevje. Ob 7. uri f7 m zjutraj osebni vlak v Nove aoesto, Stražo - Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8. m zvečer osebni vlaki v Novo mesto, Kočevje. Prihod o Ljubljano jui. kol. Proga Is »vbita. Ob 3. sr OT ni zjutraj osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakove (direkt. voz 1. m n. raz.) ifiomoet, Solno grad, Franzensfeste, Line, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 09 * zjutraj osebni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 13 m dopoldne osebni vlak z Dunaja če; Amstettea, Prago (direktni voz 1. m II. razreda), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen Budejevke, Solnograd, Line, Stevr, Pariz, Ženeva, Curih, Bregenz, lnomost, Zeli ob jsaem, Bud Cmslrin Ljubno, Celovec, Smohor, Pontabel. — Ob 4. uri 30 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selztala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Fran iiensfesta, Pentabta, Benetke, Milana, Florence, Rima. — Ob 8. uri 46 m zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selztal, od Solnograda in Ino-moota, 6ez Menv-Jteffting iz Stevra, Linca, Budejevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Francovir varov, Prage, Lipskega. — Ob !0. uri 37 m ponoči osebni vlak s Trbiža od 3. junija dc 9. septembra samo ob nedeljah m praznikih. — Proga Iz Norega mesta ln Kočevja Ob 8. uri 44 m zjutraj osebni vlak iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Ounod b Lsnbljane drž. kol. V Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m pop ob 7. tiri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznncifc -Prihod v Ljabljano drž. kol. Iz ffiamflT11«« Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 min. zjutraj, o* M), uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeliac •» ■saauskih — Srednjeevropski čas je za 2 min. ored krajevnim časom v Liubliani
Zidanje roke«
na novem centralnem pokopališču izvrši po najnižji ceni
slavitelj nouejD pokopališču
po oblastveno odobrenih določilih za zgradbo pokopališča. Natančneje se poizve
v tehnični pisar ni g. Ferdinanda Trumlerja
mestnega stavltelja 1561—39      v Ljubljani,  Pred Škofijo Štev. S.
Največja izbira
najboljših in najcenejših
dvokoles in šivalnih strojev
za rodbino in obrt.
Pisalni stroji. # Večletno jamstvo. * Vezenje poučujemo brezplačno. * Lastna delavnica za poprave.
256-38
IVAN JAX „ SIN
v UubUanl. Dunajska testo S.17.
Dua dijaka
se sprejmeta na hrano in stanovanje. Gradišče, hiš. štev. 7. I. nadstropje na levo. 3253—2
Sedlar
za  kc-nrate   se sprejme   takoj v stalno službo pri sedlarju
FRANC   ENOELE   v Kočevju.
3170—3
v Spodnji Šiški štev. 200 so takoj pod ugodnimi pogoji proda. 3232 2
Več pove lastnik.
3(urjača ali izurjenega kovača
se sprejme na parni Žagi. V č se izve pri lastniku Dominiku Lušinu v Koprivniku pri Kočevju oziroma v Ljubljani, Jenkove ulice 18. 3255—2
Dijak
se sprejme na hrano in stanovanje na Francovem nabrežji št. 7,1. nadstr.; ravno tam je velika soba za november za oddati. 3254- 3
se v boljši družini sprejmejo na hrano in stanovanje.
Več se izve Mestni trg št. 25
I. nadstr 2791—13
Elpi stanovanje
s 3 sobami, kopalnico, sobo za služkinje in vnemi drugimi pntiklioami se da za novembrov termin v najem.
Naslov  pove upravništvo „Slov. Naroda1*. 2846 16
V tovarni cementa v Trbovljah
1
se potrebuje
ki se takoj sprejmejo proti prav dobri plači. 3233 2
Velika zaloga
se prodaja v vsaki množini po nizkih cenah   3166 2
v Ljubljani, Gradišče št. 8.
Odda se takoj v najem lepa, bolj majhna
pod jabo ugodnimi pogoji v večjem kraju na Spod. Štajerskem.
Naslov pove  upravništvo „Slov. Naroda44. 3223-2
Sprejema sa varovanja človeškega življenja po oajraznovretnejBih kombinacijah pod tako lgodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje aa doživetje in smrt a zmanjšuj oCuni se vp a&li.
i" sat dlan ima po preteka petih %*t pravico do dividende.
Rez. fondi: 34,788.637-76 X. Izplačane odškodnino in kapitali]«: 87,176.383-75 Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
Mlftl
Ljutftljoni, e«g»* piaarne so v lastne) bantaej hiii
S -104
Zavaruje poslopja m premičnine prof oožarnim škodam po najnižjih cena) Škode oan)aje takoj in najkai&ntnej. Oživa najboljši aloves, koder poaln>
Dovoljuje is Čistega dobička izdate podpore v narodne in obfinoaortstD< namnne.
Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg
Telefon št 163.
Ljubljani
prlporoe
Telefon št. 163.
srn ivol
izborno pivo v sodcih in v steklenicah
Dfif   Zaloga v Spodnji Siski.  — Telefon stev. 187. Tgfl
1606-39
12
491475
09
6
7756
8452
spoznate vsak demant, katerega vidite?
Pridite in oglejte si največjo, gorostasno in veličastno razstavo posnetih demantov, kar jih je
bilo kedaj videti!
DEMANTI
imajo v sebi ogenj življenje t#r močen blesk, kakor:
so ravno tako brušeni ter imajo ravno toliko faset (p oščic) kakor:
imajo le drugo težo ko:
so edini kamni, za koje se j imči. da vselej ohranijo svoj blesk, kakor:
se dajo um ti pa očistiti, kakor:
PRAVI
DEMANTI!
uvedbena cena:
(z okovom vred)
„TUDOR" demanti so najboljši posnetek na tem svetu
uvedbena cena:
Edina prodaja in razstava „TUDOR" diamantov v Ljubljani
je v prostorih firme
Mestni trg
Trirazredna
Cesarja Franca Jožefa I. mestna Tišja dekli šla šola
v Ljubljani, Gosposke ulice štev. 8.
(S pravico javnosti, podeljeno z odlokom vis. c kr. ministrstva za bogočastje in nauk
z dne 12 julija 1900, št. 18.5SS.
Vpisovanje bode dne 16. in 17. septembra od 9. do 12. are dopoldne v ravnateljevi pisarni.
Dne 18. septembra od 8. ure nadalje bode sprejemni izpit za tiste nanovo vstopivše gojenke, ki še niso dovršile 8. razreda ljudske ali 3. razreda meščanske šole.
Dne 19. septembra se prične deseto šolsko leto s slovesno skupno službo božjo.
Deklice, ki žele vstopiti v ta zavod, naj se v spremstvu roditeljev ali njih namestnikov osebno zglase ter izkažejo z izpričevali o svojem dosedanjem šolanja, za sprejem v I. letni* pa še posebej z rojstvenim listom, da bodo dopolnile 14. leto vsaj do konca prvega polletja.
Vsaka deklica plača pri vpisovanju 4 K prispevka za učila, za I. letnik pa poleg tega še 4 K sprejemnine. — Šolnina znaša za vsako polletje 10 K.
Obvezni učni predmeti SOS veronauk, slovenščina, nemščina, franco ščina, zgodovina, zemljepis, matematika, fizika, prirodopis, risanie, ročna dela, odgojeslovje (v II. in III. letn.),  gospodinjstvo (v III. letn.), zdravoslovje (v m. letn.) — prostovoljni pa: lepopisje, petje, telovadba, stenografija.
Zavod ima značaj srednje šole, podpirata ga država in dežela kranjska, na njem poučujejo večinoma profesorji c. kr. srednjih šol.
Z mestno višjo dekliško šolo sta združena: 1. pedagoški tečaj za tiste absolventi nje, ki se hočejo pripravljati za zrelostni izpit na učiteljišča in 2. trgovski tečaj, namenjen razen absolventinjam tega zavoda tudi dragim deklicam, Če so dopolnile vsaj 16. leto in dokažejo v posebnem sprejemnem izpitu dovolj sposobnosti za predavanje trgovskih naukov. — Vpisovanje za pedagoški tečaj bode dne 16. septembra, za trgovski tečaj pa od 25. do 27. septembra od 11. do 12. ure.
Vsa natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo. 3159—3 V Ljubljani, dne 3. septembra 1906.
Ravnateljstvo cesarla Franca Jožefa I. mestne ulšje dekliške šole.
A1T01 SAEC
v Ljubljani, na Sv. Petra cesti št. 8,
Zaloga c. kr. priv. tvornic za platneno, bombaževinasto, namizno in damastno blago Norb. Langer & Sdhne, D. Liebau
na Moravskem.
izdelovanje (Jamskega in moškega perila do najfinejših vrst z elektriškim obratom •
Prevzemanje oprem za neveste.
Dober kroj, najboljše blago, natančna izvršitev.
Zaloga platna vseh širin za telesno in posteljno perilo, Sifon, kreton, cefir (vse se oddaja na meter), namizni prti in serviete vseh Širin, brisalke, žepni rob ci,
moške in ženske nogavice.
Švicarske vezenine, najboljše vrste! Perje in puh.
Novourejena pralnica in likalnica
3242-3 v Kolodvorskih ulicah štev. 8.
Gospodične
se   sprejmejo   v   ponolnn    oskrbo v
FlorJ anskih ulicah št. 10. II. nadstr. Na razpolago je tudi klavir.
3248-3
Knjig
trezen,  spreten   delavec  vseh knjigo vezniških del, dobi samostojno, trajno slnžbo z dobro plačo pri 3245—2
.Zadružni tiskarni v Krškem".
h*
*   (irtane*Jeim leti 1*42. *
V* ZrKOSUKMRJA, SUKAUM mj NJfLSOV IN «»OV mJ%
j BRATA CBCRlI ^g_T----_j£
Lepi lokali
pripravni za vsako trgovino ali za pisarne se dajo takoj v najem. Odda se tudi
hlev za dva konja.
Naslov pove upravniŠtvo „Slov. Naroda". 2845 16
Profesor 32&7"2
dr. pl. Valenta
se le vrnil In ordinira od 2-4 popoldne
v Frančiškanskih ul. 12,
Zidarje in = delavce
Karel Planinšek
Prua ljubljanska ueležgalnlcazakavoz elektriškim obratom ter specialna trgovina za kavo In čaj u Ljubljani
samo na T)uaajskt cesti, nasproti kavarne „£vropau * = (postajališča cestne železnice) = 1
priporoča vsak dan na stroj sveže žgano kavo; najfinejše vrste in preizkušene zmesi po najnižjih cenah. Po pošti razpošiljam vsak dan.
32C9-2
sprejme proti dobri plači stavbni pod j<etan\tls
F. Trumler
arhitekt v IJnblJani, Pred škofijo •tov. 3. L nadstr.
kupuje po najugodnejših cenah proti gotovini
parna žaga DEGHENGHI v Ljubljani
in sicer:
hrastove, dobele od 30 cm naprej, kubični čevelj K 1*20 smrekove, „ n 30 „ „ „ „„0 64 jelkove, „ » 30 „ „ „ „„ 0-57 bukove, „ „ 30 „ „ „ - „0 56 borove, „„30„„ „ „ 058 Prize hrastove, kvadrat meter.......„2-20
3205-2
franko Ljubljana, na državni kolodvor v Šiški postavljeno.
Hlode pod mero ali škart eno tretjino manj.
Direktni promet z nemškimi poštnimi i kTzepmDd
prevažanie oseb
v vse dele vseta
osobito na progah
Hamburg-Francosko Hamburg Angleško Hamburg-Centr. 'Amerika Hamburg-Venezuela Hamburg-Kolumbija Genova-Nev York Genova La Plara Neapolj-New York
Hamburg-Brazilija Hamr-urg-La Plata Hamburg-Vzhodnja Aziji Hamburg-Afrika Hamburg- Kanada Hamburg-Zahodna Indija Hamburg-Mechika Hamburg-Kuba
iz Antwerpna na Kanado, Brazilijo, La Plato, Zahodnjo Indijo, Kubo, Mechiko, Vzhodnjo Azijo;
iz Havra na Brazilijo, Zahodnjo Indijo, Kuso, Mechiko, Centralno Ameriko;
li eouiOfifia na New York, Brazilijo, La Plato.
Parriki Hamburg-Amerika Linie nudijo oh Izborni hrani prekrasno priliko za poiovanie za potnike v a»ed-krovju in v kajitah.
fr\Zr- Zabavne in okrepilne vožnje po morju:
s   • V Zahodnjo Indijo; po Sredozem morju; v severne kraje; vojr.jc v Orient;    po Rivieri na semenj v Kiel;
v Islandijo na Severni rtič in na Spicberge; vožnje v znamenita kopališča; do Egvpta Natančna pojasnila dajejo tukajšnje družbene agenture i
oddelek za osebni promet
Hombur^-Amerilta Linie, Hamburg.
Glavno zastopstvo za Kranjsko: v IJubijani, v Kolodvorskih ulicah štev. 28.
Izdajatelj in odgovorni urednik; fiaito fuitoileaiek,
Ltaaftun* la tisk 9M srodne ;ntkirn»*.