Posameama številka 30 vinarjev. Slev. 230. v mm, v pcneseijeK, dne i oktobra in. Leto XLVL a Valja po poBU: s Ka oele leto oapral • • K 50- -■a eo mesec „ .. „ 4.90 m n«m61|o oeloletno. „ 55*~ m ostalo Inozemstvo. „ 60 - V Ljubljani na dom Sa oelo teto naprej.. & (8-— ■a eo meseo „ .. K V opravi orilsmaii netaSno „ 3-50 s Sobotna izdaja: s 2« oelo leto.....K 10 — sa Nemčijo oeloletno. „ 12-— sa oBtalo inozemstvo. „ 15 — Inseratli Bnostolpni petitvrsta (58 ma ilroka in 3 mm visoka ali al' prostor) ■i enkrat . . . . po 50» ia dva- Ui večkrat . „ 45 , pri več|lh naročilih primer«) popust po dogovoru. Ob sobotah dvo|nl tartL g- Poslano: e ' -"'{l Enostolpna petitvrsta K I' Izhaja vsak dan livzeiašl n* del je in praznike, ob 3. ari pop. Redna letna priloga vozni red __ Uredništvo je t Kopitarjevi nlioi fitev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; nolrankirana pisma se ne i sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 50. e= Političen list za slovenski narod Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račun poštne hranllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero, št. 7563. — Upravniškega teleiona št. 50. ObRefptka dr. SCre-&ove smrti. Jutri, v torek, dne 8. oktobra 1918, praznujemo obletnico dr. Krekove smrti. SLOVESEN REKVIJEM ta pokoj duši blagega pokojnika bo ob pol 1, uri zjutraj v stolni cerkvi sv. Nikolaja. Slovesni rekvijem poio združeni cerkveni pevci s spremljevanjem orkestra. ŽALNA PRIREDITEV bo olj. po! 8. zvečer v veliki dvorani Union". Spored: 1. 2 žalostinki. Svira orkester šent-peterske »Prosvete«. 2. Žalostinka. Po'o združeni pevci. 3. Dr. Krekovo delo. Govori dr, J. Mohorič. 4. Poklon velikemu geniju. za ¥se jugos Dne o. in 6. t. m. so se zbrali v Zagrebu delegati troimenega naroda Slovencev, Hrvatov in .Srbov, kjer so ustanovili »Narodni svet« za vse jugoslovansko dežele naše monarhije. Izdan je bil sledeči komunike: Dne 5. in 6. oktobra se je vršil v Zagrebu sestanek odposlancev iz Slovenije, Trsta in Istre, Hrvatske, Bosne in Hercegovine, Dalmacije in Mažarske zaradi ustanovitve »Narodnega sveta« Slovencev, Hrvatov in Srbov. Na tem sestanku se je dosegla popolna edinost glede cilja kakor tudi glede ustanovitve »Narodnega sveta«. Sklepi se bodo objavili pozneje. S sestanka je bil odposlan Čehom sledeči pozdrav: Narodni vybor Praga. Zastopniki složnega in enodušnega naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov, zbrani pri ustanovitvi »Narodnega sveta« v Zagrebu, pošiljajo čehoslovaškemu bratskemu narodu iskrene pozdrave in obnavljajo v zgodovinskem trenutku, ko se rešuje usoda naših narodov, prisego nezlomljive solidarnosti in neomajne zvestobe v skupnem boju za svobodo in državno samostojnost naših narodov. Dr. Pavelič. Poljakom je bila odposlana naslednja brzojavka: Glombinski, Dunaj, Parlament. Zastopniki enodušnega naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov ustanavljajoči »Narodni svet« na svoji seji, vršeči se v Zagrebu 5. in 6. oktobra, se z bratskimi čutili spominjajo v skupni borbi poljskega naroda, s katerim nas bo složen boj za narodno svobodo in državno samostojnost dove-del do zmage in ustvaril močno slovansko fronto od G danske ga do Adrije. Dr. Pavelič. Pozdrav češkoslovaškega naroda »Narodnemu svetu« se glasi: Spominjamo se danes Vas Slovencev, Hrvatov in Srbov ob priliki slavlja, ko polagate čvrst temelj veliki Jugoslaviji z ustanovitvijo skupnega »Narodnega sveta. Veselimo se Vašega edinstva in se zavedamo, da nam stojite na strani v našem boju za češkoslovaško državo tako, kakor bomo mi z Vami izvojevali Vašo državo. Za Češki svaz: Stanek. Važno posvetovanje. Zagreb, 7. oktobra. Jutri zboruje eksekutivni odbor in poslanci hrvatsko-srbsko koalicije. Ta posvet je izredno veliki? važnosti. Posvetovali se bodo o političnem noln^at" ¥ zaželleni deželi. Fr. pl. Šuklje. II. Avtonomija v Jugoslaviji. Ustava kake države, še bolj pa njena uprava mora se prilagoditi naravnim razmeram. Le tedaj bode ustregla svojemu namenu, zasigurati prebivalstvu varni obstanek in razvoj. In baš radi tega je zelo verjetno, da upravna sistema, docela primerna Ercegovini ali Sremu, ne bi povsem nespremenjena brez očitne škode mogla vpeljati se ob Soči ali Krki. V tem pogledu nikar nobene tesnosrčnosti med zakonodajalci in organizatorji naše sarao-stalnosti! Zgodovinsko in državnopravno ločeni skozi toliko stoletij se bodemo lo-žje privadili eden drugemu, ako se bodemo mogli prosto gibati po svoje. Prepo-trebna asimilacija vseh treh gran, iz katerih je sestavljen troimenski narod jugoslovanski, bode se morda najbolj pospešila, ako se vsakemu plemenu omogoči svobodni razvitek na naravni podlagi! Stoječ na tem stališču, pridem do zaključka, da bi kazalo, jugoslovansko našo skupino deliti na tri upravna ozemlja: Slovenijo, Hrvatsko v ožjem smislu in Bosno-Ercegovino, združeno z Dalmacijo. Naravno, da slovenski skupini prisvajam tudi istrske Hrvate, saj smo z njimi itak združeni v bratski ljubezni, obelodanjeni in preskušeni v neprestanem boju proti skupnemu tlačitelju. Da se Dalmacija administrativno zveže s jvo-jim zaledjem Bosno in Ercegovino, zagovarjati se da s tehtnimi razlogi. Hrvatski skupini končno bode priklopiti one pokrajine, katere se znova pridobe materi-zemljj, V državni celoii obravnavajo naj sc skupne zadeve in one, katere se dado skupno bolj opravljati nego ločeno, po skupnih zakonih in skupnih državnih organih. Vse ostalo pa naj se mirno prepusti zakonodajstvu in upravi posameznih djržavnih skupin. Oglejmo si sedaj ono zahodno skupino. katero po pretežni večini stanovništva lahko nazivamo slovensko. V njej bodo združene Kranjska, Spodnje Štajerska in slovenski del Koroške, potem Primorska. Po zadnjem ljudskem štetju imela bi okroglo 2 milijona prebivalcev s 40.000 km2. Na čelu jej stoji deželni poglavar kot šef uprave, na njegovi strani deželni zbor kot zakonodajni organ. Ali po mojem mnenju je to ozemlje že preveliko in prerazlično, da bi ga uspešno mogel voditi in upravljati en sam človek. Radi tega uvedejo se naj okrožja, broječa po 6—700.000 duš. Zadostovalo bi v tem pogledu, ako razdelimo slovensko na tri okrožja: Kranjsko, potem Štajersko s slovenskim K o r o t a n o m in ko-nečno Primorsko. Da pri ureditvi tega ozemlja odločno odklanjam takozvano dvojno upravo, po kratki oceni tega r.pravnega ne-stvora, izraženi uže v prvem članku, pač ni treba izrečno naglašati. Razsodno upravo naravnost onemogočuje; pri tem stroju tečeta dve kolesi drug poleg drugega, brez notranje medsebojne vezi, čestokrat v direktni nasprotni smeri. Nepraktična je ta delitev upravne oblasti in vrh tega neprimerno draga cclo v popolnem mirnih docela urejenih razmerah. Toda kako kvarne posledice lahko nastanejo iz lažnjive »deželne avtonomije«, ako v roke pride brezobzirnemu drzovitemu samosilniku, o tem imamo naižalostnejše dokaze baš dandanes v skrajno zavoženi samosvoji upravi na Kranjskem. »Če pa odpraviš deželno avtonomno oblastvo, kako bodeš varoval samoupravo proti birokratizmu?« — utegnejo me vprašali. S tem, da organično združujem in sicer v vseh instancah uradniški in lajiški živclj, imenovane funkcijonarje in ocl ljudstva izvoljene. Že v najvišji deželni instanci! Pač I bodi deželni poglavar imenovan od državne centralne oblasti, vendar nikakor ni treba, da bi moral biti vzet baš iz uradniških krogov. Prevažno to mesto se more izročiti celo možu nejuristu brez neposredne uradniške šole, ako le splošna izobrazba in darovitost njegova ter narodno zaupanje jamčijo za njegovo zmožnost za izročeno mu težavno nalogo. O d-govornost njegova bodi pa dvojna: z ene strani naj bo odgovoren centralnemu oblastvu, z druge pa, toda omejeno na čisto deželne zadeve ter na izvršitev deželnih zakonov tudi deželnemu zboru. In skrbeti je za to, da zakonita odgovornost njegova zlasti deželnemu parlamentu ne ostane gola fikcija, kakor na primer ona naša papirnata ministrska odgovornost, katere se še nikoli ni bil zbal noben avstrijski minister. Deželni poglavar z deželnimi svetniki skupaj reprezentuje deželno vlado. To bi pa sestavil tako, da eno polovico vladnih svetnikov pač imenuje centralna oblast iz državnih uradnikov, druga polovica pa bodi sestavljena iz deželnih poslancev, za volilno dobo izvoljenih od deželnega zbora ter od istega in iz deželno-zborskih sredstev plačanih. Torej pod predsedstvom deželnega poglavarja naravnost kombinacija sedanje deželne vlade in sedanjega deželnega odbora! Prednosti take sestave so evidentne. Kakor sovražna sila se dandanes narodnemu vzletu zoperstavlja preširna birokracija. Naroda ne razume, ljudskih potreb ne pozna! Stopi enkrat v stik z birokratskimi našimi upravitelji in ostrmel bodeš, kako malo in kako slabo pozna večina izmed njih, — pač je dokaj častnih izjem — praktično življenje in njegove potrebe. Poleg tega pri premnogih, zlasti politiškili uradnikih neka posebna sorta nadutosti, čut vzvišenosti nad plebejsko maso, katero »vladati« mu je stanovski noklic in uradna dolžnost! Oblastna nasproti ljudstvu je pa ta gospoda — izrecno povdarjamo, n e vsi — čestokrat obenem preponižna nasproti svojim višjim, slepo orodje v rokah birokratskih mogočnežev. Te razmere so skozinskozi nezdrave ter kriče po reformi. Po mojem mnenju bi se glavni nedostatki dali odpraviti po mojem predlogu, Ljudske potrebe zadobile bi svoje glasne zagovornike in branitelje v vladnih svetnikih, izvzetih iz krogov deželnih poslancev. V stiku z njimi izginila bi ona »svetovna odtujenost«, katera označuje zagrizenega birokrata. In omililo bi se razmerje deželnega poglavarja k podrejenim uradnikom, zmanjšala bi se pretirana nadvlada njegova, ker z ene strani bi ga vezala odgovornost nasproti deželnemu zboru, z druge ne bi mogel pometati vsaj z onimi svetniki nc, kaicrc si jih je izposodil iz deželnega parlamenta. Deželni zbor naj bo izvoljen na podlagi splošne, enake, tajne volilne pravice iz cele dežele, torej iz vsega ozemlja od Spielfelda počenši doli do jadranske obali. Predsednika si izbere sam, v kornpctenco njegovo spadajo naj vse zadeve, katere niso po osnovnem zakonu izrecno pridržane osrednjemu parlamentu cele Jugoslavije. Važno je tudi vprašanje deželnih financ. Kaj posebno hudo tlači vse dežele v naši Avstriji, o čem bridko jadikujeio vsi deželni zbori? Povsod ista pritožba, da je država pač cclo kupo bremen navalila deželam, sebi pa pridržala vse davke in dohodke, tako da deželnim zborom v pokritje deželnih potrebščin drugega ne preostaja, nego pomagati si z dokladami na cesarske davke. V tem pogledu trebalo bode intenzivnih finančnih in davčnopoli-tičnih študij, da pri preustroju naše Jugoslavije o pravem času uredimo problem samostalnih deželnih dohodkov ter na trdno podlago oostavimo deželno gospodarstvo. j J Eerlin, 6. oktobra, (K. u.) Nota, katera se jc poslala potom švicarske vlade Wil-sonu, slove: Nemška vlada prosi predsednika ameriških Združenih držav, da prevzame obnovitev miru, obvesti o tej prošnji vse vojujoče se države in jih povabi, naj pošljejo odposlance, da se prično pogajanja. Za temelj mirovnih pogajanj sprejema program, katerega je sestavil predsednik ameriških Združenih držav v svoji poslanici kongresu 8. januarja 1918 in v svojih poznejših izjavah, posebno v govoru 27. septembra: Da se zatirani nadaljevanje prelivanja krvi, prosi nemška vlada, naj se privede precej do sklepa o premirju na suhem, na vodi in v zraku. Maks, princ Badenski, državni kancler. Cssar Viljem armadi in mornarici. Eerlin, 5. oktobra. (K. u.) Cesar Viljem je poslal nemški armadi in mornarici sledeči odlok: Sovražnik naskakuje že mesece s silnimi napori, skoraj brez odmora, vaše črte. V večtedcnski borbi, brez mira, ste morali vztrajati in kljubovati po številu premočnemu sovražniku. Veličina vaše naloge je v Vaši nalogi, katero izpolnujete. Čete vseh nemških plemen spolnujejo svojo dolžnost in branijo na tujih tleh junaško domovino. Trdo je stališče moje mornarice, da so uveljavlja nasproti združenim sovražnim pomorskim silam in podpira z neutrudlji-vim delom armado v njenem težkem boju. Ponosno in z občudovanjem gleda domovina na dejanja armade in mornarice. Izražam Vam svojo in domovine zahvalo. V najtežji borbi se jo porušila macedonska fronta. Vaša fronta je in ostane nezruš-ljiva. V sporazumu z našimi zavezniki sem se odločil, da še enkrat ponudim mir; roko pa bomo dali le častnemu miru; to smo dolžni junakom ,ki so pustili življenje domovini, to smo dolžni svojim otrokom. Če bo orožje počivalo, se še ne ve. Do takrat ne smemo opešati. Kakor doslej, moramo vse sile zastaviti, da klubujemo neutrud- Ijivo navalu sovražnika. Ura je resna, toda zaupajoč na našo moč in na milostno božjo pomoč se čutimo dovolj močne, da branimo svojo ljubljeno domovino. Uradna pojasni'a o mirovni noti. Uradno poročajo z Dunaja 5. t. m.: Z ozirom na mirovni korak zaveznikov je treba pred vsem naglasiti, da tega koraka Avstrije Ogrske, Nemčije in Turčije ni umeti tako, kakor bi bil ta sklep nastal nenadoma in pod vplivom vojaških dogodkov. Korak tvor' marveč v zgodovini naše mirovne politike zadnji člen v logični verigi neprestane evolucije ob istočasnem vpoštevan'u notranjepolitičnega razvoja Nemčije. Kakor znano, tvori izhodišče naše m:rovne politike nota gro!'a Buriana iz meeca decembra 1916. Takratni korak je imel še jako negotov značaj, pogoji še niso« bili opredeljeni in le v vcl;kih potezah občrtani. Tekom razvoja je pa prišlo do razčiščenja pogojev. Tekom mesca februarja, marca in aprila so se zr.čclc širiti besede o splošnem, pravičnem miru, o miru brez aneksij in kompenzacij, V nadaljnji zvezi se jc obravnavala misel o ustanovitvi mednarodnega razsodišča in zmanjšanja ob oroževanja, dalje se je kot potrebno na* čelo proglasila misel o svobodi morja in končno postavilo načelo, da se morajo go* spodnrske vojske, gospodarska nasilja po vojski preprečiti. Iz teh velikih načel je nastal veliki sedanji mirovni program. Vse t.e točke je sprejel, kakor znano, v svojih govorih itd. tudi grof Czernin kot primeren temelj za mirovna pogajanja. Tem točkam je končno pritrdil tudi nemški državni zbor, toko da se jc v tem izrazilo enotno mnenje zaveznikov. Nato je sledila papeževa mirovna nota, katere predloge in temeljne mMi smo sprejeli kot sprejemljiv temelj. Ententa seveda na papeževo noto ni odgovorila, samo predsednik Wilson je v svoji noli dne 8. januarja 1918 v svojih 14. točkah stavil .predlog in proglasil načela, ki so v bistvu soglašala s programom osrednjih velesil. Grof Czernin in grof Hertling sta VCilso-nove predloge, izvzemši gotove točk«j glede katerih sta izrazila pridržke, označila kot primerno podlago za mir. V podobnem smislu so zavzeli stališče tudi delegaciji in nemški državni zbor. Ustanoviti treba, da ie bil vedno predsednik Wil5on, ki se je pečil s konkretnim mirovnim programom, dočim je ententa vstrajala na svojih osvojevalnih namenih. Nato je prišel zadnji predlog grofa Buriana o priprav-1 alnem razgovoru vojujočih se držav. Predlog so odklonili, vendar "Wilson ne z namenom, da bi odrezal mirovna pretreso-vanja, saj se je v svojem govoru dne 27. septembra ponovno povrnil na to in na objektiven način ustanovil potrebo pravičnega miru, ki ne bi bil enostranski, marveč na obe strani pravičen ter tako postavil načelo visoke pravičnosti na vse strani. V tem trenotku, ko se je proglasilo načelo enakomerne pravičnosti za vse dele, je postalo jasno, da bi bili v tej zvezi mogoči nadaljni mirovni koraki, ker omogo-čuje načelo, ki izključuje, da bi se enostransko dajala prednost, rešitev skupine težavnih vprašanj. Z ozirom na okolnost, da je notranjepolitična izprememba na Nemškem spravila s poti gotove težave, je postalo iasno, da bi se dal v mirovnem vprašanju doseči enoten sklep osrednjih velesil. Danes, ko je nastopila nemška vlanda, smo v položaju, da storimo korak, ki sega še nazaj v začetek leta 1917. Korak se torej ni porodil iz trenotnih dogodkov, marveč se je v teku naravnega razvoja neprestano prebijal. Spričo teh okoliščin pričakujemo, da bo naš korak dovedel do zbližania in razgovora. Če izražamo to upanje, pa vseeno ne vemo, kako bosta ententa in Wilson sprejeta ta korak. Politično opravičen je ta korak že zato, ker zastopa Wilson edino velesilo, ki nasproti ententi ni politično zvezana. V formelnem oziru ustanavljamo, da se naš korak ne sme smatrati kot prošnjo za posredovanje. To ie izključeno, ker morejo biti posredovalci sami nevtral-ci. Obračamo se na Wilsona, ker predstavljajo točke, ki jih je on formuliral, temelj, na katerem bi se mogli pogajati. NaS korak se bo pač splošno cen i kot velik zgodovinski moment. V njem se s polno jasnostjo izraža, da mnogo obrekovani osrednji velesili ne zasledujeta imperialistične politike, marveč da so njuni pogoji v polnem soglasju z njunim obrambnim programom. Ako se našemu predlogu ne ugodi, potem bi morali naši nasprotniki prevzeti za to pred svetovno zgodovino polno odgovornost. Nota izroči za vsakega posebej, ker zastopajo zaveznike v Ameriki različne zaščitne države: nas Švedska, Nemčiio Švica. V tem trenutku se je nota ameriškima poslanikoma v Stockholmu in Bernu že izročila. Nemška mirovna ponudba. O mirovni ponudbi Nemčije je povedal državni kancler princ Badenski v nemškem državnem zboru dne 5. t. m. to-le: Opirajoč se na sporazum z vsemi v to poklicanimi mesti v državi in na pritrdilo z nami sodelujočih zaveznikov sem v noči na 5. t. m. po posredovanju Švice poslal predsedniku Združenih držav noto, v kateri ga prosim, naj vzame v roko delo za dosego miru in stopi v to svrho v zvezo z vsemi vojujočimi se državami. Nota dospe v Washington že danes ali jutri. Obrača se na predsednika Združenih držav, ker je le-ta v svoji kongresni poslanici z dne 8. januarja 1918 in v svojih poznejših izjavah, posebno tudi v svojem newyorškem govoru dne 27. septembra postavil program za splošni mir, katerega moremo sprejeti kot temelj za pogajanja. Ta korak na potu za rešitev ne-le Nemčije in njenih zaveznikov, marveč celokupnega, že štiri leta vsled vojne trpečega človeštva, sem storil tudi zato, ker menim, da se misli, ki jih oznanja gospod Wilson, in katerih cilj je bodoča sreča narodov, popolnoma strinjajo s splo snim mišljenjem, ki preveva tudi novo nemško vlado in z njo daleko pretežno večino nemškega naroda. Sodbe o mirovni ponudbi. Dnnaj, 5. okt. Avstrijski in nemški diplomatski krogi ugodno presojajo vidike ponudbe o premirju. Prevladuje nazor, da bo Wilsonov odgovor tvoril temelj razpravam. Na Dunaju se nameravajo pogajati v auhu najpopolnejše spravljivosti ln jo, če 'e mogočo, srečno končati. Andrassy o mirovni ponudbi. Budimpešta, 5. okt. Bivši minister grof Julij Andrassy je izjavil o mirovni noti osrednjih velcF-il: Kak usj.eh doseže podvzeti korak, se ne more vedeli naprej; verjetnem in upam pa, da privede do častnega miru, ki bo primeren našim razmeram. Ce bi nam pa stavili sovražniki po cevr, ki hi menli na to, da nas uničijo in t niso združljivi z našimi postranskimi 1 v ti. 1 in z našo narodno častjo, moram :>; zarjati, da stojimo v nezlomljivi svoji moči pred svrtom. Usjieh mirovne nole Zagreb, 7. oktobra. A.str jska mirovna nota je zbudila v i injih trtov.k h krogih veliko pobi- I i i ri nrtiMioiMAni !")/->. »«J i . _— . n i »" ««• >(».nuoi. i u^roj ju /uiaujKovaio vsakovrstnega blasia, sedaj ga pa je naen- krat dovolj in sicer pravega, predvojnega blaga. Navijale! cen in razni prekupčevalci čutijo dobro, da sc približuje konec njihovi »trgovini«. WlIsonov odgovor. Danaj, 5. okt. Politični krogi sodijo, da Amerika pred sredo bodočega tedna ae odgovori na stavljeni korak osrednjih velesil. AngleSkl odmevi o miru. Iz Haaga poroSajo dne 5. t. m. Londonski Usti doslej niso priobčili besedila angleškega odgovora Avstriji-Ogrski. Časopis »Morning Post« ima le kratko naznanilo, da dopušča nota pogovore, ne da bi se na veliko zasnovane odločilne vojaške operacije zaveznikov prekinile. »Westmin-ster Gazette« pravi: Našo noto Avstriji-Ogrski in korak neke nevtralne države preveva enaka želja, da se svetu prihrani nepotrebno trpljenje. Mirovni pogoji Italije. Berlin, 5, Iz Lugana se poroča: V svojem (lovoru je predsednik italijanske zbornice Mar-cora slavil zvezne armade in odklonil avstrijski-ogrski mirovni predlog (namreč prvi! Op. uredn.J, in je nato naznanil mirovne pogoje entente, ki so: Obnovitev Belgije, Srbije, črne-gore; odstop vseh ozemelj Italiji, ki ji etnografsko pripadajo, pripoznanje pravice do narodnega živlienia vseh zatiranih narodov. (To, kar je govoril Marcora, se popolnoma sklada s term kar zahteva Wilson. Op. uredn.) Curih, 5. oktobra. »Tribuna« piše: Stojimo pred koncem vojske. Za Italijo je sa-moposebi umljivo, da mora obdržati svojo najvažnejšo kolonijo Tripolis. Naši vojni smotri so v principu tisti, kakor 1, 1917,, toda v praksi ne več. (Italija je takrat med drugim zahtevala, da mora dobiti v stra-tegično varstvo Trsta mejo, ki naj bi segala do Save pri Kranju in od tam šla po gorenjskih gorskih slemenih Čez Kras. Pozneje je, kakor znano, zahtevala še več. Zdaj se je izjavila za Wilsonova načela — Op. ur.) Izpraznitev Belgiie In severne Francije. Budimpešta, 5. »A* Est« poroča: če se doseže premirie. bodo Nemci izpraznili severno rrancijo. V gvjci in na Nizozemskem se že v tem zmislu pogajajo. (Poročilo ni senzačno, ker to itak zahteva Wilson v svojih točkah. Opomba uredništva. Mirovni napjrji v Newyorku se dvigajo. Rotterdam, 4. oktobra. (Iv. u.) Rottcr-damsehe Courant poročv Dailv Tclegrarh javlja iz Nevvvorka, da so mirovn papirji zelo poskočMi, vojni panoji pa zelo nadli. Na newyorški boizi sklepajo stave da bo vojske še pred božičem koncc. Grey redivjvus. London, 4. okobra. (K. u.l Lord Grey bo govoril 10. oktobra v Londonu na shodu o Wilsonov! politik glede na zvezo narodov. Grey, odkar je leta 1915 odstopil, ni več javno nartopal. Odpoved brest-litovske mirovne pogodbe. Berlin, 5. oktobra. V imenu vlade sovjetov je Iiudski komisar zunanjih reči Či-čerin poslal Turčiji noto, s katero jo ob-dolžuje, da je z nastopom na Kavkazu prelomila v Brestu Litovskem sklenjeno mirovno pogodbo, vsled česar smatra, da je med Turčijo in Rusijo v Brestu Litovskem sklenjeni mir ničev, Nota oč!ta Turčiji. da je zasedla province Kars, Adahan in Baku, ne da je povprašala prebivalstvo o negovi volj', kakor določa brest-Htovska mirovna nogodba. Turčija je dalje s silo rekrutira'a in izvaiaha grozodeistva. V protHovju -z brest-I;tovsk'mi določili <"e rasedla regularna turška armada mesto Soviet-k* vlida je dalje poslala noto Nemčt'i, v kateri narnanja vseb'no članka, katerega je obiavil 1. t, m. F*dek v »T7vest'ah« pod nadnisom »Senca Rušite«, V članku se ortožufe oroti trdemu miru s"<\ ki -o 0,a vsilili ruskemu liudstvu in f.e% ?k'fcuioč rp na nemško čustvo, naj se m:r sni-emen'. Novi nemški kancler nrinc M«Vs Bazenski je že izjavil, da se lahko v Brestu LitovWm sklen!eni mir rev-dira. Nemčija in v Brestu Litovskem sklenjeni mir. Berlin, 2. oktobra. Danes ponoči je pr šla iz Moskve nota vlade sovjetov, ki izraža nazor, da naj Nemčija brestov-ke mirovne pogodbe ne smatra, da obstoja. Odgovor iz Berl'na na to noto se je glasil, da v Nemčiji nimajo nobenega pomisleka smatrati, da določila brestovske pogodbe ne obstojaio, in da se prepuste vprašan:a vzhoda sološnemu posvetu v rešitev. Vlada sovietov se isjočasno naproša, naj se po možnost' drži brestov ke pogodbe, v ko'ikor obsega gospodarska določila. (Nota boljševikov je v zvezi z mirovno ponudbo in ne zahteva drugega, kakor Wilson. Op. ur.) Wilsonovih 23 totk. Wilsonov program, katerega sprejemajo mirovne note Avstrije - Ogrsko, Nemčije in Turčije, je razglasil predsednik Wilson dne 8. lanuarja 1918 v svoji poslanici kongresu, štiri točke mu je pristavil 12. februarja 1918 ln s petimi točkami ga je izpopolnil v svojem govoru dne 27. septembra 1918. Bralcem »Slovenca« so Wilsonove zahteve znane, kljub temu iih še enkrat objavimo. da bo mogoče tolmačiti veliko važnost mirovne ponudile osrednjih evropskih držav. Objavljamo jih spveda skrčeno s pristavkom, da smo navezani na poročila osrednjih evropskih držav, katerih cenzure včasih črtajo odstavke, ki jim ne ugajajo. 14 točk. Wilson je naznanil dne 8. januarja 1918 kongresu Združenih držav v poslanici teh-le 14 točk: Prva točka: Vse mirovne pogodbe morajo biti javne, skleniti se morajo javno; ne smejo se iiato sklepati tajni mednarodni dogovori ka-kršnega koU načina; diplomacija mora poslovati vedno odkritosrčno in pred celim svetom. Druga točkas Popolna prostost ladjeplovbe na morju izven teritorialnih voda v miru in med vojsko; izvzeta so le morja, ki se popolnost ali deloma zapro vsled mednarodnega postopanja z namenom, da se uveljavijo mednarodne pogodbe. Tretja točka: Odpravijo naj se, kolikor je mogoče, vse gospodarske ovire in naj se ustanovi enotnost gospodarskih razmer med vsemi narodi, ki se pridružijo miru in se združijo v zvezo zato, da ga vzdržujejo. Četrta točka: Dati in sprejeti se morajo primerna jamstva, s katerimi se oboroževanie narodov zniža na najnižjo mero, ki je združljiva z notranjo varnostjo. Peta točka: Svobodno, odkritosrčno in popolnoma nepristransko naj se urede vse kolonialne zahteve, ki so utemeljene v strogi izvedbi načela, da se morajo, kadar se odločujejo vsa suverenitetna vprašanja, ravno tako upoštevati koristi prebivalstva, za katero gre, kakor tudi upravičene zahteve vlad, katerih pravice se morajo omejiti. Šesta točka zahteva, naj se izprazni popolnoma rusko ozemlje in zahteva, naj Rusija sama določuje svoj politični razvoj. Sedma točka: Cel svet bo pritijeval, da se morajo Belgija izprazniti in obnoviti, ne da bi kdo poskušal omejevati njeno suvereniteto, katere naj se veseli 6kupno z drugimi narodi. Osma točka: Celo francosko ozemlje se mora osvoboditi in se naj zasedeni deli obnove. Krivica, katero je zadala Prusija leta 1871. v vprašanju Alzacije-Lorene, ki je svetovni mir ogrožala skoraj skozi 50 let, se mora popraviti, da se mir zopet zavaruje v korist vseh. Deveta točka: Ureditev meja Italije naj se izpelje z jasno znanimi narodnimi črtami. Deseta točka: Narodom Avstrije-Ogrske, o katerih mestu med narodi želimo, da ga vidimo varno ohranjenega, naj se zagotovi prilika avtonomnega razvoja. Enajsta točka: Rumunija, Srbija in črna- Sora naj se izpraznijo in zopet obnove zase-ena Ozemlja. Srbiji naj se dovoli svoboden in varen dohod k morju. Medsebojne razmere raznih balkanskih držav se morajo določiti s prijaznimi razgovori primerno črtam, ki jih podaja zgodovina z ozirom na pripadlost k narodnostim. Za politično in gospodarsko neodvisnost in teritorialno nedotakljivost se morajo ustvariti jamstva. Dvanajsta točka: Turškim delom sedanje osmanske države naj se zagotovi varen užitek suverenitete, toda drugim narodom, ki S6 zdaj pod turškim gospodstvom, se mora ravno tako na nedvomljjv način zavarovati življenje in se iim mora zagotoviti absolutno nemotena prilika, da se avtonomno razvijajo. Dardanele se morajo odpreti prostemu prevozu ladij in trgovini vseh narodov v varstvu mednarodnih garancij. Trinajsta točka: Ustanovi naj 6e neodvisna poljska država, ki mora obsegati ozemlja, v katerih prebiva nedvomno poljsko prebivalstvo in mora dobiti svoboden prihod k morju. Njeno gospodarsko neodvisnost in teritorialno integriteto naj garantira mednarodna pogodba. Štirinajsta točka: Splošna zveza narodov se mora ustanoviti. Posebne pogodbe naj skrbe za medsebojne garancije politične neodvisnosti neodvisnosti in teritorialne Integritete velikih in malih narodov, Wilson je izpopolnil 14. točko v svojem govoru 4. julija letos, katerega je govoril na Washingtonovem grobu, še natančnejše s sledečo definicijo: Ustvari naj se mirovna organizacija, ki naj jamči, da celokupna moč svobodnih narodov zabrani vsako kršenje pravice in ki ustanovi razsodišče, kateremu se morajo predložiti vsa nastala narodna nasprotstva. Štiri točke. Wilson jih je definiral 12. februarja 1918 in zahtevajo; 1. Vsak del končnoveljavne pogodbe se mora zgraditi na pravičnosti v gotovem slučaju s tako poravnavo, od katere je najvero-jetnejše, da privede k trajnemu miru, 2. Narodi in dežele naj se ne premikajo od gotove državne oblasti po kaki drugi, kakor da gre zgolj za predmete ali kamne v kaki igri, če tudi v veliki igri ravnotežja moči, ki je zdaj diskreditirano za vse čase, toda ?: Ywka rešitev o vprašanju kakega ozemlja, ki jo je sprožila sedanja vojska, se mora rešiti v interesu in v korist prizadetega prebivalstva in ne kakor le del kake pogodbe ali kompromisa na zahtevo mest, ki rivalizi-rajo med seboj. 4. Vse jasno označene narodne zahteve se morajo zadovoljiti v najširšem obsegu, ki ie mogoč, ne da se sprejmejo, ali ovekovečijo stari elementi spora in nasprotstva, ki bi najbrže kmalu zopet motili mir Evrope in ž njo celega sveta. Pet točk. V svojem govoru 27. septembra 1918 je Wilson definiral sledečih pet točk: I. Nepristranska pravičnost, ki jo nameravamo odmei iti, ne sme razločevati med Onimi, do katerih želimo biti pravični, in tistimi, do katerih ne Želimo biti pravični. Pravičnost mora biti taka, da ne bo poznala nobenih ugodnosti in nobenega stopnjevanja, marveč le enake pravice za udeležene narode. II. Noben poseben, osamljen interes kateregakoli naroda ali skupine narodov ne more tvoriti temelja kakega dela pogodbe, če se nt ujema s skupnimi interesi vseh. III. V skupni rodbini zveze narodov ne sme obstojati nobena vez, nobena zveza in tudi ne posebne pogodbe ali dogovori, IV. V zvezi sami ne smejo biti nobene posebne, samoljubne gospodarske kombinacije, ne sme se uporabljati gospodarski bojkot v kakršnikoli obliki ah izključitvi; izvzeto ie samo pooblastilo sile, katero se podeli zvezi narodov, da naloži gospodarske kazni z izključitvijo svetovnih trgov, in sicer kot sredstvo discipline in kontrole. V. Vsi mednarodni dogovori in pogodbe kakisnelioli vrste se. morajo s popolno vsebino naznaniti ostalemu svetu Iz Wilsonovega odgovora na mirov.u ko centralnih držav. Dunaj, 6. oktobra. Povodom razpisa četr-tSfe vojnega posojila je govoril predsedn 'c Wuson 27. septembra v New Yorku o mUu. Uovor je bil do sedaj vseskozi pomanjkljivo prtobčen. V tem govoru je Wilsou med dru gim izjavil to-le: Vsi soglašamo v tem, da potom pogajanj m potom sporazuma t vladami centralnih držav m mogoče priti do miru. Pogajali smo se ze z njimi m smo videli, kako se pogajajo z drugimi na vojni udeleženimi narodi v Brestu-Litovskem in v Bukarešti. Vlade centralnih držav so nas prepričale, da so brez časti in da ne razumejo pravičnosti. One se ne di že pogodb in ne sprejemajo nobenega načela, ka-Kor samo načelo nasilja in lastnega interesa. c vladami centralnih držav ne moremo priti ao nobenega sporazuma. Storile so nam to nemogoče. Nemški narod se mora zavedati, da ne sprejemamo besed onih, ki so storili, da 1® Plla. tavojna neizogibna. Mi ne živimo v If i? mi JPi se ne poslužujemo istih besed, kakor oni. Tudi je odločilne važnosti, da smo 5?i i?re.cno sporazumeli, da ni mogoče doseči nikakršnega miru potom kakršnegakoli kompromisa ali potom redukcije onih temeljnih načel, ki smo jih proglasili za svoj vojni cilj wr-ine sme biti nobenega dvoma, vvusonov govor vsebuje iudi apel na lastne zaveznike, da naj se odkrito izjavijo, a1' Jlm,rv postavljenih čistih načelih kaj ni XvP,oll,iinih krofih so mnenja, da je ta točka Wi sonovega. govora naslovljena na adreso Italije, ki sc drži deloma še vedno gotovih imperialističnih idej. Spremembe v NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR. Novi nemški kancler princ Maks Badenski je v soboto v nemškem državnem zboru govoril svoj napovedani veliki govor. Pečal se je v njem s spremembo dr« Ca v ne vlade, o kateri je reke!, da je znamenit dogodek v nemški povestnici, ker sega globoko v ves vladni sistem. Od zdaj naprej bo volja ljudstva soodločevala na razvoj usode nemške države in se bo to dejstvo primerno upoštevalo na vseh poljih javnega življenja. Sprememba ostane trajna in neizpremenljiva. Zvcznodržavni značaj Nemčije ostane. Razširi se pa tudi ne Alzacijo-Loreno. Nato je državni kancler prešel na ml-rovno vprašanje in rekel, da je mirovna ponudba Nemčije nujno nadaljevanje tiste politike, ki jo določa resolucija držav« nozborske večine. V zmislu volje večine naj se Belgija upostavi. Kancler je pa tudi naznanil pripravljenost, da se razveljavi brest-litovska pogodba in se ureditev vzhodnih vprašanj prepusti razsodu naro* dov. Kancler je nato govoril o vojaškem položaju na zapadu in zaključil, da nemški narod mirno pričakuje odločitve. Priprav« ljen je pri preosnovi Evrope v zmislu miru med narodi in pravičnosti sodelovati, ako bodo pa sovražniki to dobro voljo odbili, potem bo Nemčija z neslutjeno močjo izvedla boj za svoj obstanek do konca. Za kanclerjem je povzel besedo predsednik F e h r e n b a c h in v imenu nemškega naroda in državnega zbora izjavil, da mirovno ponudbo odobrava in prisvaja. Nato je predlagal, naj se zbornica, da dobe stranke čas za medsebojne razgovore « kanclerjevih izvajanjih, odgodi in predsednik pooblasti, da skliče prihodnjo sejo takoj, kakor hitro bodo posvetovanja koD' čana. Posl. Haase je v imenu neodvisnih socialnih demokratov ugovarjal proti od-godenju in zahteval, naj se skliče prihodnja seja ž%v ponedeljek. Tudi Poljaki so po posl. Seydi vložili protest in predlagali, naj se debata o kanclerjevem govoru otvori takoj. Državni zbor mora nemudoma pojasniti svoje pogoje za trajen mir. Posl. E b e r t (večinski soc. demokrat) govori za predsednikov predlog, ki ga zbornica sprejme proti glasovom Poljakov in neodvisnih soc. demokratov. Program nove nemške vlade. Ber'in, 5. (K. u.) »Berliner Tagblatt« poroča, da obsega program večinskih strank, ki tvori temelj politiki nove vlade, sledeče besedilo: 1. Še vedno obstoja neomejeno pripozna« vanje sklepa državnega zbora z dne 19. julija 1917. ieta, kakor je bilo dano v odgovoru državne vlade na papeževo noto dne 31. avgusta 1917. leta. 2. Pripravljenost, pristopiti zvezi narodov na sledečih temeljih: Zveza narodov obsega vse države in vse narode na temelju enakopravnosti vseh narodov. Njen namen je, zagotoviti trajen mir, neodvisen obstoj in svoboden gospodarski razvoj vseh ljud-tev. Zveza narodov varuje z vsemi svojimi sredstvi moči vse države, ki ji pristopijo, s tem, da pilrn^va njihovo posestno stanje in pravice, katere ,m daje zveza ter izključuje nasprotujoče si pogodbe. Podlaga za zvezo narodov je: ob3c?na izpopolnitev mednarodnega prava, ir>";i3»boi-na dolžnost, predložiti vsak rnz^or, ki da ni mogoče diplomatičnim potom r mirovni obravnavi, svoboda morja, vsestrar !aIu, da so govorice I «n južno Car.,wiiii-. NuSc čete so napredovale. '| uspehe. Ma svojem levem kriiu so ponesle svo- * ' 1 V odsekih Lens in Armcntieres se sovražnik , je črie za 1 kilometre naprej do severno Au- šc vedno urnika. Naše predstraže so dosegle 1 boriva, 3 kilometrov severno Somine-Py-a in. Wavrin, Erquingham, zapadno Hauboudina. — j vasi \ audesin, Dontin, St Souplet in gozdov 0., 21'. in 36. divizija io napredovalo za več ' . ~ . . " nego ') milj in pomagale, ko smo ujeli 4000 mož in uplenili nad 100 topov. popolnoma neutemeljene. Amnestija v Nemčt?!. Dunaj, r. oktobra. ^Morgan« poroča- iz Francosko uradno poročilo. Pari.-, i. oi-iobta. Severno ocl St. Quenti-i na so kt. 'Kov. ur.) »Central Ncws« poročajo iz Lo*. Angele*: Bivši veleposlanik Združenih ctr-.av v Berlinu Gc-ravd je izjavil, da ho po njegovi sodbi novi kaiKler princ Maks stavil pošteno mirovno ponudbo. Imenovanje princa Maksa kanclerjem si tolmači Gerard tako, da se jo Nemčija odpovedala svoji dosedanji politiki. Hekol je, da je vodno sodil, da ho Nemčija imenovala za kanclerja princa Maksa ali pa Solfn. kadar bo Želela akle- AVSTRIJSKO URADNO POROČILO, niti mir. Dunaj, 5. oktobra. Uradno: Balkansko bojišče, — Albanija, Nobenih večjih bojev. Srbija. | Pri Vranji so trčili srbski oddelki na naše prednje straže. < Dunaj, 6, oktobra. Uradno: Južno od reke Skumbi so se bili boji i zadnjih oddelkov. Na srbski fronti smo pri Vranii umak- j nili naše prednje čete. ••> j Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO URADNO POROČILO. j Berlin, 6, oktobra. (K. u.) Uradno: Naše čete, ki so se do zdaj bojevale v okviru bolgarske armade, smo izločili in korakajo v svoja zbiiališča. Popolnoma so izpolnile visoke zahteve, ki so se stavile na nje in so izvedle odlična dejanja. Italijansko uradno poročilo z Balkana. 4. oktobra. Naše čete so 3. t. m. na celi fronti od morja do tomoniškega gorovja nadaljevale svoje prodiranje. Na levem krilu je ena izmed kolon prekoračila Semcnico in preko ravnine Mazakja hitro prodirala proti Ljušani, važnemu sovražnikovemu središču. Na desnem krilu je druga kolona zasedla Berat in prodirala oh Dcvoliju v snteri na Elbasan. j Francosko poročilo. 5. oktobra Zavezniki so prisilili v Alba- i niji Avstrijce, cla so se umaknili na cesti E1 Bassan čez sovodje rek Skumbi in Langajca. , Sovražnika «mo pregnali tudi čez Dibijo. Srbsko poročilo. 5, oktobra. Srbi so odbili avstrijsko-ogr-ske in turške ojačbe proti stari srbsko-turški meji in so ugrabili 100 ujetnikov. Bolgarska čete proti Turčiji. Dunaj, 7. okt. -Tel. komp.« poroča, cla i se bolgarske čete brez vsake vojne napo- , vrdi bojujejo v zvezi z ententinimi četami j proti Turčiji. Med .Sofijo in Londonom je . obnovljena direktna brzojavna zveza, ki I zelo živahno deluje. Proti Budimpešti. Genf, 7. okt. General Franchet d' Espe- j ray, poveljnik oriontske armade, je izjavil: Naše vojaške, operacije, ki smo jih proti Bolgariji ustavili, bomo v. vso silo nadaljevali proti Avstriji-Ogrski in upamo, da •/, enakim uspehom. Naše čete teodo prodirale proti Budimpešti. Udeležiti se hočejo zmagoslavnega pohoda srbskih čet. Naše rezerve so še popolnoma nedotaknjene. Entento udari ca Carigrad. Geni, 7. okt. Poveljnik orient,ske armade Franchet d' F.speray je izjavil, da bodo njegove čete v. vso si'o udarile proti i Carigradu. j Bolgarsko sobranje odobrilo soglasno predloge vlade o premirju, Sofija, 4. (K. u.) Seja sobranja, ki je > trajala celih pet ur, v kateri so zastopniki i vseh strank povrsti govorili, nakar je po- ; dal ministrski predsednik pojasnila, ki so j jih zahtevali od njega, se jc končala s so- , glasno odobrenim sledečim sklepom: »Po- : tem, ko smo soglasno slišali razloge, ki so j privedli do sklenjenega premirja z enten-tnimi državami, odobrava narodno sobranje stališče, katero je zavzela vlada in prestopa na dnevni reci.« Sobranje odgodeno. , Sofija, 5. oktobra. Sobranje se jc odgo- j dilo do 15. oktobra, ko sc začne redno parla- j mentnrno zasedanje. Kralj Fordinarad sta Dunaju. Dunaj, T. oktobra. Bivši bolgarski kralj Ferdinand so jo v soboto pripeljal ir, grada Ebenthal na Dunaj. Poskušeni »nuad ian vojaškega tjuvernorla v Srbiji. Belgrad, 5, okt. (K. u.) Dne 3. oktobra so poskusili napad na vojaškega guvernerja generalnega polkovnika barona pl. Rhe-mena. Fetindvajectlet. Belgrajčanka Lepo-sava Bosinovič je izročila generalnemu guvernerja pred njegovo palačo prošnjo z nabitim revolverjem. Vsled hlaclnoJkvv-3. okt obraz večer. Angleži in Škoti so zo- i osebnega pobočnika so nnpadalko raz-vzeli Sequehart. Angleži so vzeli Remi- orožili še preden je mogla rabiti revolver, 1 ' ' ' " in so jo izročili vojni policiji. Dosedanjo poizvedbe so dognale, aa gre zn nosecn, v skrajni meri histerično »eno. vasi . v okolici Grand Beloisn. Dalje vzhodno so prišle do okolice St Eticnna in Arnesa in sc ustalile na visoki planoti Orfeuil. Vas enakega imena so zasedle. Francozi so izpraznili Chal-ierange, ki ieži sedaj med občina frontama v Ofinju obeh artiljerij. SUne izgube Nemcev. Bero, 5. Stugeraann piše, da zahodne velesile ofenzivo še vedno ostro nadaljujejo. General Foch zato zasleduje tako taktiko, ker so izgube Nemcev izredno visoke, kar se izraža. že v številu ujetnikov nad 230.000 mož in z izgubo nad 20.000 strojnic in nad 3500 topov. Foch lahko razširi fronto še bolj v Vogeze, če razpolaga r dovolj močmi, da ho pritisk premoči še hujši. tom in Beaurcvarjem ob prekopu v črto Bantcux - Lc Chatelet in smo tam stoječe čete umaknili v zadaj ležeče črte. Angleži so nadaljevali svoje napade med Le Cha-teletom in severno od St, Quentina. Be-aurevar in Lontrehain sta jima ostala. Na ostali fronti so njih napadi omagali pred našimi črtami. V bojih pri Beaurevarju se je odlikoval rezervni pešpolk št. 56 pod svojim poveljnikom majorjem pl. Loebbekejem. Vojna skupina nemškega cesarjeviča. Na Chemin des Dames smo odbili ponovne napade Francozov in Italijanov. Nadaljevali smo dne 3 oktobra pričeto premikanje vzhodno od Reimsa in na obeh straneh Suippcsa ter smo v predzadnji noči izpraznili tudi naše postojanke ob Brimontu in Berruju ter zasedli zadaj ležeče črte. Sovražnik je sledil tekom dne, V bojnem stiku smo bili z njim ob Suippi, na obeh straneh cesto. Reims - Neuv Cha-tel, pri Lavannesu - Epoyeju . Pont Fe-vergerju in ob Arnesu. Med cestami, ki vodijo iz Somme - Py proti severu in vzhodno od Liryja, so Francozi in Američani zopet napadli z močnimi silami. V težkem boju smo popolnoma držali svoje postojanke. \Vestlalsk* pešpolk 55 in zahodni pruski pešpolk 149 sta sc ob tej priliki posebno odlikovala. Sovražnika, ki je naskakoval v 15. valovih višino Liry, je 199. pehotna divizija večkrat odbila. Poročniku Marbockr. s stotnijami pešpolka 357 gre pri obrambi sovražnih naoadov i posebna zasluga. Sovražnik je imel tam najtežje izgube. Na zahodnem robu Argo-nov so se izjalovili delni sovražnikovi napadi. Vojna skupina pl. Galhvitza. Američan je med Argoni in Mozo nadaljeval svoje močne napade. Vzhodno od Exermonta se mu ]e posrečilo, da jc s sunkom napredoval do gozdnih višin približno en kilometer severno od navedenega kraja. Tam so v popoldanskih urah omagali njegovi ponovljeni napadi. Na obeh straneh ceste, ki vodi iz Charpen-tryja proti Romagnesu, so zopet omagali napadi pred črtami alzaško-lorenšfcih in vvestfalskih polkov. Vzhodno od tam je vdrl sovražnik v gozd Fays, drugod smo ga odbili. Včeraj smo sestrelili 37 sovražnih letal in 2 pritrjena zrakoplova. Dalje smo sestrelili iz sovražne skupine, ki je poletela na napadalni napad v Pfalzo. v bojih z njo 5 letal, Berlin, 6, oktobra, zvečer. Uradno: Delni boji so se bili severno St. Quentina in v Champagni. Med Argoni in Mozo smo odbili silne napade Američanov. Hindenburgova črta prebita. London, 4. (K. u.) Reuter je zvedel, da sc je včerajšnji angleški napad severno od St. Quentina raztezal na fronto 8 milj in prodrl zadnjo črto Hindenburgovih utrdb na tem ozemlju. Angleško uradno poročilo. London, 3. oktobra. Ofenziva zaveznikov na Flandrskem in napredovanje pred Cambraijem in St. Quentinom v zvezi s težkimi izgubami, ki so jih utrpele sovražnikove čete pri njih naporih, da kljubujejo uspešnim napadom zaveznikov, so Neinca prisilile, da jc v velikem obsegu umaknil svoje črte. Od Lensa do Armentieresa izpraznuje sovražnik svoje skrbno zgrajene postojanke, katere je držal, odkar se jc pričela vojna v jarkih in jih branil dosedaj do skrajnosti. To premikanje, ki nas ni presenetilo, naše čete ostro zasledujejo ter so v neprestanem stiku z zadnjimi nemškimi oddelki, katerim prizadevajo veliko izgub in ugrabljajo mnogoštevilne ujetnike. Včeraj zvečer je napadel sovražnik naše postojanke severno od Cambraia. Odbili smo ga, ob čemer so nam pustili ujetnikov. Danes zjutraj so naše čete ponovile svoje napade severno od St. Ouentina. pet court, \Viancourt, Gauv, Le Catelet in zasedli Armcntieres.' 4, oktobra zvečer. Danes so sc vršili krajevni boji v okolici Beaurevoir. severno Juy-a o) Boji z ItaSpnii AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 5. oktobra. Uradno: Na benečanski gorski fronti so se boji znatno povečali. Južno od Asiaga in na Monte Pertica so vdrli sovražni oddelki v naše naipred-nejše črte. S protisunkom smo jih vrgli. Italijanom smo iztrgali severnovzhodno od Monte Pertica postojanko Petz, da izboljšamo naše tamošnje utrdbe. Deli bo-senskega-ercegovskega polka 5 so vzeli italijanske obrambne naprave v ljutih po-bhžnjih bojih in so odbili v osvojenih jarkih tri močne protinapade. Poleg krvavih žrtev je izgubil sovražnik 6 častnikov in 170 mož, ki smo jih ujeli. Zaplenili smo 18 strojnic in veliko orodja. V istem času so pripeljale naše patrulje iz sovražnih postojank na Colu deli' Orso ujetnikov. Dunaj, 6. oktobra. Uradno: Nobenih večjih bojev, Ob napadu italijanskih letalcev pri Neumarktu na južnem Tirolskem na ujet-niški tabor so ubili in ranili veliko italijanskih vojnih uietnikov,- Giolitti v Rimu. Chiasso, 5. (K. u.) Giolitti se je pripeljal včeraj v Rim. Bil je že na poti, ko je dobil poročilo o zasedanju zbornice. Na kolodvoru v Rimu ga je sprejelo veliko političnih prijateljev. Palestina. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 6. oktobra. Uradno: Nemški bataljoni, ki se v Palestini bojujejo na strani naših zvestih turških zaveznikov, so se morali skupno s slabimi turškimi mcč-tni umakniti velikanski sovražni premoči n se umikajo čez Damask proti severu. Poraz v Siriji. London, 5. oktobra. Uradno: Položaj sc ni izpremenil. Severno in zahodno od Damaske je naša kavalerija ujela, ko je poizvedovala, nad 15.000 mož. Odkar trajajo operacije, od 18. septembra ponoči, smo ujeli nad 71.000 sovražnikov, zaplenili 350 topov; vštetih ni približno 8000 ujetnikov, ki jih je ujela arabska armada kralja -Husseina. Všteti so v to število turški poveljniki 16., 19., 24. in 25. divizije, ostanek posadke v Madnu (Al Verbi oasa) in nemške ter avstrijske čete (206 častnikov in 3000 mož). Iz ^ysije„ Intervencija Japonske. Moskva, 3. (K. u.) »Or?nburgski Kraj objavlja sledečo uradno izjavo japonskega ministrskega predsednika o vmešavanju Japonske v Rusiji: Sibirija se je zapletla v zmede; sklenili smo, da jo rešimo. Naše čete prihajajo v Sibirijo na skupno delo z zavezniki. Bore se skupno ž njimi in s Čeho-Slovaki, da se obnovi red" Japonska ima v sedanji vojski važno poslaništvo na Vzhodu. Predvsem moramo rešiti Sibirijo in za njo Rusijo. V ruske zadeve se ne nameravamo vmešavati. Vrhovno poveljstvo nad sibirsko armado so izročili Japonski. Država čuti važnost tega dejanja. V njenem imenu izjavljam, da sedanja ekspedicija ne zasleduje nobenih osvojcvalnih smotrov. Rusi morajo čutiti našo prisrčnost, dvigniti ugled noše dr"ave na vzhodu in popolnoma izpeljati našo reč v imenu kozmopolitičnega načela. Italijani v Sibiriji. VUdivostok, 5. oktobra. V Sibirijo je poslala Italija v varstvo Čehe - Slovakov dva bataljona. Boljševiki ustrelili Lockharta? Stockholirt. 5. »Sovjetskija Izvestija« poročajo: Angleški poslanik Lockhart je pripo-znal izredni preiskovalni komisiji v Moskvi, da 'e nameraval vprizoriti vstajo proti republiki sovjeio''. povcani je tudi več podrobnosti in imenoval imena svojih sokrivcev. Drugi dan ao ga v Moskvi ustrelili, kar je povzročilo v Moskvi med tEtnkai živečimi Angleži paniko. iz parlamenta. Dunaj, 6, oktobra. Torkovo sejo poslanske zbornice bo vlada otvorila s sporočilom o storjenem mirovnem koraku. Nato bo zbornici najbrž prekinila notranjepolitično debato za tako dolgo, da bo dospel Wilsonov odgovor. Če bi pa prišlo proti pričakovanju do notranje politične debate,, bosta govorda iz Jugoslovanskega kluba poslanca dr. Rybsf in dr. Benkovič. Poslanec dr. Rybaf je vložil predlog zaradi tajnega preganjanja dr. Korošca s strani policijskih in vojaških oblasti. Dr. Benkovič ima nujno vprašanje zaradi oprostitve stotnika Wol££anga, ki je umoril desetnika Tušaka, Zapiski med $e§lerjevim govorom. Na Dunaju, 3. oktobra 1918. Pet ur že traja seja danes, pa je končal šele tretji govornik Daszvnski. Zenker in Ad-ler ter Daszvnski so govorili približno po enako dolgo. Govor Daszvnskega velja v zbornici za dogodek dneva. Visoki, suhi, sivolasi mož, kot prerok po obličju, govori vedno pro-jo, udarja z mečem govora brez pardona in zadene, zadeva ... Ni ga, ki bi mu ugovarjal. Velik krog ga posluša vedno, a nikdo ne odide pred koncem poldrugo uro trajajočega govora. Adler ni govoril že dalje časa. Mož je bil bolan, redko ga je bilo videti v zbornici. Danes se je raznesla vest, da govori Adler. Vse stranke so bile zastopane okrog govorniške tribune. ko je nastopil mali mož, sključen, s suhim, najeako trudnim obrazom in dolgimi lasmi. Ka-k4tn je bil pred vojno, ne vem. Sedaj leži na njegovi osebi sled težke preteklosti; spoštovanje pred trpljenjem tega očeta in politika se kaže že na zunaj v svečani tihoti, kadar prične govoriti. Ista tihota med govorom. Vse visi na njegovih besedah, a nikdo ne moti poslušalcev s ploski in medklici. On ne_ napada nikogar, čeprav se navadno silno loči od načina pred«Jovornikov. Kot nekak oče je, ki sme reči marsikaj, ker ga priznavajo na tihem kot avtoriteto. Iz njegovega današnjega govora naj zapišemo nekatere misli! 1. Stara Avstrija je umrla. Veliko grozot je rodila ta vojna, a največja grozota bi bila ta, če bi se bila v te! vojni stara Avstriia ohranila v stari obliki. Nikdar nismo politike uravnavali na podlagi dogodkov na bojišču, zato tudi danes ne molimo vseh štirih od sebe. Zadnji Hussarekov 0ovor bi nam bil lepo donek če bi ga bili slišali pred desetimi leti. Sedaj mu pa jemlje pomen prepričanje, da ga je rodil in izsilil strah pred bajoneti — pa seveda ne nemškimi. A rekriminacije ne pomagajo nič, mi tfleimo, kaj nam je danes storiti! 2. Mi hočemo mir. Mi smo bili — naj govorim milo — od usod«' določeni, da smo vrgli zažigalno plamenico v Evropo. Mi moramo tudi storiti pokoro, če hočemo doseči odpuščanje. V kolikor je mogoče, hočemo škodo popraviti. Naš zločin nad Srbijo ne obstoji le v tem, da smo pričeli vojno. Tudi med okupacijo so se zgodile stvari, o katerih bi vedel prav veliko povedati. Nismo med njimi gospodarili tako, da bi si bili pridobili njih naklonjenost in iim dokazali, da je pod Habsburžani boljše kot pod njihovo dinastiio. Mir nas bo vena! žrtve, a neprimerno manjše žrtve kot nam iih je bila naložila dosedanja vojna doba. Imamo pa volili le med žrtvami za mir in med žrtvami za vojno. Odločimo se za prvo — drugega nam itak tudi ne preostaja. 3. Če ie vsaka izdaia sramotna, se mora to zanikati pri veleizdaji. Te ne more nikdo izvršiti v osebnem interesu. 4. Človek se sramuje te Avstrije in njenih Nemcev. Mi poginiamo na zablodi, da je naša naloga, vladati nad drugimi, 5. Varujmo se, da bi napravili še kdai usodno napako naše vlade, da je izigravala Srbe proti Hrvatom in obratno, Mažarom bi bilo to morebiti prav. A Mažari so zaostali za razvojem časa. Oni ne vidijo preko mej Ogrske. Najmanj pa moramo zahtevati, da se v notranje razmere avstriiskih narodov ne vtika kak Tisza. Temu človeku bi ne zaupal najmanjše reči za naikrajši čas. V kolikor zamore posameznik biti kriv vplikih dogodkov — kot veste vsi, ie to na dobri in slabi strani le v omejenem obsegu mogoče — je Tisza eden izmed tistih, ki so najbolj obteženi s krivdo na preliti krvi. Od ureditve jugoslovanskega vprašanja pa zavisi mir v državi in mir v Evropi. 6. Preiščimo, ali še hočemo imeti avstrijski narodi med seboj — kot popolnoma enakopravni in neodvisni seveda — kaj skupnega in v čem naj to obstoji. Prepričan sem, da bo potreba, da ohranimo nekatere zveze. V začetku nam bo težko, vsesti se skupaj k posvetovalni mizi. Prišel bo pa tudi čas enotnosti in solidarnosti, ker nas ne bo vezala nikaka sila, amnak borno imeli skupne stvari samo na podlagi lastnega dogovora. samostoino avtonomij® Trsta, Trst, 5. (K. u.) Svet trgovske in obrtne zbornice v Trstu je objavil sledeče obvestilo: Z ozirom na usodne ure, katere preživlja zdaj Avstrija na gospodarskem polju, so člani sveta trgovske in obrtne zbornice v Trstu sklenili, da zavzamejo z ozirom na dogodke stališče s sledečo deklaracijo, katera se odpošlje zunanjemu ministru grofu Burianu, ministrskemu predsedniku pl. Hussareku, trgovinskemu ministru dr. baronu pl. Wieserju, notranjemu ministru vitezu pl. Gaverju in namestniku dr. baronu pl. Fries-Skeneju. Z ozirom na težke usodne zapletljaje, ki jih lahko prinesejo Trstu pričakovani ustavno-pravni preobrati z ene strani, z druge strani pa pričakovani mednarodni dogovori z ozirom na njegovo gospodarsko bodočnost, so pripadniki sveta trgovske in obrtne zbornice kot zastopniki gospodarskih koristi Trsta sklenili, da dobro ume-vajoč koristi Trsta in vseh dežela države zahtevajo, da ostane Trst z ozemljem kot edino lastno, veliko primorsko in trgovinsko pristanišče vsega avstrijskega zaledja ločen od ostalih sosednih ozemelj z avstrijsko državo kot njeno celoto v obliki avtonomnega ozemlja v trajni, neposredni zvezi, dalje, da se zagotovi državnemu pristanišču trajno neobhodno potrebna, nemotena in neovirana možnost razvoja, naj se temu avtonomnemu državnemu neposrednemu ozemlju pridružijo sosedna primorska ozemlja celega Tržaškega zaliva, ki jezikovno in gospodarsko gravitirajo v Trst in naj vsi merodajni činitelji države že zdaj s popolno jasnostjo proklamirajo svoje stališče glede na vprašanje Trsta v navednem smislu. Cefao-SEovaki v inozemstvu. »Socejalisticke Listy« prinašajo informativen članek o češko-slovaškem pokretu v inozemstvu, o katerem pravijo: Zasluga češko-slovaškega narodnega sveta v Parizu je ta, da je priznano češko vprašanje kot splošno svetovno vprašanje ne samo v teoriji, ampak tudi v praksi. Češki narodni svet je razvil svoje delovanje na diplomatičnem polju in na polju vojaške organizacije. Za njim stoje tri armade, ki se bore na treh frontah: na italijanski, francoski in ruski. »Journal de Geneve« je pred kratkim poročal o hrabrem vedenju čeških oddelkov pri Amiensu, kjer so bili pod poveljstvom generala Kadržabeka. »BSrsen Kurier« poroča iz Rusije, da je sestavljena tamkaj češko-slovaška armada iz treh skupin. Prva nadvladuje ozemlje okoli Volge do Čeljabinska, druga ozemlje od Bajkalskega jezera do Mandžurije, a tretja je v Vladivosto-ku, na Amurju, v Usuri in Harbinu. Prvi dve skupini se borita samostojno, dočim je 3. del angleške armade. Na diplomatičnem polju je dosegel narodni svet, da ga ie priznala angleška vlada za provizorno vlado zvezne države, a isto so storile Francija, Italija in Amerika. Ob priliki priznanja te provizorne vlade piše »Corriere della sera«, da sledi iz tega priznanja, da imajo odslej zastopniki te vlade pravico se udeležiti vseh konferenc zaveznikov, izdajati potne liste in denar, razpisovati posojila, imeti svoje diplomatične zastopnike in biti član mirovnega kongresa. Češko-slovaška provizorična vlada se je že poslužila vseh teh pravic razen zadnje. Ona ima že svoje diplomatične zastopnike v Londonu (Vosek), Rimu (dr. Sychrava), Washingtomi (Olga Masa-n-kovaj, Samari (prof. Maksa), Švici in Španiji. Izdala je tudi svoj zlati in srebrni denar, po deset m dvajset frankov, ki se imenujejo sokoli |na eni strani je slika sokola, na drugi strani pa kraljevski grad na Hradčanih). Pred par tednije češko-slovaški narodni svet razpisal po-soiilo 20 milijonov frankov, ki je bilo v 24 urah prekoračeno za 7 milijonov. »Borsen Kurier« poroča iz Moskve, da je tudi japonski ccsar sprejel češkoslovaško deputacijo, ki sta jo vodila Spaček in IIuska, v avdijenco. Politične novice. + Češki narodni zbor. Dunaj, 5. oktobra. Stanek je povabil vse narodne svete s Češkega, Moravskega, iz šlezije in ogrske Slovaške v torek v Prago na posvet, ki ss ga udeleže tudi češki gosposkozbornični člani, češki poslanci, zastopniki okrajev in mest in zastopniki časopisja. Dunaj, 5. okt. Praškega narodnega odbora se udeleže tudi poljski in jugoslovanski poslanci. Govori se, da če se bodo dogodki tako razvijali, kakor žele prijatelji entente, se poslanci ne vrnejo več v avstrijski državni zbor. Govori se tudi, da bodo ta dan kljub prepovedi vlade zopet izšli »Nprodni Llsty«. -f Čehi za odgodenje torkove seje. Poslanca Stanek in dr. Hruban sta z ozirom na praško narodno zborovanje, ki se vrši v torek, posredovala pri predsedniku dr. Grossu, naj za torek določeno sejo državnega zbora odgodi. Dr. Gross je odgovoril, da prošnji, ker je seja žc razpisana, ne more ugoditi, vendar pa utegne biti torkova seja zgolj formalnega značaja. + Stanek zahteva popotno liste. Dunaj, 5. okt. Stanek je naprosil danes grofa Buriana za 20 potnih listov, da odpotujejo češki zaupniki v Švico, kjer naj bi proučili možnosti o miru. — O tem smo prejeli z Dunaja še naslednje telefonično poročilo: Poročilo, da je zahteval poslanec Stanek od vlade potne liste za 21 delegatov češkega naroda, da morejo informirati čehoslo-vaško vlado v ententnih državah in se udeležiti mirovnih pogajanj, je za sedaj Se prerano. Kakor hitro pa bo prišlo do premirja., bo češka delegacija stavila te zahteve. + Državna preosnova pred vratmi. Z Dunaja poročajo dne 5. t. m.: V parlamentarnih krogih je znano, da na vodilnih mestih računajo s tem, da bo v zadnjih dneh uvedena preosnova Avstrije v državo narcfdov tako hitro napredovala, da bo narodno vprašanje že rešeno, ko bomo z mnogosporazumnimi državami sedli za razpravno mizo. Nemški poslanci nameravajo ustavno reformo kolikor mogoče pospeševati. Sprejem socialnodemokratičnc resolucije je ustvaril možnost, da bodo vse nemške stranke enotno postopale, ker skoraj ni dvomiti, da bodo pritrdili turi: krščanski socialci. Slovanske stranke se i ravnajo doslej pasivno, vendar utegne za i torek sklicano veliko češko zborovanje v 1 Pragi dali pojasnila o nadaljnji taktiki. Optimisti med politiki že govQre o tem, da se v nnibiižjem času ustanovi ministrstvo narodov. Kot bodočega moža označujejo dvornega svetnika Lammasch?.. Te kombinacije so vsekakor prenagle, Vendar pričakujejo v prihodnjem lednu tudi na poprišču notranje politike važnih dogodkov, + Olajšanje študij vpoklicanim teologom. Načelniku parlamentarne duhovniške zveze, p. Stojanu, so na merodajnem mestu naznanili, da bodo tiste bogoslovce, ki so v izvidu klasificirani z B in C, premestili v taka mesta, kjer bodo mogli bogoslovne nauke dokončati. -f- Za srednješolske učitelje. Poslanci dr. Stumpf, Miklas in tovariši so vložili v zbornici dva predloga glede srednješolskih učiteljev; prvi so nana?a na zboljšanje gmotnega položaja, drugi, na varstvo na* slova »profesor«. Predlog zahteva, naj se nadure izprašanih učiteljev plačujejo enotno po 200 K. Ker je delo ravnateljev na posameznih zavodih silno različno in ima ravnatelj velikega zavoda večkrat dvojno delo kot ravnatelj malega zavoda, se naj določi, da dobe ravnatelji za vsako paralelko še poseb.no remuneracijo v znesku 200 K letno. »Pisarniške moči« so plačane danes bagatelno, navadno s 400 K na leto. Odslej naj znaša ta remuneracija pri štirih paralelkah 600 K, za vsako na-daljno paralelko pa še po 100 K letno. Naslov »profesor« naj se dovoli samo akade-mično izobraženim (in seveda samo izpra-šanim) osebam, v prvi vrsti visokošolskim in srednješolskim profesorjem. Naučno ministrstvo je upravičeno, podeliti ta naslov tudi drugim za posebne zasluge v znanosti, umetnosti ali šolstvu. Kdor ima žc naslov »profesor«, dasi mu ne gre po predlaganem zakonu, ga obdrži. -U Foljska kriza. Varšava, 5. oktobra. (K. u.) Jutranjiki poročajo, da se vlada včeraj še ni sestavila, kakor so pričakovali, ker je notranji minister Ste.cki zahteval, naj sprejmejo v vlado tudi zastopnike levice in naj razširijo državni svet. Ku-charze\vski jo sicer načelno za to, a odklonil je, da to precej izvede, vsled česar je, kakor trdi časopisja, Stecki derpisioniral. Mikulevvski, Pomorski, Svviezinski in Chmielevvski kandidirajo na njegovo mesto. -j- Neizpolnjene Želje. Marburger Ztg. je zaječala, ker sc je stavila ponudba miru. Toži se ji po starih časih nasilstva in pove, cla je stare Avstrije konec. Milo stoka: »Kar bi se prejšnje čase težko kaznovalo kot veleizdajalstvo, o tem se danes javno pogajajo in vlada sodeluje. Zakaj ni ostala v veljavi tista močna roka, ki smo jo videli v prvih tednih vojske? Vse drugače bi iapadlo, če bi ne bili pozneje pustili popolne svobode hujskanja Masaryku, Kramafu, Korošcu in tovarišem.« Kavarniški strategi »Marburger Zeitung« nato predavajo, da če bi oni komandirali armado, bi^e ravno tako branili, kakor se brani Nemčija. In v koncu razmotrivanj mariborski špisar pripoveduje ententi, da če odkloni mirovno ponudbo, bo pripravil meč mir. V silno resnih časih se le radu-jemo onemogli jezi mariborskih kavarniških omizij, ki bi na;rajš'< dr. Korošca s svojo močno roko obesili. Mariborski špisar se bo že privadil življenju v Jugoslaviji in se bodo njegovi sinovi čudili, če bodo brali kdaj uvodnik »Marburger Ztg.« z dne 6. oktobra 1918. -f- Naša zveza z Nemčijo, Listi v Nemčiji so se te dni zelo pečali z možnostjo, da odpade Avstrija od Nemčije. »Vor-vvarts« je pisal tako, a »Vossische Ztg.« je o tem predmetu pisala kakor o reči, ki je gotova. , + Za nemški narodni odpor na Češkem. Delavska okrajna organizacija v Te-šinu-Podmoklih je sklenila sklicati veliko zborovanje zaupnikov iz cele Nemško-Češke, da se dogovore zaradi mobilizacije in organizacije vseh nemških narodnih sil v svrho narodnega odpora. -r Novi nemški kancler grofu Burianu. Državni kancler princ Maks Badenski je poslal zunanjemu ministru grofu Burianu brzojavko: »V odgovornosti polni uri, ko prevzemam izročeno mi službo kot državni kancler, čutim potrebo, da v zavezniški zvestobi pozdravim Vašo ekscelenco. V neomajnem sobojevništvu so se zavezniške armade tekom štirih vojnih let upirale navalu sovražnikov. Slavni čini naših vojska, obrambna volja narodov, zvesto vzajemno delo naših vlad nas z božjo pomočjo dovedejo do častnega miru. V tem zmislu smem prositi Vašo ckscelenco, da mi v tem resnem času zagotovi svoje izkušeno sodelovanje.« — Grpf-Burian je odgovoril: »Za prijazne besede, ki jih preveva duh velikega in težkega časa, s katerimi ste me, Vaša velikovojvodska Visokost, povodom svojega službenega nastopa blagovolili pozdraviti, sprejmite, prosim, mojo globoko zahvalo. Prosim, Vaša velikovojvodska Visokost, bodite zagotovljeni, da bo vse moje mišljenje in prizadevanje jflremilo za tem, da v zavezniško zvestem sporazumu in smotrenem skupnem delu s cesarsko nemško vlado dosežem, da naše občudovanja vredne armade in narodi knkor hitro mogoče postanejo deležni blagodati častnega in pravičnega miru.« + Dr. MV.aja o 2,v.'zi narodov. Dunaj, 6. oktobra. Državni poslanec in voditelj nemške krščanskosocialne stranke dr. Mataja izvaja v 6vojem glasilu »čsterreir clijsche Volkspresse« v uvodniku med drugim: Idejno jedro borbe narodov je na-sprotstvo med narodi. Boj med narodi ne more prenehati, če se v mirovni pogodbi ogroža varnost eksistence aH naravne razvojne možnosti le enega naroda. Ureditev vseh teh zadev se mora prepustiti splošm mirovni konferenci, ki bo izpolnila svojo nalogo le tedaj, če bo, kar je še važnejše, kakor zveza narodov, ustvarila podlago za zvezo narodov. -f Ogrska za personalno unijo. Iz Budimpešte poročajo, da se na Ogrskem hitro širi misel za popolno ločitev Ogrske in takojšnjo uvedbo personalne unije. Na čelu gibanja stoji Karolyijeva stranka. Za personalno unijo so se izrekli tudi poslanci, ki so izstopili iz 48tovske stranke. + Wekerle o cenzuri. Nasproti depu-iaciji časnikarjev je izjavil dr. Wekerle, da vlada s cenzuro noče prikrivati dejstev, marveč le preprečiti razširjanje neresničnih govoric. Sedaj gre za to, da nastopimo v mirovnih pogajanjih z vso močjo. Objave parlamentarnih govorov cenzura ne bo ovirala. Listi dan na dan pišejo, da je stališče ogrske vlade in zunanjega ministra omajano, kar nikakor ni res. Končno je obljubil Wekerle, da bo v bodoče kolikor mogoče ugodil željam časopisja glede cenzure. 4- Zahteve ogrskih socialnih demokratov. So«alni demokrati na Ogrskem so označili svoje zahteve v naslednjih treh točkah: 1. Ustanovi naj se vlada iz mož, ki uživajo zaupanje ogrskega naroda kakor tudi narodnosti. 2. Takoj naj se uvede splošna, enaka in tajna volilna pravica. 3. Parlament naj se takoj razpusti in razpišejo nove volitve z namenom, da novi državni zbor uredi razmere med madjar-stvom in narodnostmi, kakor tudi nasproti novim sosednim državam. -f Demonstracije v Solnogradu. Dunaj, 6. oktobra, Pri demonstracijah, ki so se vršile pred par tedni v Solnogradu in pri katerih sc ie tudi ropalo in plenilo, ie bilo napravljene škode za 4,178.788 K. Samo v skladiščih deželne vlade znaša škoda na ukradenem blagu nad i milijon kron. »verfluchte krainerische Sau«. Kočevarica dobi na prvi mig, takoj jc na vrsti; Slovenke odriva toliko časa na stran, da potečejo uradne ure, nakar jih zapodi ven ali pa toliko časa drugim deli, da za Slovenke zmanjka. Po 53 km daleč morajo Slovenci (Osilnica, Banjaloka) do moža. čakajo cel dan, a nazadnje zanjo zmanjka blaga ali pa za plačilo dobe zgoraj izra-žane sladkosti Karakteristično za možgane Če-šarka je dejstvo: Prišle so Slovenke po listek za obleko in kaj je spočel: »Sie wollen uns unser deutsches Blut aussaugen.* Mož spada v Berlin, SploSna zahteva je: Za oddaljene občine; Osilnica, Fara, Banjaloka. naj se mesto zaplsanja za obleko, čevlje itd. ustanovi v Fari; za kočevsko Slovence naj se nastavi druga oseba za ta posel ali pa g. Tschescharka nemudoma odstavi. Mi ga imamo dovolj — — preveč I — Loški potok. Ob priliki zanimivega predavanja g. Iv. Bambiča: »Moji doživljaji v ruskem ujetništvu« se je nabralo za »Narodni svet« 103 K. Vrlemu občinstvu čast! — Rdečica se je oglasila pri prašičih v radovljiškem okraju. Skupaj je šest slučajev. V Mošnjah jc bil koj prvi smrten. — Iz Sombotelja se nam naznanja, da dobivajo na Ogrskem tudi bogoslovci-voja-ki trimesečen učni dopust za bogoslovje. Povrh je dosegel somboteljski škof grof Mikes pri ogrskem domobranskem ministru, da so nekateri vojaki, ki so dovršili gimnazijo, sploh odpuščeni, da lahko gredo v bogoslovje. — 45. c. kr. državna dobrodelna loterija v civilne dobrodelne namene. Glavni dobitek z dvema pred- in za-dobitkoma po 1000 kron je zadela z zneskom 250.000 kron štev. 361.614, 50.C00 kron št. 350.4S2, 30.000 kron št. 340.101, 20.000 kron štev. 331.036, 10.000 kron štev. 429.424, 5000 K štev. 90.693, 4000 kron št. 16.736, 3000 K štev. 199.657, 471.178, 2000 K št. 118.508, 348.840, 495.963. V ljubljanskem frančiškanskem samostanu je po daljšem bolehanju izdihnil svojo blago dušo preč. g. P. Stanislav Škra-bec, konzistorialni svetnik goriške nad-škofije, včeraj zvečer ob četrt na 10. uro. Pokojnik je bil rojen v Ribnici dne 7. januarja 1844; v red je vstopil 26. avgusta 1863; v duhovnika je bil posvečen 3. avgusta 1867. Po končanih vseučiliščnih študijah, ki jih je dovršil z odliko, je deloval kot profesor na novomeški gimnaziji, dokler je bila v rokah čč. oo. frančiškanov. Pozneje je vodil kot ravnatelj in profesor domačo gimnazijo v Gorici, Vse njegovo življenje je bilo posvečeno Bogu in znanosti, P. Stanislav je bil slavist s svetovnim | glasom in nad vse zgieden redovnik in du-I hovnlk. Pogreb blagega pokojnika sc bo vršil v torek, 8. t. m., ob štirih popoldne iz frančiškanskega samostana v Ljubljani. Dnevne — V Miirzuschlagu je dne 30. septembra umrl kadetni aspirant 17. pešpol-ka Albin Bartol po kratki, mučni bolezni. Rajnik se je bil-letos spomladi vrnil iz ruskega ujetništva, v maju je napravil na tukajšnji I. državni gimnaziji zrelostni izpit in se je po vojni nameraval posvetiti medicini, Truplo so prepeljali v Ribnico k staršem. — Izmed sošolcev tega razreda je rajnik že sedma žrtev vojne. Kedaj bo vendar konec?! — Trnovo na Notranjskem. V spomin dr. Krekove smrti se je darovala v farni cerkvi slovesna sv. maša zadušnica. — V nedeljo, 13. t, m., ob 7. uri zvečer bo priredilo Prosvetno društvo v društvenih prostorih Vinsko trgatev z igro, petjem, godbo itd, Ker je polovico čistega dobička namenjenega Narodnemu svetu, upamo, da bodo Trnovčani in Bistričani tudi sedaj pokazali, da so zavedni narodnjaki ia da bodo k vinski trgatvi, ki se tu vrši običajno vsako leto, P»šli v obilnem številu. Vabimo pa tudi blifnje in daljne ljudi, da se kot dobrodošli gostje4ideleže naše prireditve. — Kočevski okraj. Zdi sc nam, da kar je kaj bolj finega v deželi, to nam v kočevskem okraju postavijo na stol oblasti, da sveti daleč na okrog in s svojim nastopom kaže, ka) smo Slovenci napram Nemcem na Kranjskem, taka luč je nadučitelj Češarek v Kočevju, ki ima v rokah razdeljevanje listkov za obleke. Kaj ta mož počenja s Slovenci v Kočevju, to se ne da vzdržati več, na noben način. Cešarek ie poturica, ki se čuti doma iz Berlina, do-žim je v prvih hlačah že srkal zrak ribniške doline. Kadar prihajajo Kočevarce z nemško besedo, je čevljev in biaga dovoli, kadar zaprosi Slovenka, jo namesto obleke obdari a lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov. Danes, 7. t. m. se bodo pričela v Rokodelskem domu redna društvena predavanja, ki se bodo vršila redno vsak ponedeljek. Pričetck točno ob 8. uri. lj Umrla je danes zjutraj ob 2. uri v Rožni dolini g. Neža Kopač. Pogreb bo v torek popoldne ob 4. uri na viško pokopališče. Naj v miru počiva! lj Umrl je za malarijo na Proseku pri Trstu v tamošnji rez. bolnišnici vojak, trgovski sotrudnik Plestenjak Ivan. lj Za dr. Krekov spomenik je z ozirom na prvo obletnico njegove smrti podaril P. Kosler, veleposestnik v Ljubljani, 100 K. lj Redek službeni jubilej. Jutri, dne 8. t. m. praznuje g. Alojzij Kajzelj, poslovodja tvrdke Franc Ksav. Souvan redko slavnost 50 letnega službenega jubileja. lj Zaročit se je na Dunaju jurist in exp. ac. g. Avg Mate iz Ljubljane z gdč. Zazo Nikolič iz Belgrada. lj Razstava slovenskih narodnih ročnih del in noš je odprta samo do vštete prihodnja nedelje, dne 13. t. m. Zanimiva je ta razstava zlasti za ženske ter za ljubitelje narodnih starin. Naj torej nihče ne zamudi redke prilike in naj si ogleda čim preje prelepo naše narodno blago. Vstop od 1. do 5, ure nopoldne. Vstopnina 1 krono. lj Siromak — okraden. Na Večni poti pod Rožnikom prenočuje v neki šupi star siromak, V noči 22. septembra so mu bili ukradeni čevlji in obleka. Gorje mu zdaj, kdor se ne more zakleniti v svojo shrambo! Tatje ne poznajo usmiljenja niti nasproti siromaku. Pred sto leti so tako kradli rokovnjači; prišli pa so v deželo Francozi in napravili red, da je človek celo v gozdu bil varen imetja in življenja. lj Spet vojaški streli, Danes zjutraj je iz šentpeterske vojašnice ušel neki vojak. Straža je za njim, kljub izrecni prepovedi, da se ro obljudenih krajih nc sme streljati, dvakrat ustrelila. Ena krogla, je priletela v okno prvega nadstropja hiše, kjer ima svoje prostore šentpeterska »Prosveta«. š Sv. Križ pri Mariboru. Misel Narodnega blagdana je prevzela vso našo ob-mejio občino in župnijo Sv. Križ. Kratka boseda v cerkvi je zadostovala, da so bili vsi pripravljeni darovati za stradajoče slovenske in hrvatske otroke po svojih močeh. Dasi je veliko dela, malo pa delavcev, so se odločilo zavedne mladenke, da stopijo v vsako hišo in potrkajo/na usmiljena srca. Z blagim darom našega zavedne-ga župana g. Galandra (1000 K) je dosegla ta akcija v naši župniji doslej še nepoznano višino nad 1750 I\. Vsi so hiteli k nabiralni poli, starši so celo svoje malo otroke na polo vpisovali, dokaz, da vsi obmejni Slovenci čutimo bolečine, stisko in glad naših krvnih bratov, ki jih sicer s telesnimi očmi ne vidimo, pa toliko bolj v svojem duhu in v svojih srcih ž njimi sočuv-stvujemo in sotrpimo. Vemo, da je tudi še nekdo drugi poklican lajšati bedo in trpljenje njihovo — pa tisti — nekdo — nič ne stori, ampak gleda nemo, kakor kame-nita sfinga na umirajoče ljudstvo. Dal Bog, da bi blagdan prinesel res rešitev stis-kanim! k Požar v Kotmarivasi. Ponoči 24. m. m. je blisk užgal gospodarsko poslopje M. Waldhauserja, p. d. Rutarja v Št. Gandol-fu. Strela je udarila v hlev in ubila enega vola in kravo. Spočetka je bila vsa živina omamljena, ko pa so v največjem ognju odprli duri, je plašno pribežal krasen bik in junica iz hleva. Zanimivo je tudi, da je par tri dni starih prascev, ki jih v'dimu niso mogli najti, še drugo jutro nepoškodovano ždelo v osmojenih hlevih. Nesreča mladega in zelo skrbnega posestnika jc tem večja, ker mu je jesenske pridelke nekaj časa prej že popolnoma toča potolkla. Vsaka pomoč, posebno na senu in slami, bi prišla v prepotrebne roke. k Šmihel nad Pliberkom. Pred nedavnim je umrl v neki bolnišnici v Celovcu 79-lotni starček Tomaž Pušl, izdelovatelj cementne opeke Podlibičem. Rajni ie bil veren, pa posebno goreč Slovenec. Veliko je prispeval za cerkvene in naše narodne namene ter agitiral in navduševal vsakogar za našo narodno stvar. Naročen je bil vsa leta na razne slovenske knjige in liste, ter se učil razne jezike kakor tudi esperant-skega. Potoval je veliko po svetu, bil jc v Jeruzalemu, Rimu in v Lurdu na Francoskem. Bil je mož, ki jih imamo žalibog le premalo. Počivaj v miru! va peje: Škerjanc M,: »Pesem«; Čajskov-skij: »To je bilo v prvi pomladi« in Vite-slav Novak: »Slovaška pesem«. Gounodovo »Ave Mari)a« bosta prednašala gdč. Dou-bravska na harfi in g. Franzot na gosllh. Pela bo gdč, ihalerjeva. Domačin g. Levar poje Vinci; »Skoz okno moje...« in Zaje: »Sala maggioie« (venecijanska pesem)* Gdč, Cirila Medvedova: Novak V., »Gorska balada« in Kari Lowe, »Zvonarjeva hči« in g. Zathey: Rubinstein, »Iskri se rosa« in Musorgskij, »Balada Mefista o bolhi«. Vodstvo Narodnega gledališča, ki želi s prirejanjem takih akademij poglobiti v občinstvu umevanje glasbene umetnosti in predvsem domačih skladb ter s tem tudi našim umetnikom dati priliko širšega udej-stvovanja, se zaveda, da je tudi s to drugo akademijo ostali v pravi smeri. Nadeja se, da bo občinstvo gotovo znalo ceniti njegov cilj. — Akademija se prične točno ob pol 8. zvečer. — V sredo zvečer za A-abonement: »Morala gospe Dulske«. *ske navicec »ri it* ovice. š Slovenski se nčijol Ni' že dolgo tega, kar so Nemci in nemčurji v naših mestih zaničevali slovenski jezik iti nosove vihali, če so samo slišali slovensko govorico. Sedaj jo drugače, razmere so so prav korenito spremenile. V Mariboru in Ptuju so si naši Nemci ustanovili posebne tečaje za slovenski jezik, ki jih v velikem številu obiskujejo nemške dame in gospodične. Prej so kmetice v velikem številu prinašale živila na trg, kar je sodaj izostalo vsled surovega postopanja ljudi, ki bi radi imeli od kmetov vse na pol zastonj. Treba je torej vzeti nahrbtnik n aramo in iti na deželo, kjer pa je treba znati slovenski. A tudi po vseh uradih in trgovinah se zahteva znanje slovenščine; sedaj sc na otro-kih maščuje zaslepljenost in kratkovidnost tistih ljudi, ki so Iz narodne nestrpnosti izrinili iz mestnih šol pouk slovenskega jezika. Ja, šc nekaj je, česa se naši ponemčeni meščani bojijo: Jugoslavija prihaja s hitrim korakom ln povezati bo treba culo in iti, če ne bodo znali jezika, ki ga govori ljudstvo ln katerega so govorili morda tudi^še njjhovi .starših p Poroka. Preteklo soboto se je poročil g. Fran Kovačič, ravnatelj podružnice Ljubljanske kreditne banke, z gospico Ka-rolino Zadnikovo iz znane naše narodne rodbine Tomaža Zadnika. p Otvoritvena predstavi slovenskega gledališča v Trstu se je vršila v nedeljo dne 6. t. m. Predstavljali so enodejansko tragedijo »Nihilistka«. p Novo vino bodo smeli prodajati v tržaških gostilnah po naredbi tržaškega namestnika ocl 20. oktobra naprej. p Razglas. Pri petnajstem srečkanju obveznic deželnega posojila iz leta 1902. v znesku 1,000,000 kron, ki se jc vršilo danes, dne 1. oktobra 1918 ob 10. uri dopoldne pri deželnem odboru v Gorici, so se izžrebale naslednje obveznice: št. 100 za 2000 kron; štev. 238 za 2000 kron; št. 2 za 1000 kron; štev. 165 za 1000 kron; št. 169 za 1000 kron; štev. 2 za 200 kron. Deželna blagajna izplača te obveznice od 1. januarja 1919 dalje v nominalnih zneskih proti povrnitvi dotičnih obveznic in tistih odrezkov, ki še ne zapadejo dne 1. januarja 1919. Obvešča se tem potom, da se obvcznice štev, 9 za 200 kron, ki je bila izžrebana dne 2. oktobra 1916 in plačljiva dne 1. januarja 1917 in štev. 71 za 2000 kron, ki je bila izžrebana dne 1. oktobra 1917 in plačljiva dne 1. januarja 1918 še niso predložile za izplačilo, — Od goriškega deželnega odbora. pr Iz gledališke pisarne. Danes zvečer prvič na našem odru Alojzij Jirasekova gledališka igra »Lalerna« izven abonemen-ta. Začetek točno pol 8, uri zvečer, pr Akademija. V torek, 8. oktobra zvečer se za C-abonement ponovi »Akademija« s popolnoma novim sporedom. Prvikrat poje pri naši operi angaževana pevka gdč. Rezika Thalerjeva, in sicer domačega skladatelja Oskarja Deva »Ptičko« in »Kangljico« ter arijo iz Massenetove opere »Manon«. Prvtikrat anstopi članica orkestra gdč, A. Doubravska, absolventinja praškega konservatorija. Prednašala bo na harfi Trnečekove »Varijacije na Veseli« tema. G. operni pevec Josip Drvota, ki ga dosedaj tudi šc nismo čuli, poje znano »Se-renado« Antona Lajovlca in Malatovo skladbo: »Čož nc rekel ti zrak milj.,.« G, Debevec poje: Aiijo iz Verdijeve opere »Traviata«; Lajovic: »Mesec v izbi« in Schumann: »Hidalgo«. Gdč. Pirkova-Igoro- g Dunajska borza. Par dni po kapitulaciji Bolgarije se je momentalno zdelo, da zavlada na borzi stabilnost, a pokazalo se je kmalu, da so politične razmere še jako negotove in padanje prejšniih dni se je nadaljevalo. Vodilna bančna delnica je padla za 9 K, vodilna transportna akcija za 28, avstrijske železne industrije vrednosii za 12, ogrske za 26. Posebno občutno so prizadtle turške transportne akcl-ie, ki so se znižale za 123 kron, tobačne z* 36 kron. Devizni trg. V pričakovanju važnih do« godkov, ki naj prinesejo odločitev glede miru, so se na nevtralnih trgih valute vojskujočih se držav nekoliko poboljšale. V Curihu je notirala nemška marka 68.50, avstrijska krona 38.50, London 22.25, franki 85.50, lire 75, rublji 60« racija. a Trgovci se vabijo, naj se zglase v torek« dne 8. t. m., ob 9. uri dopoldne v mestni posvetovalnici na magistratu, kjer dobe nakazila za moko. a Krompir za II. okraj. Stranke II. okraja prejmejo krompir v torek, dne 8. t. m., in v sredo, dne 9. t. m., pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je ta-le red: v torek, dno 8. t. in., dopoldne od 8, do 9. ure zvečer št. 1 do 130, od 9. do 10, ure št. 131 do 260, od. 10. do 11. ure šl. 261 do 390, popoldne od pol 2. do pol 3. ure št. 391 do 520, od pol 3, do pol 4. ure št. 521 do 650, od pol 4. do pol 5. ure št. 651 do 780, od pol 5. do pol 6. ure št. 781 c!o 910. — V sreJo, dne 10. t. m., dopoldne ou 8. do 9. ure št. 911 do 1040,-od 9. do 10. ure št. 1041 do 1170, od 10. do 11. ure št. 1171 do 1300, popoldne od pol 2. clo pol 3. ure št. 1301 do 1430, od pol 3. clo pol 4. ure št. 1431 do 1560, od pol 4. do pol 5, ure št. 1561 do 1690, od pol 5, do pol 6, ure št. 1691 do konca. —-Stranka dobi za vsako osebo 5 kg krompirja kilogram stane 34 vin. a Zeljnale glave za V. okra:. Stranke V. okraja prejmejo zeljnate glave na zelena nakazila za krompir v torek, dne 9. t. m., v deški šoli na Ledini. Določen je ta-le red: dopoldne od 8. clo 9. ure št. 1 do 160, od 9. dc 10. ure šl. 161 do 320, od 10. do 11. ure št. 321 do 480, popoldne od pol 2. do pol 3. ure št 481 clo 640, od pol 3. do pol 4. ure št. 641 do 800, ocl pol 4. do pol 5. ure št. 801 do 960, oi pol 5. do pol 6. ure št. 961 do konca. Stranke dobe lahko do 500 kg zeljnatili glav; kilogram stane 56 vin. Stranke, ki žele več kot 500 kg zeljnalih glav, naj se prijavijo v uradu mestne aprovizacije na. Poljanski cesti št. 13/1., da se jim dostavi to zelje na dom. Zgubila sc je črna denarnica na potu od sv. Križa do Sv. Petra. V denarnici je bilo vse premoženje vdove s štirimi otroci. Zato j* počlen najditelj naprošen, naj ga odda na »Špringi« v tobačni iovarni Mariji Železnik. Ukradeno je bilo iz stanovanja v pritličju Streliška ulica št, 8 več obleke, en ženski zimski plašč, iemnomodra cela obleka, temno-modra svilena bluza z roza ovratnikom in osem srebrnih kron. Če bi kdo kaj takega kupil, se prosi, nij vrne lastnici Apolonif Krese v Streliški ulici št. 8. Zgubila se je v petek pppoklne iz Celovške ceste do cerkve sv. Jožefa temnomodra, koraiasta pompadura. Kdor jo je našel, naj jt blagovoli nroti nagradi prinesti na Celovško cesto št. 75, Nudim Vam edino zafamčeno dobro, trpežno in blagu neškodljivo fT O k. *•-1 «5 C C ■ K I/ S iz najstarejše in največje tovarne t« baive. Na stotine privatnih pisen? vsakemu na razpolago, Razpošiliam san, o I. vrste v sledečih barvah: Erna, modra, temno zelena, rdeča, temno rdeča, vijolčasta, siva, rujava in rumena, — Oa se napravi temno modra, se di polovic* črne, polovico modre. Na zahlevo slovensko navodilo. 100 zavolev 50 bron. 500 zavojev po 45 K za 100 zavofet 1000 zavojev po 40 K za 100 zavojev. Poštnine prosto poSitja 3136 ftudolf Cotit Vrhnika, Ammmmm »jfj Brez posebnega obvestila. prispev® za skM §. u S. arsa Barfttaz, roj. JanJEgaj, naznanja v svojem, kakor tudi v imenu svojega nodoletuoga sinčka Viadt.mlra ln ostalih sorodnikov pražalostno vest, da jo njen iskrenoljubljeni, blagi soprog, oče. ••;». brat, stric, svak, gospod nu:; &tratni asistent, sedaš in kr. naitdniK v soboto, dne 5. oktobra 1918 ob (i. uri zvečer po kratki, a mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere mirno in vdan v voljo božjo izdihnil svojo blago dušo. Truplo nepozabnega, vsem dragega pokojnika, se položi v torek, dne S. t. m. ob '3. uri popoldne iz hiše žalosti Sp. Šiška, Sv. Jerneja cesta št. 231 k poslednjemu počitku pri Sv. Križu. Blagi pokojnik se priporoča vsem znancem in prijateljem v blag spomin iti molitev. V Ljubljani-Sp. Šiški, dne T. oktobra 1918. Mestni pogrebni zavod v LJubljani. Naša ljubljena, edina hčerka in sestrica učiteljica v št. Janžu je danes ob 11. uri ponoči, po kratki, mučni bolezni, v 22, letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage nam pokojnice se vrši 8. oktobra ob 8 uri dopoldne. V ŠT. RUPERTU, 6, oktobra 1918. Žalujoča rodbina LUNA ČEK. Zahvala. Za premnoge dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega srčnoljubljenega, predobrega očeta, brata, svaka in strica gospoda Ernesta Slanca šolskega ravnatelja ter njegove drage in blage soproge, matere, hčere, svakinje in tete, gospe Sidonije Slane roj. Stuhec vpokojene učiteljice, izrekamo vsem najprisrčnejšo zahvalo. Posebno se pa zahvaljujemo preč. gospodu župniku Pre-sečniku, preč. duhovščini domače župnije, gospodu nadučitelju Ludviku Černeju za ganljivi nagrobni govor, cenj. pevcem za žalostinke, vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov, njiju tovarišem in tovarišicam, na čelu njim gosp. c. kr. okr. šolski nadzornik in ravnatelj Jos. Supanek, dobrim sosedom, osobito gosp, Josipu Polancu, ki je očetovsko skrbel v tej bridki dobi za osirotelo hčerko, in vsem dragim prijateljem in znancem, kateri so od blizu in daleč prihiteli izkazat našima blagima pokojnikoma poslednjo čast. V Petrove ah, dne 25. septembra 1918. ŽALUJOČI OSTAL' 3710 Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem, in znancem prežalostno vest, da je naš iskrenoljubljeni sin, ozir. brat in stric, gospod Zahvale. Ker mi ni mogoče se v svoji boli vsakemu posebej zahvaliti, izrekam tem potom za mnoge ganljive do':5'e Kubezni >n dobroto med boleznijo in ob smrti moje nepozabne sestre Hmalite svojo najiskrenejšo zahvalo. V Ljubljani, 4. oktobra 1918. OLGA MARINSCHEK. 3708 Zahvala. Za obilo odkritosrčno sočutje, ki ie nam d o.*, I o povodom smrti naše iskreno ljubljene hč'.'in sestrice Marije se tem polom zahvaljujemo vsem sorodnikom, ki so spremili našo ljubljenko na zadnji poti, Posebno zalivalo smo pa dolžni preč. g. župniku Fr. Finžgarju in darovalccm lepega cvetja. Ljubljana, 5. oktobra 1918. ŽALUJOČA RODBINA MOSER. 3709 , f(Zf- IŠČEM za takoj dobro, skrbno in pošteno, če mogoče že priletno 3713 j na veliko posestvo in k številnim otrokom brez rnstere. Ceni. ponudbe na naslov: | RUDOLF MAK ARO VIČ, Avče, Goriško. ' 'jgf- IščEM V NAJEM frgoiiliisfee IfflMe s stanovanjem, eventuelno KUPIM trg&oMsfeo Sslšo z nekaj posestvom v prometnem kraju. Cenj. ponudbe prosim na upravo »Slovenca« pod: »TRGOVINA« 3712. : 'i. ttj, ■ 30 NAPRODAJ. KOŠENINA, Kolodvor-| ska ulica 6. — Istotam SE SPREJMETA i ji?.? s hrano. — Plača po dogovoru. 36GC. Jiigoslo v ainka (starejša moč in strogo katoliška), bolniška strežnica (dvakrat odlikovana) j k bolni dami aH gospodu, gre tudi k otrokom bvez cistae ali k gosp. duiiovniku, je vešča slovenskega in nemškega, za silo tudi italijanskega jezika v govoru in pisavi; zmožna tudi gospodinjstvo in kuhinjo voditi. Naslov; Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 39, pritličje levo. — Osebno od l. dc pol 2. ure popoldne. 3691 deset tednov stare, zdrave in rezan dobi najboljši ponudnik. Gozdarska hiša št. 48. Sv. Ana pri Tržiču. Išče se za takoj pridno in pošteno m TOs^r Sprslme sn k šivilji Blaj, Breg št. 18, lil. nadstr. Trt&as LJUBLJANA, poleg frančiškanskega mostu, SV. PETRA NASIP št. 7 opozarja cenjeno občinstvo, da je dospela večja pošiljatev Šivalnih strojen za rodbinsko rabo, krojače in čevljarje, Kdor si jih želi nabaviti, naj se čim pre! oglasi. 312a Edina slovenska veletrgovina umetnega cvetja in pogrebnih po« trebščin Hnton Z. Fližpar VARAŽDIN (HRVATSKO) dobavlja samo na debelo: umetn& cvetje, nagrobne vence, okraske, noge in tapete za rakve, tančice, mrtvaške čevlje i. t. d. Svoji k svojim! :: Svoji k svojim! za vsa domača dela proti dobri hrani in plači. — Naslov v upravi Slovenca pod št. 3722, ako znamka. z vrtom ali poljem KUPIM, najraje r.a Koroškem. — Ponudbe z zahtevami pod: »MALA POSEST« 371! na upravništvo »Slovenca«. SAMSKI URADNIK JKT- IŠČE če le mogoče s celo ali vsaj delno preskrbo. Prispeva v živilih. Ponudbe pod: I »SOBA-OKTOBER« 3690 na upravništvo »Slovcnca«. danes ob pol 8. uri zvečer po silno kratki in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v starosti 28 let, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega ranjkega bode v ponedeljek, dne 7. okt, ob 9. uri dopoldne iz Zaloga št. 4. na pokopališču v Šmariji. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi v Smariji. Predragega pokojnika priporočamo v blag spomin in pobožno molitev. ZAI-OG, dne 5. oktobra 1918. Janez :n Katarina, starši. — Janez, Jožef, Alojzij, bratje. — Marija, Frančiška, Rozallja, Jož3'a. sestre. Vabilo na izva?iredni občni zbor Delniške stavbinsKe družbe „Union" v Ljubljani, Ki se vrši dne 24. oktobra 1918 ob i. uri popoldne v „Rožni sobi" hotela „Union". 3725 Dnevni red: i. Sklepanje o eventualnem zvišanju delniške glavnice v smislu g 13, c in o načinu izdaje novih delnic v smislu iS 13. k družblnth pravil. t. Slučajnosti. NB. Delničarji, ki hočejo izvrševati vojo zboroval no prav co, morajo pet dni )red občnim zborom položiti delnice r pisarni hotela „Union", Miklošičeva cesta št. 1 ou 31. do 12. ure dopoldne. POZOR! Proda se POZOR! ——:: večja množina ::- LJUBLJANA, ROŽNA ULICA 15. Išče se proti rioijn pla'jt rseakoti zanesljiv J^p^ z večletnimi dobrimi spričevali za veliko prometno gostilniško dvorišče, Id bi se dobro razumel iudi na obdelovanje poi;a. Naslov pri upravi Slov. pod 3584, ako znamka za odgovor. Poskrbite že sedaj za svojo potrebščino »Feuertiotz«, nahajajoč se že v Ljubljani, je na proda). Interesenti naj se zglase najkasneje do petka 11. oktobra v pisarni tvrdke Franc Ksav. Souvan. Stare mbe tudi zdrobljene, kupim komad po 2 do 10 K, ZOBOVJE (v zlatu) rto 400 K. Pošiljatve po pošti se rešijo takoj. — Frva ljubljanska nakupovalnica zob J. SCHLESSNGER, UUSUflNS, Stari S»'s Stev. Ei. nadstropje. kupi po najvišjih cenah trgovina s kožami in krznom LEIPZIG, Briihl 47. Pošiljatve se prosijo po pošti v zavojih po 5 kg, odpadli znesek se odpošlje takoj po prejemu. 3031 suhe gobe, prazne vreče iu druge pridelka kupuje trgovina s semeni Sever & komp,, preje PETER LASSNIK, LJUBLJANA, MARIJIN TRG. 2534 11 i I sa znoKo, masi a35 mast©. Naslov se izve pri upravi ,,Slovenca" pod štev. 3721, ako znamka. Dva delavca vec SE SPREJME za delo v kartona?.ni tovarni I. EONAČ sin, LJUBLJANA. ir jjr"* jj srbečico, hraste, lišaie, uniči pri člo- i f veku in živini mazilo zopet srbečico, | Brez duha in ne maže perilo, t lonček J s za eno osebo 4 K. Po pošti 5 K pošt- j | nine prosto. — Prodaja in razpošilja S • lekarna Trnk6czy v Ljubljani, zraven j rotovža. 1212 k Prodam v Novem mestu S! B v do naravne velikosti, kakor tudi :: oljnate portrete na platno :: izvršuje umetniško po vsaki iotograliji prvi fotografski in povečevalni zavod -::: V LJUBLJANI :::-- KOLODVORSKA ULICA št. 34 a. ©®0G©0©©0©©©0 ZP3F- KOLESARJI,' POZOR I Kdor se hoče dobro in irajno vozili, uaj si nabavi iipvB avstr, oatBBiira n si&s-sstfi za uo.ssa. Prekašajo dosedaj vse nove iznajdbe, popravila so izključena, ter si vsakdo pri tem. prihrani mnogo denarja in časa. Dobijo sc obroči na Marije Terezije cesti 6. Kolesa se imajo pripeljati s seboj. Gen. zastopstvo za Kranjsko: Ernest Atjančič, Ljubljana. Okraj, zastopniki se sprejmejo, za okrog 300.000 K v sredini mesta Ljubljane. Posredovalci izključeni. — Ponudbe je odposlati na upravništvo tega lista pod Triglav 3841. ker b'j vsled neprestanih transportnih težkoč nemogoče pravočasno dobaviti žvcpleni prah. i sseiS!. 2oe- Pismeno ponudbe na upravo Slovenca pod Lepa vila. IŠČE »Deželno mesto za vnovčevanje živine v Ljubljani« s 1. novembrom 1.1. proti dobri plači in hrani. Pismene ponudbe z dokazili sposobnosti je poslati na urad: Ljubljana, Turj?.š!d trg št. 1. Še bolje pa jc, čc se mesarji, ki želijo vstopiti v službo, zglase osebno v našem uradu. itar IŠČE SE IZVEŽBANA -»C I blagajnicarka t. dobrimi izpričevali. Kje, pove upravništvo »Slovenca« pod Dtev. 3693, in 65 79 % sivi žveplcni prah od 100 kg višje v vsaki množini. »Vaterland. HandeJs- und Verkehrs-Akt.- Gesell, 3ali?3it V,, Akademia ut. 20, Naslov za brzojave: Grossisi. št. 129 najvišjemu ponudniku. Ponudbo do 15. oktob. na Karol Pcter!s, Gornje šušice 32, p. Toplice, Dolenjsko. Tvrdka Karol Bi n der stavbno mizarstvo v Ljubljani, Slomškova ulica št. 16, IŠČE b. B fPSIP * 'F'! DJIHb BKKl ISUSfUb Istotam se išče k trem osebam i« 1—2 vagona SvepSs 99°/01 a. prah 38 K „ „ 98 palice 35 „ jedki kalij, salmšak 29 JC in AnUin- barve, dostavljeno franko. Ponudbe pod HP. S, 3703, Kupim veliko moderno ležečo v Ljubljani aH v okolici. Ista mora biti že v obratu, tako da se delo lahko nadaljuje. Ponudbe na POSTNI PREDAL 144, LJUBLJANA. vajena poljskega dela in goveje živine, se sprejmeta v ljubljanski okolici. — Hrana tečna, plača po dogovoru. Po preteku enega lota v službi dobita vsak par čsvljev in obleko. — Služkinja ima tudi priliko se izuriti v kuhinji, to posebno v zimskem času. — Ponudbe sprejema upravništvo „Slovenca" pod naslovom »Hlapec In služkinja« 3662. KDO PRODA na Kranjskem ali štajerskem HI Z MALIM POSESTVOM, akoravno < hribih, kjer bi se lahko redila ena krava? Naslov kupca pove uprava »Slovenca« pod št. 3643, ako znamka za odgovor. SE ODDA za dobo treh let tako) v najem. Kje, pove upravništvo »Slovenca« pod št. 3652, ako znamka za poštnino. W pripravna za trgovino v Ljubljani. Vzamejo se tudi lokali ali večje skladišče v najem. Ponudbe pod: »TRGOVINA« 3626 na upravništvo »Slovenca«,