Stanovsko in strokovno glasilo „Zveze poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani“.
Izhaja po enkrat na mesec.
Cena: Za poštne uslužbence po 12 kron na pol leta, za druge naročnike po 36 kron na leto.
Naročnina se vnaprej plačuje.
Rokopise na uredništvo „Poštnega Glasnika" v Ljubljani. — Reklamacije, oglase in drugo na upravništvo lista (Gospodarski urad poštnega in brzojavnega ravnateljstva.) Rokopisi se ne vračajo.
; Letnik I. V Ljubljani, dne 1. marca 1921.	3. številka.
GABILO
na redni občni zbor „Zveze poštnih organizacij
za Slovenijo v Ljubljani“
ki se bo vršil v nedeljo 3. aprila t. I. ob 2. uri popoldne v dvorani „MESTNEGA DOMA4-
(Podrobnejše zadaj v poročilu sejnega zapisnika!)
Manj zavisti.
Učiteljstvo sc pritožuje v raznih glasilih zaradi nevoščljivosti, ki se poraja med drugimi javnimi nameščenci, ker je doseglo plače, s katerimi malo lažje izhaja.
Kar verjeti ne moremo, da bi bil .kdo danes učiteljstvu nevoščljiv. Mi mu gotovo nismo.
Vsem je še dobro znan žalosten pološaj učiteljstva, ki se je v njem nahajalo prav do zadnjega časa. Zaradi sramotne plače ga je zaničeval zadnji kočar v gorski vasi. Trden značaj je moral biti učitelj, ki je vkljubu vsemu pomanjkanju, gorju in preganjanju deloval narodu v pro-speh.
Napočila je nova doba tudi za učiteljstvo. Nie več ne smejo biti teptane njegove pravice, če hočemo, da nam vzgaja zdravo mladino v zdravem narodnem duhu in jej vzbuja narodno zavednost.
Učiteljska društva vseh pokrajin so se strnila v močno organizacijo in ta je dosegla enotnost v plačevanju učiteljstva po vsej domovini. Zopet lep dokaz, kaj zmore vzorna organizacija.
Drugi javni nameščenci, in med njimi morda tudi nekateri naši ljudje, pa primerjajo zdaj naše plače z učiteljskimi in ugotavljajo, da so učiteljske plače prevelike. Kako brezmiselno je tako govorjenje! Mar živi učiteljstvo sedaj v izobilju? Ne jemljimo mu tega, kar je doseglo, temveč pojdimo za njim. Posnemajmo ga v organiziranju. Naše društveno življenje naj se razvije do iste stopnje, do katere je razvilo učiteljstvo svojega z neumornim trudom in delom. Seje naše „Osrednje zveze javnih nameščencev in upokojencev“ naj ne bodo tako slabo obiskovane ko doslej, pokažimo pa na teh sejah tudi malo več življenja, malo več zanimanja in veselja za društveno delo in ne le slast po sadovih, ki jih izvojuje kaka druga organizacija. Kdor spi, ne potrebuje ničesar in mu tudi nihče ničesar ne ponuja.
V društveni zvestobi in požrtvovalnosti pa še bolj jvosnemajmo delavca. Brezupno je bilo njegovo stanje, dokler ni bil organiziran. Od zgoraj ni delavstvo nikoli pričakovalo pomoči, zato pa se je žilavo poprijelo idej svo-
jih prvih buditeljev in se je v kratki dobi otreslo suženjstva. Ni se strašilo sej po napornem celodnevnem delu, Zmučeno je bilo in vendar ga je gnala v sejne dvorane svetla točka, vera v prihodnost, ki mora postati vredna človeka. Delavec ve, da se brez žrtev ničesar ne doseže, in ne godrnja, tudi če so društveni prispevki znatni.
In mi? Le predlagajte pri kateremkoli društvu, ki je v „Zvezi“, naj,se poviša članarina za eno samo krono. Prav gotovo bo temu ugovarjala polovica članov.
Veselja do društvenega življenja je pri nas malo. Človek bi mislil, da se nam le še predobro godi in se ga zato ne udeležujemo. Medtem pa propadamo in naš stan je že daleč za delavskim ,
Mnogo nas je in le zgeniti se je treba, pa bomo spet na stopnji, ki nam pritiče po naši predizobrazbi in odgovornem delu za narod in državo. Opustimo zavist, ki nam ne koristi, in poprimimo se raje dela, ki nam edino lahko prinese lepše življenje.
Gospodarski in stanovski del.
Doklade sodnikov.
Na predzadnji seji osrednje zveze javnih nameščencev je g. dr. Pajtler predlagal, naj se zveza zavzame za to, da se nakloni doklada, kakor so je deležni do sedaj samo sodniki, vsemu akademično izobraženemu državnemu uradnišvu. O tem vprašanju sem čital v listu „Naš Glas“ že veliko člankov in mislim, da so se oglasili upravni akademiki vseh strok. Menda ne bo škodovalo, če o tej dokladi razodene svoje misli tudi činovnik „bez fakulteta“.
Zakaj so dobili sodniki doklado? Tako sem vprašal in dobil od dveh sodnikov isti odgovor, da le zaradi tega, ker imajo bolj odgovorno službo. Če se sodnik zmoti in da napačna navodila, jc za to napram stranki obvezen in ga ta lahko toži za škodo, ki ji je nastala vsled napačne poučitve. Razdelitev zapuščin je baje jako kočljiva zadeva in se mora pokriti škoda, ki je nastala ker se je sodnik zn otil v računih in je zapuščino slabo razdelil. Take
sem razumet pojasnilo. Smisel ho prava, e e tudi manjkajo „termini technici“. Nato bi dejal.
Gospodom v Beogradu je dobro znano, da imajo uradniki, ki niso ne sodniki in niti nimajo akademlene izobrazbe, vse bolj odgovorne službe. Na primer če poštni uradnik v vozu potujoče pošte vrže pomotoma denarno pismo za Too.ooo kron med navadna pisma in ga lopov, ki je to pismo našel vrag vedi pri katerem poštnem uradu, tiho spravi, ostane uradnik do smrti, berač, ker je pač za svoje težavno delo odgovoren. Ge se njegov tovariš, ki sedi v blagajni, ureže, pri . štetju za, listek, na katerem je napisano 4000, se n m od njegove plače odteguje tako. dolgo, da je primanjkljaj pokrit. In ker je gospođom vse to znano, je gotovo,, da bi v prvi vrsti upoštevali nas, če bi hoteli nagraditi odgovornost v službi, a do tega jim ni bilo, ampak hoteli so samo spraviti naše sodnike do onega ugleda, ki ga uživajo njih srbski tovariši med srbskim uradništvom. Mislim, da je bil ta ukrep ponesrečen, ker so bili pri nas sodniki itak močno ugledni možje.
Sicer pa, da se prav razumemo, privoščim gospodom to doklado, ker jo gotovo krvavo potrebujejo. Želim da bi isti povišek dosegli še ostali akademiki, kakor je to predlagal dr. Pajtler, a še bolj želim, da bi bili te doklade deležni tudi mi. Kakor smo videli, izgovor o bolj odgovorni službi niti pri sodnikih ne velja in ostane samo še višja šolska izobrazba, Z isto pravico pa lahko zahteva računsko uradništvo da dobi’ posebno doklado, ker ima višjo izobrazbo kakor recimo davčno, in to zopet neko doklado, ker ima višjo izobrazbo kakor gospodje kategorije E pri glavarstvu ali sodniji. Pridemo do zaključka, da je edino pravilno, ako se zvišajo sorazmerno prejemki uradništva vseh kategorij.
Res utemeljene so samo one nagrade, ki jih prejema uradništvo ali služabništvo za težjo in bolj odgovorno službo in le za podelitev takih nagrad pojde večina državnih nameščencev v boj.	O.
Poziv hišnih posestnikov k protiorganizaciji.
„Nova Pravda" št. 4 od 5. febr. 1921. prinaša članek: — „Nova stanovanjska naredba še ni razglašena, vendar so njene glavne smernice že znane. Naredba bo obsegala obenem dalekosežen fin. načrt za prehod iz vojnega stanja v normalne razmere. Hišnim posestnikom sicer še ni mogoče dovoliti svobodnega razpolaganja s stanovanji, vendar jih bo nova naredba varovala pred brezobzirnimi najemniki. Posebna komisija bo take najemnike najprej resno posvarila zaradi sirovega in kvarnega ravnanja, 'ako bi pa to ne pomagalo, se jim bo stanovanjc odpovedalo. Navedba bo nastopila tudi proti najemnikom, ki z najetimi prostori verižijo ter oddajajo sobe v podnajem za oderuške cene. Malim hišnim posestnikom, ki imajo tako malenkostne dohodke, da ne morejo vzdrževati hiše propadanja, se bo pomagalo na poseben način."
Izpisek tega bi sc glasil: Hišni posestnik je. pripravljen uspavanega „brezobzirnega" najemnika vreči ob vsakem času z vsem na cesto. Za to delo bo določena posebna komisija, ki bo .sirovega' najemnika prijela za vrat, ker hišni posestnik je „prečlovekoljuben" in „prepleme-nit", da bi to sam storil. Nastopila bo tudi proti najemnikom, ki žal v resnici verižijo s stanovanji. — če pa hišni posestnik s stanovanji veriži, je to kajpak njegova sveta dolžnost in pravica.
Malim hišnim posestnikom bo pa najemnik plačevat davke, popravljal hišo' in ga vrhu tega moral še bržkone preživljati.
Najemniki in brezstanovalci, tudi sedaj se še ne zdrznete, ne zmanetc svojih zaspanih oči, in stvari še vedno ne smatrate za dovolj resno?
Še dve minuti je. do dvanajste ure.
Potem ‘šrianii sredi ceste spoštljivo klobuk z glave in se med molitvijo glasno trkaj na prsi „mca culpa, mea maxima culpa	R, F,
Avstrijski znaki.
Na ukaz poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Ljubljani je bilo strogo zapovedano-odstraniti vse avstrijske znake, kar smo poštni uslužbenci tudi rade volje storili. 80 pa še drugi znaki avstrijskega suženjstva, ki nas teže. Naredba od 22. novembra 1908 drž. zak. št. 204 se glasi, da se sluga, ki ima skušnjo, ako je imenovan pod-uraduikom, prestavi v prihodnjo višjo plačilno stopnjo poduradnikov, v resnici je pa na podlagi te naredbe prestavljen za stopnjo nazaj in to mu v vsakem ožim, posebno pa gmotno zelo škoduje, ker mora zavoljo tega služiti v eni in isti stopnji 6 let, torej tri leta dalje kakor sluga, če hoče doseči 10. stopnjo.
Prosimo „Zvezo poštnih organizacij v Ljubljani", da posreduje pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Ljubljani oziroma pri ministrstvu v Beogradu, da se odpravi ta trdi, brezobzirni avstrijski znak.
Nekaj poduradnikov.
Nekaj o povprečnini.
Gmotni položaj poštarjev in poštnih odpravnikov jc zaradi obupnih razmer, ki so se pojavile pri razrednih poštnih uradih vsled prenizko odmerjene povprečnine, zelo ogrožen. To povprečnino prejemajo uradi za nabavo vseh uradnih potrebščin, kakor kurivo, razsvetljavo, za snaženje uradnih prostorov na dan ali na mesec, — za vse pisarniške pripomočke i. t. d., še vedno v nespremenjeni visočini.
Očividno je vendar, da povprečnina, ki je bila rcr cimo za urad L razreda 4. stopnje odmerjena še leta JPG-s 50 kronami na mesec, t. j. 600 kronami na leto, ne more ,na noben način v današnjem času zadostovati, ker stane samo vsakdanje snaženje uradnih prostorov na mesec 40 do 50 kron in s temeljitim snaženjem enkrat na mesec še za. 20 kron več.
Kje so glavni izdatki za premog, ko stane z dovozom 62 do 65 kron.stot? Najemnina, drva in drugo?
Ako se na primer vzame že navedeni slučaj, da je dobival urad I. razreda 4. stopnje na leto 600 kron povprečnine leta/1913., bi moral prejemati sedaj če se dravinjske razmere najbolj skromno upoštevajo, vsaj desetkrat toliko, torej najmanj 6.000 kron povprečnine na leto, ker se je vsaka stvar v 7 letih za najmanj dvajsetkrat do petdesetkrat in še bolj podražila.
Samo ob sebi se razume, da je primoran vodja razrednega poštnega urada poseči globoko v žep in če je ta prazen, sc mora zadolžiti, ker ne prejema niti zadostnega kritja, da si nabavi najpotrebnejših uradnih potrebščin.
Dnevnice za naše uslužbenstvo na severni meji.
Brezštevilne so pritožbe, ki nam dohajajo od tovarišev s severne meje. Jasno je, da sc jim godi krivica, keine dobivajo glede na drage tamošnje življenjske razmere nikakih dnevnic. Še najbolj jih pa boli zavest, da so ravno p®štni nameščenci zopet zapostavljeni za nameščenci glavarstva, sodnije, davkarije. učiteljstva, finance in orožništva, ko vendar žive z njimi v istih krajih v enako dragih razmerah, zraven tega pa opravljajo najmanj tako odgovorno službo ko drugi. Težavna je naloga poštnega uslužbenstva na meji, vendar pa izpolnjuje razen svoje službe v polni meri tudi narodno dolžnost. Priznati nam je treba, da smo prav poštarji tisti, ki jim je narod najbolj mar. Lep dokaz za to je dejstvo, da smo skoro brez izjeme vsi člani Jugoslovanske Matice, Gosposvetskega Zvona in drugih narodnih društev. Posebno na meji delajo naši tovariši neumorno za narodno, idejo.
Vprašamo naše ravnateljstvo, zakaj se prezirajo pravice naših ljudi, in ga prosimo, da popravi krivico, ki se jim godi s tem, da se jim doplačajo dnevnice, ki bi jih bili morali prejeti za dobo, v kateri so jih drugi nameščenci v teh krajih prejemali.	,,Zveza“.;
Organizatorično gibanje.
Zapisnik seje ožjega odbora „Zveze“ z dne 21. februarja t. I.
Dnevni red.
t) Določitev rednega občnega zbora „Zveze“.
2)	Slučajnosti.
Ad 1) Občni zbor se določi na nedeljo 3. aprila ob dveh popoldne v dvorani Mestnega doma s sledečim dnevnim redom;
1)	Poročilo predsednikovo.
2)	Poročilo tajnikovo.
3)	Poročilo blagajnikovo.
4)	Poročilo pregledovalcev računov.
5)	Sprememba pravil.
6)	Volitev predsednika,v dveh podpredsednikov, dveh tajnikov in dveh blagajnikov.
7)	Predlogi (Predloge je vložiti pismeno najmanj osem dni pred občnim zborom).
Po občnem zboru naj bo prijateljski sestanek. Lokal se določi na dan zbora.
Ađ 2) Zagrebška organizacija nam je brzojavno sporočila, da se v kratkem izvrše velike izpremembe vodilnih uradnikov v posameznih ravnateljstvih in to iz političnih ozirov. Poziva nas, da se brzojavno priključimo njih protestu, če se strinjamo z. nazorom, da nima v naši stroki politika nič opraviti.
Soglasno se sklene, da se brzojavno odzovemo pozivu izjavljajoč se solidarnimi z njimi.
Na predlog Bavdeka se sklene, da skliče „Zveza“ v ponedeljek 28. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani Mestnega doma protestni shod proti nakupovalnim zadrugam, ki jih namerava ustanoviti država,	Tajništvo.
Poročilo o občnem zboru.
II. redni občni zbor „Društva prometnih poštnih uradnikov v Ljubljani“ se je vršil v petek dne 18. t. m, ■— Ker je premalo prostora, podajamo kratko poročilo:
1)	Poročilo predsednika, v katerem očrta delovanje in uspehe društva v preteklem letu, se vzame na znanje; istotako tudi tajnikovo in blagajnikovo. Odboru se izreče absolutorij.
2)	Blagajnični računi so se pregledali, našli v popolnem redu in odobrili.
3)	G!ede reorganizacijedruštvaje bil podaljši debati sprejet predlog, da naj obstoja društvo tako kot je, tudi še naprej.
4)	Članarina se za to leto določi po 5 kron na mesec in sicer od 1. marca naprej.
Dalje je bil sprejet predlog, da plača vsak novi član po 4 krone vpisnine.
Na novo se je uvedel tudi prispevek po 10 kron od vsakega člana kot priboljšek delegatu našega društva, vsakokrat kadar bi ga poslala „Zveza“' v Beograd.
5)	V odbor so bili voljeni:
za predsednika Šalehar Franc, višji poštni oficijal;
za podpredsednika Konte Ivan, višji poštni oficijal;
za tajnika Jereb Franc, poštni oficijal;
za blagajnika Pevec Ivan, višji poštni oficijal;
za odbornike: Pezdič Anton, uradni ravnatelj, Cizelj Alesch, višji poštni oficijal in Košir Maks, poštni oficijal;
Za pregledovalca računov: Masle Budivoj in Vidmar Tomo, poštna oficijala.
6)	Kot delegati v odbor „Zveze poštnih organizacij“ se določijo: Šalehar Franc, Kumar Karel in Jereb Franc, kot namestnik pa Pokorn.
7)	Kot delegat v odbor „Osrednje zveze javnih nameščencev v Ljubljani“ se dolfiči Franc Šalehar, kot namestnik pa Jereb Franc.
8)	Pri slučajnostih je bil sprejet predlog, da.se uvedeta dva družabna večera na mesec. Prvi je obvezen in se ga mora udeležiti vsak član, ako ni zadržan. Kdor se ga ne udeleži, se mora opravičiti in navesti vzrok. Ako je kdo neopravičeno izostal, mora vsakokrat plačati v društveno blagajno, če je samec po 10 K, če je oženjen pa po 5 K.
Drugi družabni večer je neobvezen. Ako se pa elan. ki se ni udeleži! prvega večera, udeleži drugega, mu ni treba ničesar plačati v blagajno.
Prostore za vsak družabni večer preskrbi tovariš Dragotin Ceh sporazumno s predsednikom. Na take sestanke pa društvo lahko povabi tudi nečlane in družine. Ob takih prilikah bi bilo želeti, da pohajajo take večere tovariši člani s soprogami, odraslimi otroci in znanci.
Družabne večere bo izpolnjevalo petje in razna predavanja. Za petje bo skrbel tovariš Cizelj Alesch, za predavanja pa tovariš Zavodnik.
8)	Sprejet je bil nadalje predlog, da društvo prireja tudi izlete. Tovariš Božic je kot dober turist z veseljem prevzel nalogo, da vodi navadne, pa tudi turistovske izlete. Prvi izlet na planine bo v kratkem. Udeleži se ga lahko vsakdo.
10) Tudi zadnji predlog, da člani našega društva ne smejo biti obenem neposredni člani kakega drugega stanovsko-strokovnega društva, je bil sprejet.
S pozivom na vsestransko sodelovanje in podporo je zaključil predsednik ob 22, uri 45. zborovanje.
Tajništvo.
Poročilo o občnem zboru »Društva poštnih uradnikov in uradnic*.
Občni zbor društva poštnih uradnikov in uradnic se je vršil dne 13. februarja t. I. v hotelu »Triglav«. Zborovanje je otvoril društveni predsednik Ulepič. V daljšem govoru je popisal ves trud za pragmatiziranje nepragmati-čnega uradništva. Ko je bil lansko letomeseca septembra pri ministrstvu, se mu je zdelo, da se ni delalo zastonj. Gospod minister Drinkovič in gospod načelnik Trautner sta se kazala jako naklonjena našim težnjam, zaradi demisije prejšnjih ministrov se je pa vse zavleklo.
Iz blagajnikovega poročila posnemamo, daje imelo društvo v preteklem poslovnem letu nad 72.000 kron prometa. Za Hutove preostale se je nabralo 4.105 kron. Dne 31. januarja je bilo imovine 9.970 kron 84 v. Pregledovalca računov predlagata absolutorij, ki je bil sprejet. Tovariš Otoničar nasvetuje, naj se nakloni iz društvene imovine predsedniku 1000 in blagajniku 500 kron. Predlog je bil navzlic ugovoru predsednika Ulepiča sprejet.
Predsednik prečita dopis društva poštnih prometnih uradnikov, ki se tiče spojitve obeh društev, ter meni, da je načrt - sprejemljiv. Predlog za spojitev ie bil sprejet. Precej težavna je bila volitev novega odbora, ker se je dosedanji predsednik Ulepič dolgo branil sprejeti predsecl-ništvo. Končno se je dal preprositi in je še enkrat sprejel to častno dostojanstvo. V odbor so bili voljeni tovariši in tovarišice: Berčon, Kavs, Smerdu, Mohar, Štaut, Dulä'r, Leitgeb, Modic, Rakovec, Ciuha, Otoničar, Mlač, Jereb, Pokorn in namestnik Borštnik.
Nato so bili izvoljeni še delegati za »Zvezo« in »Osrednje društvo drž. nameščencev«. Oglasi se še zastopnik mariborskih tovarišev, ki pošiljajo po njem pozdrave občnemu zboru in izjavo, da se nameravajo včlaniti naravnost pri našem društvu.
Tovariš Boc predlaga spomenico, ki jo prinašamo v celoti, Želi da bi se v spomenico sprejela tudi zahteva,
naj se poštarji s poštarskim izpitom prekvalificirajo v skupino C. Večina je bila mnenja, da je za sedaj zahtevati samo pragmatiziranje in ničesar drugega in zato ie bil sprejet le prvi del spomenice.
Spomenica sestavljena na občnem zboru društva poštnih uradnikov in uradnic v Ljubljani dne 13. februarja 1921.
1)	Vse, kar je dosedanji odbor v dosego v § 2 društvenih pravil označenih namenov ukrenil, se odobri. Odobre se tudi vse dosedanje spomenice in prošnje,
Ker spomenica na gospoda ministra dr. Miletiča z dne 16. januarja 1921 ne žali nobene organizacije, in ker ni mišljena niti zveza niti predsednik, ampak je društvo samo reklo, da bi se zadeve, ki se tičejo njega samega, obravnavale samo z zastopniki tega društva, odklanja, občni zbor zahtevo „Zveze poštnih organizacij” z dne 26. januarja 1921.
2)	Z obžalovanjem ugotavljamo, da niso samo naši tovariši v vseh delih bivše Avstro - Ogrske pragmatizirani, temveč so postali tudi pisarniški oficijanti razen pri pošti pri vseh resortih državni uradniki, le za stan, kateri opravlja brezđvomno najtežjo in najodgovornejšo službo, se ni prav ničesar ukrenilo.
3)	Ministrstvo za pošto in brzojav prosimo, da se pragmatiziranje uradnikov poštne uprave z veljavnostjo od 1, januarja 1.921 čimprej izvrši in pooblaščamo društveni odbor, da se z višjimi oblastmi pogaja in vse stori, kar se fnu zdi potrebno, da ta svoj namen doseže.
4)	Odbor zveze naj se voli sorazmerno po številu posameznih društev tako, da pride na vsakih 50 (.100) članov po en odbornik.
Končno se je sklenilo, da se zviša članarina od 3 na o kron na mesec.
Poročilo občnega zbora. Osrednje društvo poštnih uradnikov je sklenilo na občnem zboru od dne sz. febr, 1921 sledeče-:
Z vsemi glasovi proti enemu je bil sprejet predlog, da se zviša članarina od 5 na 8 kron na mesec, to pa zaradi tega, ker bo moralo društvo plačevati v zvezo za vsakega člana po 2 kroni ali pa še več na mesec.
Po vsakem umrlem članu plača društvo posmrtnine 600 kron, v bolezni pa dobivajo člani podporo od dneva, ko predlože zdravniško izpričevalo. Ta podpora naj znaša po 4 krone na dan in naj jo člani dobivajo le tri mesece.
Osred. odbor sc pooblašča, da sme podeliti v veliki sili enkratno podporo, pri tem pa se mora ozirati na stanje' društvene blagajne,
Po novem se bo vsako leto volil ves odbor, torej tudi predsednik in oba podpredsednika, ki so bili doslej izvoljeni za tri leta. Pravila se v tem smislu izprernene.
Izvoljen je bil soglasno ves prejšnji odbor, samo namesto umrlega tovariša Saubaha tovariš Jožef Sitar.
Odbor.
Razne vesti.
Protestni shod
proti načinu ustanavljanja potrošačkih za-
drug sklicuje „Zveza poštnih organizacij v Ljubljani“ na nedeljo 6. marca ob 10. uri v Mestni dom.
Pozivamo člane da se mnogobrojno udeleže shoda. Nameščenci vseh drugih resortov dobro došli! — Na shod povabimo tudi zastopnike poštne organizacije v Zagrebu.
Zahvala. — Zahvaljujem se tem potom „društvu poštnih poduradnlkov v Ljubljani” za naklonjeno mi podporo v moji bolezni.
Jakob Levec, poduradnik.
Dopusti. — Društvo poštnih uradnikov in uradnic je z ozirom na skrčenje letošnjih dopustov pri uradih L in II. razreda interveniralo pri ravnateljstvu, toda žal — brezuspešno. Ravnateljstvo je ostalo neizprosno.
Cestarji. Navzlic redkim dopisom za naš list imamo toliko gradiva, da bi kmalu pozabili na nekaj novega, ki je zdaj že pravzaprav staro, „Našemu Glasu“ od 25. novembra 1920 so namreč poslali cestarji dopis, v katerem izprašujejo svoje osrednje društvo, če bodo tudi oni prejemali draginjske doklade, ki so bile določene za železničarje s i. novembrom, Tudi cestarji, da se smatrajo z.a prometno osobje, ker prevažamo blago, ki gre na železnico, najprej po cestah, ki jih vzdržujejo oni.
Mislimo, da nismo prepozni, če šele danes opozorimo železničarsko organizacijo, pa tudi naše tovariše, da dobimo v prometno zvezo novega tovariša — cestarja!
Prav radi bi ga sprejeli, ker so vzroki: zato zares tehtni, samo bojimo se, da ne bo drvilo za njim tudi vse drugo, ker je pri nas malo ljudi, ki bi ne hodili po cesti.
Pogrebno društvo poštnih in brzojavnih nižjih uslužbencev v Ljubljani naznanja, da so društvena pravila že razposlana in stane komad 2 kroni. Člani se prosijo, da po priloženi nakaznici takoj nakažejo ta znesek.
Za predsedstvo: jeršek.
Dokaz, da se izplača! — Okr. bolniška blagajna v Ljubljani je kupila hišo za en in pol nriljona kron. — Zato bi bilo umestno, da se tudi za nas ustanovi bolniška blagajna, seveda ne taka, da bi si kupičila denar, ampak da bi delovala zares tako, kakor je namen takih zavodov,
Družabni večer društva prometnih poštnih uradnikov v Ljubljani se • bo vršil v četrtek 3. marca t. 1. v restavraciji pri Mraku na Rimski cesti. Pričetek ob Va ® Ur' zvečer. — Ta družabni večer je v smislu sklepa občnega zbora za člane društva obvezen; neopravičeni odsotni plačajo prispevke, kateri so razvidni iz današnjega poročila o občnem zboru. — Dobrodošli in ljubi gostje pa nam bodo tudi nečlani in družine.
Umrl je 19. svečana t. 1. tovariš Alojz Držaj, poštni aspirant pri poštnem uradu Ljubljana I. Njegova smrt je tem bolj žalostna, ker je revež umrl na poti domov iz službe. Vzdignila se mu je kri in je v par minutah izdihnil. Bil je blaga duša in dober tovariš. Blag mu spomin, njegovim sorodnikom pa naše iskreno sožalje.
Zahvala. — Tovarišem osrednjega društva poštnih poduradnikov v Ljubljani izrekam za poslano denarno podporo, nabrano na občnem zboru, mojo najprisrčnejšo zahvalo.
Na Golniku 21. febr. 1921.	Ivan Weiss, poduradnik.
Listnica uredništva.
K. Tlefengruber, Maribor: Vaš stvarni dopis smo prejeli, vendar ga pa sedaj ne moremo priobčiti, ker so Vaši načrti mnogo prezgodnji. Zveza se namreč bori še z drugimi, važnejšimi gospodarskimi vprašanji. Dopis spravimo in nam morda še kdaj prav pride.
Objave upravništva.
Naročnikom! Vedno imamo toliko aktualnega gradiva, da ga mesečnik na štirih straneh ne more prinesti. Pripravljeni smo izdajati list ,vsakih štirinajst dni, čeprav nas bo to stalo mnogo več truda. Številka bo stala 2 kroni, kakor doslej. Ker je pa imela 2. številka 8 strani in bo imela tudi ta več kot štiri, je naročnina 4 krone žanje tudi premajhna, ker nas list več stane.
Zato prosimo, da vsak naročnik po dopisnici izreče, če je za to, da izhaja list na 14 dni in da velja poslana naročnina namesto za pol leta samo za tri mesece. — Na podlagi teh izjav bo odbor vzel to vprašanje v pretres.	,
(32)	. J.
„Društvo poštnih uradnikov in uradnic v Litibljani“
naznanja tužno vest, da je njegov član gospod
ALOJZ DERŽAJ
jjoštni aspirant v-Ljubljani v soboto 19. svečana t. 1. na nagloma preminiL Blag mu spomin.
\r Ljubljani, dne 23. svečana 1921.
Odgovorni urednik Janko Tavzes, višji poštni oficijal, Ljubljana, fedaja „Zveza poštnih organizacij za Slovenijo“ v Ljubljani. Tiska „Zvezna tiskarna“ v.Ljubljani.
Ilirija-, üaipo-, Gipalia- ten Erdal fereino,
nadalje mast za čevlje in ličilo (biks)
nudi po najnižjih cenah
tvrdka OSVALD DOBEIC
Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9. w
Belo prsteno posodo
in
Fayence izdelke
prodaja
MARIJA ANA KUMP, Ljubljana,
Pogačarjev trg 3.	(23)

JmCERNEm
IJUBLJAIVA /


JEUSSSS
ä

m
i
ii
tel
n
m
A. & E. SKABERNE
Ljubljana, Mestni trg 10 Veletrgovina z manufakturnim blagom, pleteninsmi in perilom
Priporoča svojo bogato izbiro raznovrstnega suknenoga, volnenega, svilenega in pe-rilnega biaga. — Dalje različne trikotaže, nogavice, pe-(22)	rila za dame in
gospode itd.
Cene primerne !	Solidna postrežba !
H
S
f 1
I
J Y ^ Priporočamo veliko izbiro najnovejših svile-’	nih klobukov, čepic in slam-
nikov za dame in deklice
-Popravila točno in ceno Žalni klobuki vedno v zalogi (18)
odel salon Stuchly-Maške
Židovska ui. 3 Uit Dvorski trg 1
I. JAX & SIN, LJÜBLJANA
DUNAJSKA CESTA ŠTEV. 15 ==
priporoča svojo bogato zalogo
Stroji za pletenje Pisalni stroji ,Rdler’ Vozna kolesa
Styria	Dürkopp
Orožno kolo (Waffenrad)
Ceniki zastonj in franko .
ŠifilH STROJEV
za rodbino in obrt.
[15)
Sz Havre v Rimeriko samo 6 dni
Edina najkrajša črta preko Havre, Cherbourg in Antwerpen v Mewyork,—Vozne listke in zade\na pojasnila izdaja edino koncesijonirana potovalna pisarna-------
(21)
ipg
,v
Ivan Kraker
v Ljubljani
Gosposvetska (Marija Terezija) cesta 13 (Kolizej)
Priporoča se trgovina z mešanim blagom
FRIDERIK ŠERBEC „
LJUBLJANA, STAHI TBG ŠTEV. 4.
3 vssh vrst ^
CIMIE* S ST AR LJUBLJANA 1 ,f*etra
Čevlje
ilieUcF Oblat
(28) Ljubljsns Sv. Petro cesta štev. II
<u>	TVRDKA
JULIO MEINL D. D.
LJUBLJANA
ALEKSANDROVA CESTA ŠT. 1 TELEFON 544
KAVA	ČAJ	KAKAO
o <a
c s«
so O
Q. 0>
P tö
o. a.
£C O
vrdka Josip Peteline ° Ljubljana
Sv. Petra nasip št. 7

lil
(10)
laio^a'== šivalnih strojev
rijal kot pred vojno. — Igle, olje in vse posamezne dele. — Galanterijo, modno blago, no gavice, srajce, na debelo in drobno
Ugodni plačilni pogoji
Največja zaloga
(14)	klavirjev in pianinov v Ljubljani. Tvrdka
J.Dolenc, Ljubljana,Hilšerjeva ul.5, priporoča v nakup najboljše inštrumente prvovrstnih tovarn po solidnih in zmernih cenah
„PEKTO“
izborno učinkujoče sredstvo proti kašlju glavna zaloga
Med. drog. MHDRIJH^ B. Čvančara, Ljubljana. (29)
SÜKHNEC
vezalke, otroške sesaljke ter razne glavnike za Česanje
priporoča
tvrdka OSVALD DOBEIC
Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9.	(25)
„ADRIA“ pecilni prašels
in vanilin sladkor
je edino pravi in domači izdelek .■ Odklonite odločno vsak tujerodni izdelek.
„ADRIA“-izdelki Ljubljana.
Trgovina O. BERNATOVIČ
priporoča največjo izbiro najnovejših, najfinejših in najceaejsifr oblek za gospode, dame in otroke
LJUBLJANA, MESTNI TRG ŠT. 5—6.	C2*
■	■
■ w	Gradbeno podjetje
l ING. DOKIĆ IN DRUG I
e	e
S	Ljubljana, Resljeva cesta 9	g
g se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. g
*bb*bbbbbbbbbbbbbbbb®bb®bbb>*bbbbbbbbbbbb®
Kdor hoče imeti res s pravimi predvojnimi barvami prepleskano hišo naj so obrne edino le na tvrdko
TONE MALGAJ
’	pleskar in ličar
Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. ö