Časopis za trgovino, obrt, industrijo ter narodno in politično gospodarstvo sploh.
ATfcUtR.
8ASUDE«
Izhaja vsaki petek, ali če je ta dan praznik, dan preje popoldne z datumom prihodnje sobote. — Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Gradišče št.' 17/1 (pri trgovskem društvu Merkur). — Naslov za dopise: Trgovski list, Ljubljana, poštni predal 148. — Naročnina znaša do konca t. 1. K 30 in je plačljiva vnaprej. — Posamezna številka stane K 1 ‘60. — Oglasi se računajo po ceniku. — Ponatis člankov je dovoljen le z navedbo vira. — Plača in^toži se v Ljubljani. — Tisk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljani.
Lastnik in izdajatelj Konzorcij Trg. lista. Glavni urednik Franc Zelenik. — Odgovorni urednik Franjo Zebai, Ljubljana-Rudnik.
111. letnik.
V Ljubljani, 4. septembra 1920.
5. štev.
Pr.oračun in davčne reforme.
Medtem ko smo vsi z napetostjo pričakovali, da bo po dolgi krizi sklicano narodno predstavništvo, obravnalo državni proračun za 1. 1920/21 in da se bodo v njem stavljene zahteve in davčna bremena reducirala na ono mero, ki je za gospodarske kroge sprejemljiva in znosna, so »Službene Novine« prinesle dne 25. avgusta 1920 naredbo, v kateri se z neznatnimi izpremembami uveljavlja državni proračun za tekoče leto. V novinah sta pod to naredbo podpisana prestolonaslednik Aleksander in finančni minister Kosta Stojanovič ; pod njihovima podpisoma pa stoji v oklepaju opomba : »slede podpisi ministrov«. Čudno se nam je zdelo, da se baš pri tako važnem naredbenem zakonu tako štedi s papirjem, ko so navadno pri imenovanju vsakega manipulanta podpisani vsi ministri. Da naša sumnja ni bila brez povoda, se je pokazalo par dni pozneje. Že 26. avgusta prinaša beograjska »Politika« vegt, da sta člana narodnega kluba dr. Trifkovič in dr. Kovačevič podpisala proračun s sledečo opombo: »v podpis predloženi proračun ne sme stopiti v veljavo, dokler, ako ne finančni, pa posebni odbor ne popravi mnogo pomanjkljivosti in ne odpravi silnih nepravičnosti na posameznih pokrajinah in posebno, dokler se ne spremenijo čl. 137, 56 in 57, 12, 13, 52, 160, 7 in 19. Poslancem narodnega kluba se zdi, da se s temi naredbami ugoduje davčnim obveznikom v Srbiji na škodo onih v ostalih pokrajinah, katerim se predpisuje daleko večja bremena. Vendar podpisujejo naredbo proračuna pod navedenimi rezervami, kot neodgovorni akt državne potrebe«. Par dni pozneje smo izvedeli od dobro poučene strani, da tudi slovenska ministra gg. dr. Korošec in dr. Kukovec še nista podpisala proračuna.
Torej po komaj doseženem sporazumu zopet kriza in sicer težka, globoka kriza radi proračuna. Razumemo' položaj poslancev, ki uvidevajo na eni strani vso dezolatnost državnih financ vsled nerednega reševanja proračunskih dvanajstin, na drugi strani pa razumemo njih strah pred posledicami proračuna radi bližajočih se državnozborskih volitev. I udi najbolj demagogičnernu poslancu ne bo stališče lahko priti med narod po tolikih gospodarskih razočaranjih, ki jih je od ujedinjenja doživelo prebivalstvo Slovenije, ne bo mu lahko zagovarjati dosedanji način gospodarjenja z državnim denarjem, ko bodo že v septembru razpisani novi davki in bodo vsi pridobitveni sloji, predvsem pa trgovstvo, industrija in obrt, poznali zahteve novega proračuna.
Slovenija ima dati za tekoče proračunsko leto 1920/21 državi sledeče dohodke:
1. carina in carinske po-
, stranske pristojbine	.	160'—mil.	K
2. trošarina .	. * .	■	52'—	»	»
3. dobiček pri denarju	.	36'—	»	»
4. obratni davek .	.	.	160'—mil. K
5. neposrednih davkov
in doklad ....	3629	»	»
6. specijalna trošarina .	4'1	»	»
7. takse.....................54'9	»	»
8. monopoli................ 552'9	»	' »
9. izrednih dohodkov na
davkih............16'—	»	»
10. prometne naprave	.	106'6	»	»
11. pridobitne naprave	1'2	»	»
12. državno nepremično
imetje.................. 202'8	»	»
13. dohodki iz zakladov	1'—	»	»
14. izredni prometni dohodki .......................10'7	»	»
15. različni drobni dohodki	12'6	»	»
torej skupno 1733'7	mil.	K
kar pomeni pri prebivalstvu Slovenije 1'2 miljona ljudij povprečno 1450 kron državnih dohodkov od glave.
Proti lanskoletnemu proračunu so se posamezni davki, pristojbine ter dohodki zvišali na sledeči način :
1. Carina, .od 42 miljonov na 160 miljonov, torej za 118 miljonov ali dvakratno svoto, ker se je medtem zlata agio-doklada zvišala od 320 na 700 kron.
2. Trošarina je za nas popolnoma nov davek, ker smo dosedaj imeli avstrijske užitninske davke, ki so bili mnogo manjši kot naši novi.
3. Dobiček na denarju je narastel od 7'/2 na 36 milijonov kron.
4. Davek na poslovni obrat je popolnoma nov in se bo plačeval pod sledečimi modalitetami:
a) plačujejo ga vsa trgovska, industrijska in obrtna podjetja, kakor tudi vse pravne in fizične osebe, ki so po posebnih zakonih posameznih pokrajin obvezane plačevati davek od podjetja in dohodnino iz podjetja. Davek se pobira 1)'od oseb, ki prodajajo blago na debelo ali na drobno, živilne predmete ali sploh kake druge predmete od denarne vrednosti faktično izvršene prodaje. To velja tudi za vse prodaje debele živine, za katero se izdajajo živinski potni listi ; 2) od podjetnikov, stavbenikov, dobaviteljev, oren-datorjev in sploh od oseb, ki vršijo trgovske dobave po skupni zaključeni vrednosti njih dobavnih oziroma podjetniških poslov; 3) od bankirjev in menjalcev po stvarni višini storjenih poslov ; 4') pri privatnih posojilodajalcih po celotni svoti posojil, ki so bila dana na obresti ali brez obresti ; 5) pri akcijskih družbah in denarnih zavodih po celotni svoti, ki je izkazana v bilanci kot brutto dobiček.
Osvobojeni pa so od plačevanja davka: 1) izvozniška podjetja, dokler bodo plačevala izvozno carino. Drugače pa plačajo 1 °/o vrednosti iz-važanega blaga; 2) poljedelci za prodajo svojih lastnih produktov, izvzemši veliko živino in 3) Narodna banka, uprava fondov, kmetijske in konzumne zadruge, produktivne in vse druge zadruge, ki dobička ne delijo, kakor tudi dobrodelna društva, ki ne delajo za dobiček.
Davek na poslovni obrat znaša: 1 °/o od vsote dejansko izvr-
šene prodaje blaga, ki se ne smatra za luksus, ali na svoto vrednosti zaključenih poslov, oziroma na celokupno svoto denarja, ki je v katerikoli obliki izdan na obrestovanje. — 2°/<> od svote izvršene prodaje luksuznega blaga in alkoholnih pijač ; od svote kosmatega dobička pri denarnih zavodih in akcijskih družbah brez ozira na to, ali so te družbe na osnovi posebnih zakonov oproščene plačevanja rednih davkov ali ne. Predmete, kateri se imajo smatrati za luksus, bo določil finančni minister.
Podjetnik, ki ima podjetja različnih vrst, bo plačal davek za vsako vrsto obrata posebej. Obvezniki morajo v ta namen voditi posebno knjigo, katero bo predpisal finančni minister, v katero morajo vknjižiti vse nakupe in prodaje, oziroma izvršena naročila ali izdani denar in dnevno vknjižiti Vrednost storjenih poslov. Knjiga mora bfti paginirana, redno vodena, brez popravkov in pripisov. Vsi obvezniki morajo koncem vsakega meseca, najpozneje do 15 dni bodočega meseca predložiti finančni oblasti izpis iz te knjige ter obenem položiti pripadajočo svoto davka. Denarni zavodi in akcijske družbe bodo plačale davek za leto 1920 po bilanci za l. 1919 in sicer polovici kot kosmati dobiček izkazane svote takoj, oziroma najpozneje do 15 dni po rednem letnem občnem zboru. Leta 1921 bodo obdavčeni po bilanci za l. 1920.
Na koncu vsakega leta morajo obvezniki vsoto preostalega blaga prepisati po nabavni ceni na novo leto, kar morajo dokazati po priloženem popisu blaga, v katerem morajo označiti vrsto in količino blaga. Davčne oblasti imajo pravico v svrho kontrole zahtevati tudi prepise vseh drugih knjig in smejo vsako neizpolnitev predpisanih zahtev kaznovati s 500 do 5000 dinarji.
Pri državnih dobavah se bo ta davek odračunal pri izplačilu dobave, v prometu z govejo in drugo živino pa pri izdaji živinskih potnih listov.
To so določila o davku na poslovni obrat, ki jih obsegajo čl. 110 do 126 finančnega zakona. Ta davek je stopil s 25. avgustom 1920 v veljavo in se bo začel pobirati kakor hitro izda ministrstvo za finance zadevni pravilnik za davčne urade.
Davek na poslovni obrat je bil sedai po vojni vpeljan na Francoskem, na Češkem, v Italiji in Avstriji, toda povsod s precejšnimi modifikacijami, kakor so pač zahtevale tamošnje posebne gospodarske razmere. Davek zadene samo trgovstvo. Kmetovalce, industrijo in zadružništvo ne zadene. Proračunan je za Slovenijo enako visoko kot vsi carinski dohodki, na skoro pol miljona kron dnevno.
Neposredne davke in doklade, ki so bfli lansko leto za Slovenijo prora-čunani na 37'4 mil. kron, preliminira letošnji proračun na 362'9 miljonov. Torej ne samo da moramo plačati te davke po djnarski računski bazi, se je še tepostav-
ke mnogokratno povišalo. Proračun predpisuje v čl. 145 na 29. strani za Slovenijo sledeče spremembe v obstoječem dlavčnem ustrojstvu :
Postavka za zemljiški davek se ugotavlja brez kakoršnegakoli odbitka »na 20°/o davčne postavke, katera se poviša na štirikratni čisti ka-tastralni dohodek«. Na podlagi tako odmerjenega davka se bo pobirala namesto dosedanje vojne in deželne doklade v višini 80%, oziroma 55, 70, 89°/o, enotna državna doklada 150%.
Od štirikratnega čistega katastral-nega dohodka se bo odmeril tudi 2% dodatek za elementarne škode in me-lijoracije.
Davčne postavke se proti lestvici razrednega hišnega davka po državnem zakonu z dne 9. februarja 1882 ]., št. 17, in za nove hiše po zakonu z dne 28. dec. 1911, drž. zak. št. 242, oziroma z dne 23. januarja 1914, drž. zak. št. 14 in tarifne najemnine (§ 5 lit. a) zakona z dne 9. febr. 1882, št. 17) povišujejo trikratno.
Za hišno-najemninski davek se ugotavlja davčna postavka od faktične, ali odmerjene hišne brutonajemnine za dvoletje 1921/22 z 20°/o za Ljubljano in Zader brez vsakega nadaljnega popusta. Za leto 1920 se ima hišni najemni davek in avtonomne doklade za Ljubljano odmeriti po dosedanjih predpisih. Za druga mesta, v kolikor sploh spadajo pod hišno najemninski davek in za stavbe v najemu se določa že za leto 1920 davčna postavka na 12 bruto hišne najemnine brez vsakega popusta. S tem se ne spreminjajo posebne postavke na hišne najemnine, ki veljajo za nove stavbe po tarifi a’ B, C zakona z dne 28. dec. 1911, drž. zak. štev. 242.
Namesto dosedanjih deželnih doklad (55, 70| in 80%) pobiralo se bo od novo izračunanih hišnih davkov enotno državno doklado 70% in za mesto Ljubljano pa 60%.
Odmera splošnega pridobninskega davka se ima za leto 1920 izvršiti tako, kakor se je izvršila za l. 1919, vendar se imajo postavke štirikratno povišati. Torej z drugimi besedami, pridobniria se ima plačati v dinarjih.
Od obveznikov, katerih davek je višji nego 1200 kron, se bo pobiralo namesto dosedanje vojne in pokrajinske doklade 170% enotne državne doklade na splošno pridobnino, od onih pa, kateri plačajo manj kot 1200 K davka, 130%.
Na rentni davek, ki se vpošteva z odbitkom pri dolžniku, in na davek od tantijem, ki se povečuje od 10 na 15%, se bo plačevalo državne doklade 100%, in na rentni davek, ki se odmerja na podlagi davčnih prijav, se bo plačevalo namesto dosedanje vojne in deželne doklade 170% enotne državne doklade. Minimum § 125, št. 7 zakona o osebnih davkih se zvišuje od 1600 na 3200 kron.
Interesantno je, da se d a v k e p a č predpisuje v dinarski valuti, toda
minimum/pa se poviša namesto štirikratno, le enkratno.
Davčni obvezniki po drugem poglavju zakona o osebnih davkih bodo plačevali namesto dosedanjih 20% vojne in 55, 70 oziroma 80°/o deželne doklade, razen rentabilitetne doklade, enotno državno doklado 9 0°/o.
Od davkov na plače oseb, ki so oproščene od avtonomnih doklad, se bo pobiralo namesto dosedanjih deželnih doklad 70°/o d rž a v n a d o k 1 a-da, tako da, bodo taki uslužbenci oproščeni državne doklade in doklade za samoupravne zaklade, ako njihova skupna letna plača ne presega 30.000 K.
O državnih novih trošarinskih davkih smo prinesli v prejšnji in današnji številki poseben pregled. Takse, ki so bile vpeljane za celo kraljevino že letošnjo pomlad in ki so nas potisnile iz nivoja moderne države na stopinjo srednjeveškega športel-siste-ma, so dovolj znane in mi jih ni treba posebej navajati. Zakon o vojnih dobičkih, ki je uveljavljen z neznatnimi spremembami, je bil že od različnih strani podrobno v svojih posledicah razmotrivan, da mi jih tu ni treba ponavljati. Preostaja še kot posebnost invalidski davek, ki se računa kot pribitek na odmerjen neposredni davek, torej zemljiški in hišni davek, pridobninski in dohodninski davek, plačarina, rentni in tantjemni davek. Najnižja postavka pri 80 kronah neposrednega davka znaša pa invalidski davek 8 kron ali 10% in se potem polagoma stopnjuje do 20%. Ta davek se ima porabiti za invalidske podpore in druge potrebe socijalnega skrbstva, ki znašajo za Slovenijo nad 30 miljo-nov kron.
Vse te reforme so po večini assa-nacija ftjlacije in začetek prehoda od kronske v dinarsko valuto. Njih posledice so za naše gospodarstvo bolj dalekosežne, kakor se nam na prvi pogled zdi in se hočemo prihodnjič vrniti k podrobnejšemu razmotrivanju nove davčne politiKe.
Vilko Weixl.
Vzroki draginje.
Legitimni trgovci moramo mnogo pretrpeti vsled današnje korupcije, strankarstva in tudi vsled nesposobnosti in nenaklonjenosti uradništva. Omenim le verižniški urad, ki s svojimi agenti stika, kje bi trgovcu škodoval, Ta urad sploh nima pojma o trgovini in vendar si lasti pravico, da bi predpisoval trgovcu cene in dobiček. Ta urad bi rad imel, da bi dajali zastonj, davkarija nasprotno pa od nas zahteva, da moramo toliko in toliko zaslužiti. Tu nam dva državna urada, če je namreč verižniški tudi državni, kar pa rie vem, dajeta čisto nasprotujoče si predpise.
Potem prihajajo razne korporacije ■itd., ki tudi vpijejo proti trgovcu. Tako danes vse očita trgovcu, da je kriv draginje, namesto da bi iskali pravih vzrokov in jih potem odstranili. Draginje ni kriv trgovec, nego tičijo vzroki kje drugje.
Kdo je kriv draginje? Največ naša država sama in njen nesposoben parlament. Pred tremi mesefci smo mislili, da pridemo kmalu v cenejše razmere, ker so cene res začele padati, posebno pri živežu. Pričakovali smo, da bodo do jeseni mnogi predmeti do 50% cenejši. Toda varali smo se. Država je najprej povišala carino in sicer skoraj za 100 odstotkov. S početka smo plačevali v relaciji 1 dinar K 4 20, kmalu na to 1 proti 4 80 in sedaj 1 proti 8.
Carinske postavke za neobhodno potrebne predmete se morajo zdatno znižati, če ne popolnoma odpraviti. V visoki carini tiči velik vzrok draginje.
Potem je začela država kupovati zrnje. Kmet je prodajal že po K 3'50, država pa je začela plačevati po K 6 ali 7, seveda ne kmetu ampak pre-kupcu in tako so se živež in industrijski izdelki zopet podražili. Nazadnje so nam železnico zvišali kar za nekaj sto odstotkov. To so glavni vzroki, da je draginja dobila polno moč. Država in njene naprave podražujejo življenje, ljudstvu pa se trobi, da je trgovec kriv draginje in da mora on s cenami dol, če ne zlepa pa zgrda.
Cene bodo morale dol, ali začeti mora država. Država mora tudi napra-
viti red v svoji upravi, uvesti varčevanje in res;jo delo.
Predvsem mora država svoje urad-ništvo pošteno plačati, da bo zadovoljno in bo rado delalo. Vrhtega naj se odpusti iz službe nepotrebno in nezaposleno osobje, ker v uradih je mnogo preveč nastavljencev in se premalo dela. Tako bode prihranila mnogo denarja, s katerim bode lahko dobro plačala ostalo uradištvo. Nehalo bo večno tarnanje, da ne morejo izhajati, nehalo bo pa tudi lenarenje. Kdor ima opravka z uradi, ve, kako še dela.
Železniški promet je grozno zanemarjen. Kako posluje železnica, to kriči do neba. Po višjih plačah itd. znajo vpiti, delati pa ne ! Ali morajo biti vagoni natovorjeni po tri do šest mesecev? Mesece moraš blago plačati naprej, ko pa pride, pa je pokvarjeno, polito, umazano in pokradeno.
Veliko krivde na draginji ima na vesti tudi delavstvo. Nihče nima več veselja do dela, ljudje so se navadili lenariti po vojašnicah in po strelskih jarkih in ta lenoba se drži danes vseh. in še to malomarno delo se vrši le nekaj ur. Vsak se lahko sam prepriča. Nasprotno pa se poseda vkljub veliki draginji po gostilnah in zapravlja denar. Več dela je treba. Le delo nam bo prineslo nižje cene.
Nihče ne zahteva, da bi moral delavec delati zastonj, le več in boljše naj dela, pa ima potem tudi pravico zahtevati plačilo za svoje delo.
Našteli bi še lahko mnogo vzrokov draginje, ali zadostujejo že našteti, ker so ti najbolj umljivi.
Če bi naši državniki imeli res kaj smisla za državo in za ljudski blagor, bi ne tirali svoje strankarske politike, ne lenarili, ne kšeftarili s svojimi zadrugami, nego delali pametno in prev-darno. Tako pa s svojo površnostjo, lenobo in nezmožnostjo tirajo državo v pogin, narod pa v komunistične vrste. Če ne bodete ubrali druge poti in ne se lotili poštenega nestrankarskega dela, bodete doživeli belgrajski izid volitev tudi drugje.
Ljudstvo je nejevoljno in preklinja današnji zlštem. Nestrpno čaka vodilne močne roke, ki bi spravila državni voz v pravi tir. Hvaležno bi bilo naše ljudstvo,, katero je potrpežljivejše od osla, in bi rado delalo.
Ne delajte strankarske politike, ne iščite strankarskih koristi, nego začnite z resnim delom za narod 'in državo. Veliko veselje je zavladalo med našim dobrim ljudstvom, ko smo postali sami svoji, z velikim zaupanjem smo zrli vsi v bodočnost, a to veselje in zaupanje ste nam zagrenili nezmožni stran-karji. Sodilo vas bo ljudstvo in ta sodba ne bo mila.
Caleari.
Težave pri izvozu lesa.
Prišle so zopet nove določbe za izvoz lesa. Carina se je za nekatere stvari znatno povišala Pri mehkem lesu je ostalo pri starem, ne pa tako pri trdem. Carina je zlasti za hrastov les previsoka, ter onemogoča izvoz istega. Tudi za oglje je carina previsoka. Domača potreba je popolnoma krita. Tovarna za dušik v Rušah, 'katera ga največ porabi, ga ima toliko, da ga niti prevzeti noče. Druge potrebe so pa malenkostne in se vsaki čas lahko krijejo. Treba bo tudi misliti na izvoz oglja, kar 'pa visoka carina ne dopušča. Tudi tukaj bo treba carino znižati. Pri sedaj izdanih določilih se opaža, da so bolj strokovnjaško izdelane od prejšnjih. Pri lesu se zacarini od teže, preje se je zacarinilo od kubičnega metra in je vsaka carinama zaračunala po svoje. Edino privilno je, da se carini od teže in carinarnam tudi prikladnejše, ker imajo takoj pregled in obenem tudi stranka. Želeti bi bilo, da bi se carina plačala takoj na oddajni postaji z voznino vred, kar je pri lesu lahko mogoče. Carinarne na obmejnih postajah naj bi pa imele pregled, ako je vse v redu. Sedajna odredba, da je cžrino treba plačati na obmejni carinami, povzroča strankam obilo nepotrebnih potov in zamudo časa. Odpravi naj se tudi to, da se na obmejnih postajah zadržujejo vozovi v svrho zacarinjenja, ter s tem povzročajo strankam znatno škodo, ker že-
leznica računa stojnino za vsaki voz. Blago naj se takoj odpravi, ali naj pa železnica opusti zaračunanje stojnine, ker stranke ne zadene pri tem nobena krivda, ako se vozovi ne odpravijo takoj. Tor i zakaj trpi stranka škodo ako nirna nobene krivde?
Za adi pomanjkanja vozov so mnogokrat stranke prisiljene, nakladati mehki les v zaprte vozove, ker se jim odprti vozovi ne dostavijo. V zaprti voz se pa naloži komaj 6—7000 kg. Železnica pa računa voznino za polno težo voza, to je 10.000 kg. Stranke so tukaj oškodovane, da morajo plačati za 3—4000 kg voznine preveč, kar pri današnjih visokih železniških pristojbinah ni malenkost. Pravično bi bilo, da se strankam, katere so zahtevale odprti voz, pa jim železnica radi pomanjkanja voz dostavi zaprtega, da bi se istim zaračunala voznina za toliko teže, kolikor more stranka naTožiti.
Promicanje talijan-skih interesa.
Piše direktor Ljubomir St. Kosier.
Još polovicom jula, dakle pred mjesec i po, donijele su nekoje naše privredne novine vijest o akciji ravnatelja »Assicuracioni Generali« g. Mor-purga iz Trsta, glede osnutka jednog novog osiguravajučeg zavoda u Zagrebu, u kome bi italijanski kapital bio zastupan sa 40%- Ova vijest raširila se u brzo po zagrebačkim, ljubljanskim i beogradskim dnevnicima, nu kako iz-gleda, ostalo je sve ovo glas vapijučega u pustinji, jer mjerodavni faktori, od kojih se očekivalo, da če dati neko ob-jašnjenje u ovoj stvari, nisu se do danas a ma baš ni maknuli.
Ovaj malo čudan postupak mjero-davnih faktora, ponukao nas je, da da-nas ponovno stavimo to pitanje na tapet, jer po našem mišljenju, a i po mišljenju ostalih privrednih krugova, nije i nemože biti svejedno, kako se ovo pitanje riješi.
Ovo novo osnovati se imajuče osiguravajuče društvo, imalu bi preuzeti portfelj posla društva »Assicurazioni Generali«, odnoseči se na Jugoslaviju i »Herceg-Bosno« osiguravajučeg društva u Sarajevu, te bi tako ova dva strana društva imala da u buduče produže svoj rad u kraljevstvu Srba, Hrvata i Slove-naca, pod novim žvučnim jngoslaven-skim imenom.
Novo osiguravajuče društvo želi se prema tome oživotvoriti u znaku nacionalizacije dvaju stranih osiguravajučih zavoda, naime talijanskoga »Assicura-zioni Generali« i »Herceg-Bosne«, koja je kako je poznato osnovana po Prvom ugarskom osiguravajudem društvu v Budimpešti. Nacionalizacija stranih podu-zeča vrlo je lijepa zamisao i kod toga odiše jošte zvučnim patriotizmom!
Ako su zagrebačke banke imale ozbiljnu namjeru, da nacionaliziraju ju-goslavenske nastane društva »Assicura-zioni Generali« i »Herceg-Bosne«, onda je tu nacionalizaciju trebalo potpuno provesti, trebalo je naime prekupiti odnosne osigurateljne portfelje i ponuditi ih domačim osiguravajučim društvima, da ih ona medju se razdijele. U drugom pako slučaju, ako se naime več htjelo stvarati novo osiguravajuče društvo s. direktnim poslovnim granam, koje več tjeraju sva domača društva, onda se trebalo opet pozvati isključivo i samo domača osiguravajuča društva, da ona u zajednici sa zainteresovanim bankama, sudjeluju kod tog usnutka i da na temelju preuzetog i kuplienog stranog posla osnuju novo osiguravajuče društvo, u kome bi bio angožovan isključivo domači kapital i pojednako zastupani interesi sviti domačih osiguravajučih ustanova.
Ovako pako, kako je sada zamišljen osnutak tog novog društva, jasno je sa čisto privrednog gledišta — ap-strahirajuči na čas nacionalnu pozadinu, koja takodjer govori protiv ovako za-mišljenog osnutka — da se ovdje jedino želi uvesti konkurenciju stranih društava pod novim jugoslavenskim imenom. Da je ovo mišljenje opravdano, dokazom je i činjenica, da je sudjelovanje domačih zavoda kod ovog novog osiguravajučeg društva a limine otklonjeno!
Novo je društvo kraj — postoječih brojnih domačih osiguravajučih ustanova u Jugoslaviji — za sada skroz
nepotrebno, te može jedino da bude na uštrb domačim zavodima, koji su za vrijeme rata teško stradali (u Srbiji), a za vrijeme bivše Austro-Ugarske monarhije bili zapostavljanj i gnjeteni (hrvatsko-slovenske ustanove) u korist tudjinskih osiguravajučih društava, medju kojima se uvjek isticaše italijansko-madjarski slavenofobi.
Ako se dakle več htjelo stvoriti novo društvo, onda je trebalo u prvom redu stvoriti jedan reasikuratorno-osi-' guravajuči zavod, koji bi osim reasi-kuracije tjerao i direktni posao trans-portnog, pomorskog i kopnenog osigu-ranja, zatim tuče i drugih specijalnih osiguravajučih grana, kao zakonite dužnosti jamstva, chomage-osiguranja itd. česa svega naša domača postoječa društva još nemaju. Na taj posao imali su zagrebački novčani zavodi, koji sada sa direktorom Morpurgom pokreču novo osiguravajuče društvo, pozvati u prvom redu domače jugoslavenske osiguravajuče zavode, koji bi se za cijelo oda-zvali tom pozivu, jer potrebu takove kreacije i te kako i sami osječaju.
Domača su društva »Croatia« (Zagreb), »Vzajemna zavarovalnica« (Ljubljana), »Beogradska zadruga« (Beograd), »Srbija« (Beograd), »Šumadija« (Beograd) i »Jugoslavija« (Beograd) na-kon narodnog vaskresenja snažno( ko-raknula napried i one se danas hjepo razvijaju. Ovakovim lijepim razvojem domačih ustanova u velike su oslabila strana društva, koja se sada utječu nacionalizaciji, da tako pod drugim cimerom nastave svoju staru taktiku.
U ovom nastojanju stranih društava treba da svi budemo na oprezu, a pogotovo nesmijemo dozvoliti, da naši novčani zavodi, naše jugoslavensko ime, naš ponos i ugled naš, za volju prividnih materijalnih dobitaka stavljaju na kocku i da time istodobno izigra-vaju i ugrožavaju interese naših čisto nacionalnih ustanova.
Mi moramo danas, da smo si svjestni našeg položaja, mi moramo i u ovom slučaju italijanskoj vladi pokazati, da smo u našoj državi u prvom redu i samo mi gospodari i da čenio vazda znati ostati na braniku naših nacionalnih i privrednih interesa.
Mi se nadamo, da če sindikat osiguravajučih zavoda kraljevstva SHS. znati, da o ovoj stvari ispravno informira ministarstvo financija u Beogradu, a na ovome je onda, da najenergičnije zapriječi oživotvorenje ovakovih D’ Anuunzievih agencija u centrumu jugoslavenske privrede — u Zagrebu.
Jer inače neče nam pomoči ni šumadijske bajunete na Kvarneru, budemo li u srcu Jugoslavije našorn gra-djorn podizali italijanske minarete!
Dopisi.
Telefonska zveza Kočevlje-Ljubljana. Vsled vedno večjega gospodarskega pomena loške, ribniške in kočevske doline jako občutimo pomanjkanje telefona. Danes ima že cela Gorenjska telefonsko mrežo le Kočevje je odrezano od ostalega sveta. Prosimo poklicane činitelje da potrebno ukrenejo. Prizadete Unije, predvsem Trboveljsko premogokopno družbo, gremij trgovcev v Kočevju in Ribnici, Hajnrihar, »Veliko Goro« in družbo »Tabor«, i dr., pa prosim, da skličejo nemudno sestanek v Kočevju, na katerem se naj razpravlja o potrebnih korakih za dosego telefonske zveze..
—il.—
Dostavek ured: Priobčili smo zgornji poziv, pa moramo takoj dostaviti, da bo težko kaj iz tega. Zvedeli smo na merodajnem mestu, da minister za pošto in telegraf baje nima denarja in ni izdal niti onega denarja, katerega je imel na razpolago. Poštni, brzojavni in telefonski promet pri nas vidno hira in ne bo dolgo, ko bo vse stalo. Svetovali bi našemu gospodu ministru, da si vzame v vzgled Nemčijo, katera vspopolnjuje in bolja poštni in brzojavni promet. Pri nemškem ministerstvu za pošto iz brzojav obstoji trajna komisija, sestavljena iz zastopnikov trgovine, industrije in o-brti ter časopisja in drugih gospodarskih zastopstev. Ta komisija rešuje vsa vprašanja, tičoča se poštne in brzojavne službe.
pridelkov, zadržati in natura in brezplačno 5 — 10% izvažanega blaga za obnovo zemlje in za prehrano predvsem pasivnih krajev.
Carinska direkcija in ekonoinsko-finančni komite. Ko je generalna carinska direkcija uvidela kakšne škode in kakšno dezorijentacijo je provzročila s marcovo naredbo o prepovedi uvoza, je izdelala naredbo, v katero je dovolila dodatni rok za uvoz že plačanega blaga. To naredbo je ekonomsko - finančni komiti dvakrat zavrnil in šele v tretjič, torej po dobi več kot petih mesecev, je konečno sprejel in dovolil za priglasitev rok 14 dni. Radi malovredne marljivosti pa je »Uradni list« prenesel to naredbo šele 31. avgusta, medtem ko rok za vlaganje prošenj poteka že 5. septembra. Po petih mesecih, ko je večina trgovcev že pod pritiskom brezupnih razmer, stornirala pošiljatve ali prodala blago, prihaja šele ta remedura, ki je bila takoj v marcu potrebna.
Tržno poročilo.
Monopol na petrolej. Uprava državnih monopolov je ukinila monopol na petrolej in je sedaj trgovina s petrolejem po celi državi popolnoma prosta.
Razno.
Značilna statistika V Jugoslaviji imamo 3000 zdravnikov, 20.000 ljudsko-šolskih učnih oseb in 80.000 gostilničarjev. Na Kranjskem popijejo na leto 5 in pol mil. litrov žganja, 13 mil. litrov pive in 15 mil. litrov vina. Za te množine opojne pijače izdajo po današnjih cenah nad 630 milijonov kron. V sami Ljubljani je 252 gostiln.
Tovarna za klej v Ljubljani. Tukajšna tovarna za klej stavi odjemalcem, -trgovcem in obrtnikom več vagonov dobrega kleja k nakupu na razpolago. Reflektanti naj se obrnejo direktno na ravnateljstvo omenjene tovarne. '
Hitrost uradnega šlmeljna. V marcu t. I. je vložila neka zadruga na finančno ravnatelj, v Ogulinu prošnjo za dobavo cenejše soli ribarjem. Na to prošnjo še do danes ni rešitve. Uradni širnelj »ima vremena.«
Neumestna trmoglavost. Iz Beograda poročajo, da je ministrstvo sao-bračaja pred kratkim oddalo dobavo .strojnega olja, bencina, petroleja itd. neki amerikanski tvrdki, čeravno je svetovno znana rurnunska tvrdka »Astra Romana stavila dokaj ugodnejše cene. Seveda je finančni minister ugovarjal tej kupi i, ker je bila proti našim interesom. Vsak mora uvideti, le gospoda pri ministrstvu saobračaja najbrže ne, da se take dobave ne oddajajo v deželo z najdražjo valuto, pač pa je pametno, da dobi dobavo Rumunija, ki je se seda in ima od dinarja nižjo valuto. V Rumuniji kupujejo Češka, Avstrija, Nemčija, pa tedaj ni umestno za Jugoslavijo, da kupuje v Ameriki. Tudi so svetovali gospodom pri ministrstvu železnic, da bi kupovali skupno z vojnim ministrstvom, ker bodo večje množine’dobili po ugodnejših pogojih. Tudi ta nasvet ni našel odprtih ušes. Prosili bi g. Korošca, da se nekoliko natančnejše zanima za te zadeve in skuša dognati, kdo je bil tako naklonjen Amerikancem. Nismo mnenja, da je »bakšiš« igral vlogo pri kakem referentu.
Ustnico upravništvo.
Prejeli smo številne pritožbe, zakaj ne pošiljamo lista. Na vse te pritožbe si ovo jujemo tem potom odgovoriti, da namenoma nismo nikogar izpustili. List pošiljamo na naslove, katere smo prejeli od trgovskih gremijev in zadrug. Zal sc clo danes niso poslale vse org3-nizacije naslovov, čeravno smo za te prosili v imenu našega konzorcija je prosila Zveza gremijev in gremij’ za ljubljansko okolico. Naslove za te okraje smo si preskrbeli drugim potom.
Kdor še ni dobil lista, naj z dopisnico sporoči svoj naslov, da: mu zamoremo pošiljati list.
Ob enem prosimo vse tovariše in vse prijatelje trgovskega lista, da agitirate zanj in pridobivate naročnikov. V najkrajšem Času nameravamo začeti z večkratnim izdajanjem na teden.
Drugi številki smo priložili položnico, s katero nam nakažite naročnino.
Coloniale Ljubljana.
55. 52—'i
r
Garantirano pristno
bueno olje
znamka „Sidro“, nudi mlin olja
Ed. Suppanz
Pristova, Slovenija. 64,2-2
II
[II
in ekstrakte za umetne soke nudi po najnižjih dnevnih cenah tvrdka
to
o
0
1
Srečko Potnik, Ljubljana
Metelkova ulica št. 13.
Agitirajte za nas list!
Koruzo za krmo in kavo
ima v zalogi tvrdka
ros. ziied^k
Ljubljana, Dunajska cesta 31
__________________7	76.	3-1
Očetovo kislino
80% kemično čisto proda
,Balkan‘, Maribor.
I	74,	5-1
==3>
Veletrgovina s špecerijo in deželnimi ter gozdnimi pridelki
ANT. KOLENC, CELJE
Kralja Petra cesta št. 22
46, 20-5
"---
aaacinaaaaaaaaag
d Društvo lesnih trgovcev o (Me doline
o Maribora
Aleksandrova cesta štev. 45 kupuje in prodaja
rezani in tesani les
v vsaki množini po dnevnih cenah. 23,52-s
aaaaaaaaaaaaaai
8
A. Sušnik
Ljubljana
Zaloška cesta štev. 21
priporoča vsakovrstno železnino, kuhinjsko opravo, orodje za obrt in poljedelstvo, raznovrstne barve na drobno in debelo. Točna in solidna po-6&. 3-2	’	strežba.
ca
ca
ca
ca
[f.
17, 24-5 O
Gosposvetska cesta 1
priporoča svojo zalogo
železnine, poljedelskih strojev in železnih blagajn na debelo.
ca
ca
		
		
	67, 50-2	
A. & E. SKABERNE LJUBLJANA, MESTNI TRG ŠT. 10.		
'	Uvoz In prodaja vsakovrstnega inozemskega manuffakturnega blaga in pletenin. Na debelo in drobno.	i
Domača tvrdka
Fran Lukič
Ljubljana
Pred Škofijo Stev. 19. priporoča svojo zalogo
izgotovljenih oblek za dame, gospode, dečke 7,3-2 in deklice.
Zvonnrska ulica 5 (S).
Telefon 9. - Brzojavi ,Montana*. Import. Eksport.
Prodajamo in kupujemo na debelo:
Vse vrste kovin, rudnin in kemikalij ter vse industrijske izdelke, spadajoče v rudarsko, fužinarsko in kemijsko stroko. 65, 26-2
[TONE MALGAJ\
■	S
: stavbeni, pohištveni pleskar S g	in ličar 16,52-5 i
5 LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 6. j
■	■
■ Zajamčeno predvojno blago ■ \ za portale in prodajalne. /
KNJIGARNA, TRGOVINA UMETNIN IN MUZIKALU
Goričar & Leskovšek, Celje
KRALJA PETRA CESTA 7. -PREŠERNOVA UL. 2.
Trgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem, založna knjigarna, prodaja Šolskih knjig in igralnih kart. Lastna zaloga vseh tiskovin za urade in pisarne, vsakovrstnih razglednic, ljudskošolskih zvezkov, risank in risalnih skladov. — Molitveniki, koledarji, papirnate vreče, nagrobni venci in traki. 4, 10—4 Na debelo.	Poštno-čekovni	urad 10.716. — Telefon 60.	Na drobn0*
Hitrost železnice. 16. avgusta smo naložili v Ptuju in poslali na naš naslov v Maribor dva vagona krompirja, katera sta tudi na večer istega dne dospela na Tezno, to je predpostaja Maribora, boljše rečeno pokopališče vagonov in blaga. Vagona sta stala tu do 24./8, tedaj celih osem dni. Nič ni pomagalo trikratno osebno posredovanje, nič vse dokazovanje, da se bo blago skvarilo, da trpi pri tem ne samo trgovec, nego tudi konzument, ta-mošnji uradnik ni »imao vremena«.
Ko je blago vendarle došlo v Maribor, je bilo seveda polovico pokvarjenega, čemur se ne smemo čuditi, saj je stalo toliko dni na vročini in -solncu. Vrh-tega je neko noč deževalo in krompir je bil zmočen, ker železniška uprava pač zvišuje tarife, denarja pa v kljub temu nima za popravo vagonov in bomo v kratkem morali razpenjati v vagonih dežnike, če bo deževalo. Ali je trgovec kriv, če so živila draga? Dobili smo vagon soli, ki je stal na Teznu samo šest tednov. Šele po šestih tednih in neštevilnih posredovanjih, nazadnje tudi pri prometnem inšpektorju, so postavili vagon k rampi. Sol je bila naložena v odprtem vozu in tako je od 17.500 kg kolikor bi moralo biti soli, manjkalo samo 3.200 kg po K 4—, kar znese samo K 12.800. Kdo plača take primanjkljaje in kdo stojnino? Vpijejo in besedičijo proti draginji, namesto da bi napravili red. Namesto da država pošilja za vsakim vagonom špiceljna in pusti ljudi šikanirati, naj se pobriga za red in nastavi ljudi, ki bodo hoteli in znali delati. Prihodnjič Vam pošiljemo dopis o devizni centrali. Ta bo še le zanimiv in čas jč, da podreza naš Trgovski list tudi v to gnezdo, da se gospoda malo zbudi in jim služba ne bo “dota briga.	A.	T.
AH je to tudi tihotapstvo? Podpisani sem poslal dne 9. januarja 1920 od tu na postajo Stražo 545 kg soli. Predno pa sem odposlal sol, vprašal sem na tukajšnjem postajnem uradu, ako je potrebna v to svrho izvoznica. Postajni urad mi je izjavil, da se pošilja v Sloveniji sol sedaj lahko brez,vsake prevoznice, nakar sem predmetno sol tudi odposlal. Kdo naj bi se nadejal potemtakem kake nepravilnosti ? A glejte, ko je dospela sol v Novomesto, se mi je ista zaplenila in tamošnje okrajno glavarstvo me je z razsodbo z dne 3. marca 1920 poleg zaplembe soli, obsodilo še na 500 K denarne globe in 5 dni zapora. Na moj priziv mi je odsek za prehrano sicer zaporno kazen odpustil, ostalo kazen pa potrdil. Vrhu tega sem bil še objavljen v Uradnem listu, da sem radi tihotapstva obsojen na 500 kron globe in zaplembo blaga, tako da si vsak bralec te sodbe lahko misli bogve kaj in koliko sem iztihotaoil iz Jugoslavije. Sodbo glede enakopravnosti in o pravilnem postopanju si iz navedenega pač lahko vsak napravi. Hočem pa, da izgovori zadnjo besedo 'še ministrstvo za prehrano v Beogradu, ker mi noče odsek za prehrano popraviti krivice. — Višnja gora dne 24 avg. 1920.
Mihael Omahen.
Slab nasvet. V enem slovenskih časopisov sem čital nasvet, naj poslanci in kmetske zveze prisilijo vlado, da ona določi koj v jeseni cene za mošt in vino, da ne bodo vinski prekupci odirali do propada naših manjših vinogradnikov. Te uradno določene vinske cene bi morale biti vsaj tako visoke, da bi imel manjši vinogradnik vsaj nekaj dobička. Prepričan sem, da je imel pisec tega nasveta dober namen, in vendar jo slabo svetoval. Minuli so časi, da so se lahko delali taki predpisi. Nastaja konkurenčni boj in ta je omajal tla raznim papirnatim odredbam, katerih že doslej ni nihče vpo-števal, še manj pa jih bo kdo odslej. , Koga morete prisiliti, da naj kupi po uradnih cenah? Udarjen bi bil zopet vinorejec, ki rabi denar na vsak način, pa bo tedaj prodal po ceni, kateri more doseči. Tu je potrebna močna organizacija, ki bi dajala predujeme na blago. To bi lastnik ali organizacija prodala v času ugodne konjunkture. Z denarjem bo pomagano, ne z na-redbami.	Haložan.
Tvrdka Grelnitz v Mariboru. Znana graška tvrdka Greinitz je kupila Pirchanovo hišo v Mariboru in bo
ustanovila svojo podružnico. Opozarjamo naše trgovce da to ni več stara solidna tvrdka Grenitz, nego so dobili v roke to podjetje novi ljudje, zagrizeni nemški nacionalci, in tudi glede solidnosti vemo marsikaj povedati. Čudno se nam dozdeva, da se tako zagrizeni nemški tvrdki dovoli ustanavljati pri nas podružnice, slovenski trgovci pa ne morejo dobiti prostorov in če ga že ima, se mu še ta odvzame. Vrag razumi počenjanje naših birokratov. Zakaj dovoljujete tujcem, da delajo kupčijo in konkurenco tam, kjer to ni potrebno in kjer imamo domačih tvrdk dovolj !
Iz Celja! V Celju še vedno stari Avstrijski zistem. Med vojsko so uradniki okrajnega glavarstva vodili takozvani Gospodarski urad. Seve se ta trgovina brez koncesije in brez plačevanja davkov vodi naprej na naše stroške. Ali zato plačujemo uradnike pri okrajnem glavarstvu, da nam delajo konkurenco? To je t nepostavno preziranje trgovstva. Zahtevamo takojšno odstranitev tega urada. Vse do gotove mere. To gospodu glavarju na uvaževanje.
Iz Mozirja. Pri nas smo dobili konzum, za katerega se je posebno pehal »Črni kovač« iz Lok pri Mozirju, kateri je napravil tudi izkušnjo, kako se tri dni ribari. Pravijo, da zbira tudi staro selezo po znižani ceni. Nek slavni govornik in advokat je iz Celja poslal vagon pokvarjene koruze, pri kateri preti izguba okroglih 30.000 kron. Priporočamo kmečkemu ljudstvu, naj izpregleda pravočasno, da ne bode trpelo ogromnih izgub, kakor so trpeli kmetovalci svoje čase drugod. Vsak naj ostane pri svojem kopitu!
Okrajna bolniška blagajna v Ptuju. Naša bolniška blagajna, v kateri smo imeli prej red, je danes vse kaj druzega kot bi morala biti. Odbor je prej imel po enega uradnika in enega poduradnika, a blagajniške posle je vodil sam. Ta dva uslužbenca sta opravljala obenem tudi posle gremi-jalne bolniške blagajne, katero pa so nam odvzeli socijalisti in priključili okrajni. Odbor je prej predložil vsako leto račun. Kaj pa sedaj? Po prevratu je prišel socialdemokrat, prevzel okrajno bolniško blagajno, ji priključil tudi gremijalno bolniško blagajno. Od takrat je naša okrajna bolniška blagajna bila že trikrat prekrščena. Skoraj bo dve leti, odkar vplačevalci ne vemo, kam gredo naši visoki prispevki in kdo ima pravico zviševati prispevke, saj nihče ne predlaga računov. Prej smo imeli ravno toliko če ne več dela kot danes, pa sta bile zaposleni dve osebi, danes pa sedijo notri štiri osebe z ogromnimi plačami, in vendar je pisarna odprta za stranke le predpoldan, kot da bi popoldne nihče ne zbolel. Vlada bi vendar morala skrbeti za red. Ali pri socialdemokratih ni potrebna kontrola blagajne?	—K.
r
=?>
Šampanjske kleti
[
•»
prej W. Hintze
priporoča ..Imperlal" in Jtrtif.
Brzojavni naslov: Čučekcie, Ptuj.
___
na
i
Beethovnova ulica št. 10
v poslopju Trgovske zbornice.
Telefon št. 464.
Piodaja razno kolonijalno in železninsko blago po najnižjih cenah. Gospodje trgovci, ki še niste člani te zadruge, podpirajte svojo gospodarsko organizacijo s tem, da pristopite tempreje kot člani. 69,5-2
y\ y\ y\ y\ y\ y\ y\
tT \n* ■■	Tmu*	Ti«T	■	■	■
% * y Veletrgovina
\
A. Šarabon
✓
✓
\
✓
22,10-5
vodo.
Izvoz in uvoz.
Izvoz v Nemčijo In Čehoslovaško.
Ministrstvo za finance je odredilo ter v to pooblastilo centralo za plačevanje v inozemstvo, da je odsihdob dovoljen izvoz v Nemčijo proti vplačilu poti-vrednosti v nemških markah, v Čehoslovaško pa v čehoslovaških kronah. Pri ti priliki omenimo nekaj o zdravih valutah. Med zdravo valuto so" poleg frankov, dolarjev in šterlinov, štete tudi ničvredne lire našega laškega »zaveznika.« Nezdrava valuta so pa bile nemške marke, čehoslovaške krone in — tudi jugoslovanski dinar 1 Sedaj je naš finančni 'minister šel korak naprej. Deloma in pogojno je priznal za »okre-vano« valuto tudi nemške marke in čehoslovaške krone. Morda s časoma doživimo dan, da objavi za zdravo tudi jugoslovansko dinarsko novčanico, saj se je ta nedavno kosala na tujih tržiščih z laško liro in francoskim frankom. Upajmo 1
Obnova zemlje In Izvoznlčarji. Čl. 189 finančnega zakona pooblašča ministra za prehrano in obnovo zemlje, da sme od izvozničarjev življenskih potrebščin kakor tudi živalske hrane in ostalih deželnih pridelkov (lesa, oglja, železa, cementa in industrijskih izdelkov z eno besedo vseh važnejših deželnih
Lastna praiarna za kavo In mlin za dISave z električnim obratom. Ceniki na razpolago.
VELETRGOVINA
][
Cesta na Gorenjsko železnico št. 1
priporoča
raznovrstno žganje, kakor slivovko, rum, brinjevec in konjak. — Vedno velika zaloga kolonijalnega in špecerijskega blaga.
== Konkurenčne cene. = Telefon interurb. štev. 246. m■ Zahtevajte cenike! at
71, 10-1
Veletrgovina papirja, knjigarna In tovarniška knjigoveznica
Maribor
Glavni trg štev. 22	;
priporoča vse vrste šolskih in pisarniških potrebščin ter šolske In leposlovne knjige. Izvršuje vsa knjigoveška dela.
Izdelovanje papirnih vrečic.
45, 20 - 3 '
Soli fine bele, jeddne, poldrugi vagon, klajno apno, barve vseh vrst, suhe in oljnate, oker, črna, zelena in druge za zid; cinkasto bela, cinober rudeča, secesijsko zelena, rumena itd. za olje; laneno olje, firnež pravi, lak, terpentin, kreda za kit in slikanje; porač, galun, gumi, mizarski Inn, stekleni in smirkov papir; dišave,-kis, sveče, vžigalice, krema za čevlje; pralni prašek; lesene Škafe in banje; železo za obroče 15 do 30 mm široko, ž;ca, pile plošnate, trioglate, polokrogle, razne velikosti in naseka; svetilke, cilindre, stekleno in emajlno posodo in razno drugo blago nudi gg trgovcem in obrtnikom po zmernih cenah
L. Fiirsager, Radovljica.
35, 3-2
> v Ljubljani
%a	priporoča
:f špecerijsko blago )
J) raznovrstno žganje \	moko	/
/ in deželne pridelke
^ raznovrstno rudninsko v
/ *■
✓
✓
Maribor 42,3-3j
Aleksandrova cesta štev. 57. : • '
j Špecerija j
! in deželni I • 1 •
j pridelki j
I na drobno i :
j in debelo, i •	•
•	•
••••••••••••••••••••••••••••••••t*
:SBISQIBBBDS;:
a • ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••a******
D
n
■
D
Prva jug. tovarna za usnje in čevlje na Bregu pri Ptuju
je pričela z izdelovanjem
torbic in drugega galanterijskega blaga iz najfinejšega usnja.
63, 3-2
¥ zalogi ima tudi prvovrstne gamaše lastnega izdelka.
Naročila se izvrše po najnižji ceni.
Anton Tonejc in drus f
2v£a,rI"bor, T-UL^oslsiTrlja,
trgovina s kolonijalnim, špecerijskim blagom in deželnimi pridelki na debelo.
Brzojavi: Tonejc Maribor. — Telefon št. 68. — Čekovni račun št. 11.668. Tekoči račun pri Ljubljanski kreditni banki v Mariboru.
UVOZ
IZVOZ
trgovec v Mozirju
Na debelo:
hmelj, jabolka, žito, vino manufaktura in Špecerija.
Trgovina s papir1 jem in knjigarna
I. N. Peteršič
Ptuj
zraven okrajnega glavarstva.
Šolsko orodje, vsakovrstno drobno blago, okraski za ženske obleke. Pletenine, čevljarsko orodje in čevlji.
33, 20-4
Veletrgovina z železnino
Ima vedno v zalogi
vse potrebščine za stavbeno obrt, rokodelstvo, gospodinjstvo, poljedelstvo, industrijo.
Največja
organizacija
žeiezninske
stroke v Jugoslaviji
(Obstoj tvrdke 120 let.)
BALKAN
delniška družba za mednarodne transporte.
Brzojavni naslov: Balkansped.	6,	52—5
Ljubljana, Maribor, Beograd, Zagreb, Trst, Wien.
Špedicija vseh vrst. Sprejemanje blaga v skladišča, ^carinjenja in zavarovanja. Mednarodni prevozi. Selitve s patent, pohištvenimi vozovi na vse strani.
Prvo ljubljansko javno skladišče spojeno s tirom južne železnice.
= Največje domače špedicijsko podjetje v Jugoslaviji. =
Foto-
manufaktura
DROGERIJA R*RFUME.RUA
I.C.KOTAR
o
LJUBLJANA
U0LF0VAUL5.
Foto-
mauufaktura
LENASI & GERKMAN
Ljubljana
Stritarjeva ul. 4 — Lingarjeva ul. 2
Trgovina s suknenim, modnim in manufakturnim blagom.
Na debelo. 6i, 20-3 Na drobno.
75.10-1
nflinfi v„Trgovskem Listu" U3IUM imajo največji uspeh.
□ftM
Veletrgovina manufakturnega blaga
Hedžet d Koritnik
Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 4.
Telefon interurban št. 75.
11, 50-5
Dobiva ponajveč iz Anglije v velikih množinah
raznovrstno volneno, modno in perilno blago.
QWWMM»
I. C. MAYER
LJUBLJANA
STRITARJEVA ULICA
MANUFAKTURA
==□
Špecerijska in delikatesna trgovina na debelo
I.
f
Ljubljana
Resljeva cesta št. 3. — Sv. Petra cesta št. 35.
Zaloga: vin, salam, likerjev, mineralnih vod.
13, 20-4
	$		
	d		
	0		
c	k	/	
Moško in žensko perilo, predpasnike in delavske hlače izdeluje in razpošilja najceneje izdelovalnica perila
R.
Celje.
Naročite , vzorčni zavoj 12 komadov, o Izdelava zelo natančna I tene posebno nizke I ič
62, 10-2
ENOROSS - ENDETAIL .
J. KOPAČ, svečarna
Ljubljana, Celovška cesta 90. Priporoča voščene sveče, zvitke, sveče za hišno rabo in kadilo.
Kupuje 60>20-3 čebelni vosek, suhe satine, kap-Ijine po najvišji dnevni ceni.
Manufakturna trgovina
na drobno in. debelo
J. KOSTEVC
Ljubljana, Sv. Petra c. 4
priporoča veliko zalogo manufakturnega blaga po znižanih cenah
preproge srbske domače ročne industrije
po ugodni ceni. V zalogi so še velikosti 45-45, 43/110, 64/136, 67/194, 102/158, 134/134, 136/204, 170/246, 210/274, 235/300, 272/304. 19, 11-3
|	1
*	m
X *IU K
Semena za preprodajalce
priporoča
SEVER & KOHP. i
LJUBLJANA.
Kupujemo deteljno, repno, korenjevo in travno seme, suhe gobe ter vse v našo stroko spadajoče predmete.
14, 20-3
mm
Sr-£? SEVER
yuaijaniKoinej
Tapetniška
delavnica
Oprava za pisarne
registrature, pisalne mize, fotelji v lepi izberi.	oo
Vabimo na ogled!	o
Ljubljana
veletrgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom. Točna in solidna postrežba!
i
2, 50-5
Underwood
najboljši amerikanski pisalni stroj sedanjosti.
Opalograph
razmnoževalni aparat, razmnožuje strojno in ročno pisavo potom neizrabljive 1S 20-5	steklene	plošče.
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo:
The Rex Co. Liubliana,
' Gradišče štev. 10.
Hoderno urejena popravllnlca vseh pisalnih strojev.
Vi ■ ■
■■
■■
■■
MB
MB
■ ■ ■ ■ MB ■ ■
MB
■ ■
:: MM ■ ■ BB BB ■ ■ ■ ■ ■ ■ BB
Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 1.
Interesna skupnost s Hrvatsko eskomptno banko in Srbsko banko v Zagrebu.
Kapital 10,000.000 K. — Rezerve okroj z,500.000 K.
#
Izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje.
Denarne vloge. — Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut. — Eskompt menic, akreditivi. — Borza.
Brzojavni naslov: EsKomptna. Interurb.tel.St. 146.
50, 20-5