OredniSfffo in oprMtvo:
Maribor, Koroške ulice 5.
čnlna listo:
„STRAŽA“
utaja v poadeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z ttredništvom se more govoriti r«rii dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon St. 11 S.
STRIZI
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Celo teto		. [2	h
Pol leta		, 6	K
Četrt leta		3	K
Mesečno		1	K
Posamezne številke	10 v.	
Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
inserati ali oznanila
se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
St. 131.
Maribor, dne 16. novembra 1910.
Letnik II.
Protestni shod.
Vslsd nečavenega psovanja nasprotnikov, ki žalijo naše mladeniče, češ, da so posvinjili šolo v Št. Jnrja ob jaž. žel., se vrši v nedeljo, dne 20. novembra t. 1.
velik protestni shod v Celju ob pol 11. uri „h©f@l Beli vol“*
Možje in mladeniči! Komar je čast naše mladine pri srca, se bo v nedeljo ndeležil zborovanja v Celja. Z mnogobrojnim obiskom moramo dati nasprotnikom glasen odgovor na njih sramotenja.
Vse na noge!	Dne 20. t. m, v Celje!
Protestno zborovanje v Celju.
Zasramovanje naše mladine je vsepovsod povzročilo veliko ogorčenje. Iz mnogih krajev dobivamo vesti, da se možje in mladeniči pripravljajo za obisk nedeljskega shoda v Celju. Kdor ima čas in priložnost, hoče biti zraven, da protestira proti nečuvene-mu postopanju naših nasprotnikov n apr am slovenski mladini.
Žaljenje izhaja iz štajerskega Lehrerbunda, V ta Lehrerbund je včlanjeno vse nemško in slovensko liberalno učiteljstvo, [Že enkrat je letos ta nemško-slovenski Lehrerbund obrnil pozornost slovenske javnosti na se. To je bilo takrat, ko so se v njem slovenski zastopniki izrekli proti prvi, kardinalni in skupni točki spodnještajerskih'Slovencev glede šo'siva, namreč proti delitvi deželnega šolskega sveta v slovensko in nemško sekcijo.
Sedaj moramo drugikrat govoriti o Lelirerbun-du, Iz njega prihajajo psovke na našo slovensko mladino, Naši mladeniči se smatrajo v znanem letaku za svinje, ki posvinjijo šolo, v katero stopijo. To je naravnost nezaslišano žaljenje! .
Liberalci < hočejo vso krivdo odvaliti od sebe. Toda vprašamo jih, ali niso v Lehrerbundu včlanjeni tudi slovenski liberalni učitelji ? Ali niso že imeli priložnosti, r da takoj odločno protestirajo' proti infamiji svojega Lehrerbunda? Ali se je do danes to zgodilo?
Še le mi smo morali poseči vmes, da se je libe-
ralcem sploh oglasila vest. Skraja so bili tako drzni, da so naše odkritje imenovali lumparijo,' "Ne žalitev, ampak naše odkritje je bila lumparija!! Vemo, da je liberalcem neljubo, ker smo mi javnosti zopet pokazali, v kakih zvezah se nahajajo. V boju proti nam in obstrukciji naših poslancev; nimajo sreče. Usoda jih nemilo preganja, hite od blamaže do blamaže. V nedeljo se mora zopet odkriti in pribiti, kak’ je ta Lehrerbund, f v katerem sedi glavna opora Narodne stranke, naše. liberalno „slovensko“ učiteljstvo.
Kako besnenje bi nastalo med liberalci celega juga, ako bi recimo naši duhovniki bili včlanjeni v kak Priesferbuncl in bi ta imenoval naše mladeniče svinje. Sedaj pa se liberalci Še do danes ne morejo povspeti do protestnega shoda. Seveda, proti prijateljem in pristašem je liberalcem težko protestirati.
Naša stranka priredi za svoje somišljenike v nedeljo shod v Celju, Naših mladeničev ne pustimo žaliti, najmanj seveda od n e m’š[ko-slov:e nske g a liberalnega Lehrerbunda, Komur je sveta čast naše slovenske mladine, naj pride v nedeljo v Celje.
Ustavna kriza na Angleškem,
Nepričakovana smrt kralja Edvarda je prekinila za nekaj časa ostri boj, ki je divjal med glavnima angleškima strankama. Težka izguba je zatrla strastne izbruhe, in stranke, ki so bile ravnokar še v neizprosnem boju, so molče sklenile premirje.
Ta nepričakovana „Irenga del“ r je povzročila, da se je pri marsikaterem voditelju porodila ideja poskušati vse, da bi se dosegel sporazum in to tembolj, ker je tudi kralj Edvard Še 10 dni pred svojo smrtjo izrazil željo, da bi rad igral vlogo posredovalca med obema prepirajočima se strankama. Nagla, smrt mu je onemogočila izpeljati načrt, V dolgi žalni dobi sta opustili obe stranki deloma iz pietete do umrlega kralja in deloma radi želje, da bi ,novi kralj ne imel koj v pričetku težave 1 s svojim ministrstvom fvsak! j konflikt, Kompromisna ideja je našla krepak odmev ne le v žurnalistiki, ( ampak tudi med političnimi voditelji. Liberalci in unionisti so sklenili sestaviti komite, obstoječ iz 4 zastopnikov vsake stranke, kojega naloga bi bila ustvariti modus vivendi med obema strankama. Ta komite „osmerih“, kateremu so pripadali liberalci: Asquith, George, Birrel in Crewe, ter unio-
nisti : Balfour, Chamberlain, Länsdowne in, Cawdor, je imel namen, doseči sporazum in rešiti konflikt1, ki obstoja med spodnjo in zgornjo zbornico, brez ozira na strankarske boje in strasti.
Kakor mogoče še znano, sta bili v aprilu obe zbornici odgođeni. Prej Še je sprejela zbornica „nizkih“ resolucijo,. ‘ v kateri j se je' izreklo, da je veto zbornice lordov pri proračunu nedovoljen. Ta resolucija, ki bi naj zmanjšala politični vpliv lordov, je povzročila med temi seveda veliko vznemirjenje in o-gorčenje. Da bi parirali udarec, ki ga jim je hotela zadati poslaniška zbornica, šo sklenili1 (lordi doseči imenovanje (\ večjega števila novih ^pairov“ (člani zgornje zbornice) in zastaviti vse sile, da se obvarujejo njihovi traditionelni privilegiji. Ker ne nudi angleška ustava nikakih sredstev, s katerimi bi se lahko odpravilo nesporazumljenje med obe.ma postavo-dajnimai f korporacijama in ker ni bilo pričakovati sprave, sta bili obe zbornici odgođeni. Sedem dni za tem je umrl kralj Edvard, ne da bi se mu bilo posrečilo, poseči posredovalno f v nastali prepir. Komite „osmerih“, ali kakor ga imenujejo Angleži „komisija za spravo“, se je zbral prvikrat dne 17. junija in dne
10.	novembra je imel svojo zadnjo sejo. Ne da bi prišlo do kakega rezultata so se zaupniki obeh strank razšli. Dne 11. t. m, je poročal Asquith o brezvspeš-nosti pogajanj kralju.
Ta izid dogovorov Je razočaral vso angleško javnost. Ko je „spravna komisija“ pričela s svojimi konferencami, so pričakovali vsi srečno rešitev uso-đepolnega konflikta. A sak je računal s praktičnim angleškim razumom in z globokim političnim znanjem onih, ki so se udeleževali konferenc in upal na ugoden izid. Zato je presenečenje sedaj, ko: se je komite razšel, ne da bi navedel vzroke, ki so ga privedli do tega koraka, tem večje. Za vsakega mora biti jasno, da je nasprotstvo med zgornjo in spodnjo zbornico nepremostljivo in veliko večje, r kakor odseva iz časnikarske polemike.
Kaj sedaj? To je veliko vprašanje, ki si ga stavlja vsak Anglež, na katero pa ne more nihče odgovoriti. Bo li imenoval krali nekaj novih „pairov“ in s tem vstvaril vladno večino v zbornici lordov, ali bo razpuščena poslaniška zbornica in razpisane nove volitve ? f Kakor se glase zadnje vesti, je najbolj verjetno, da bo demisioniral sedanji kabinet. Kalkulacija: demisija kabineta ali pa razpust zbornice je na obe strani enako možna.
PODLISTEK.
Zvestoba.
(Škaidiaavska poveš: iz kmetskega življejja — F. K)
(Konec.)
Ker pa jo je že delj časa na tihem ljubil, pra-šal jo je na tako poseben način z izrazom, da je dekle morala misliti, da jo hoče snubiti. Odgovorila je
torej z: da!	_
Mladeniču je postalo tesno, zato je takoj Bel k svojim bratom ter povedal, kar je vedel.
Vsi so postali resni ter noben ni zinil.
NajmodrejŠi po starosti je pač dobro vedel, da najmlajši deklo resnično rad vidi; vedel je, da skoro gotovo doleti njega usoda ostati samec, kajti češe oženi mlajši, ne more on tega, storiti. Težko je bilo to zanj, ker je tudi on že imel izbrano deklice, ki mu je bila nad vse draga. Pa kaj je Hotel?
Prekinil je molk in dejal:
„Ce hočemo, da ostane dekla vedno pri nas, potem je najbolje, da postane in ostane kot naša gospodinja.“
Vsi so bili edini ter soglašali ž njim; podali so se skupaj k materi, da bi se tudi z njo posvetovali. Ker pa jo je bolezen ravno tisti čas hujše napadla, sklenili so posvetovanje za toliko časa odložiti, da ji bode zopet odleglo.
Bolezen ,pa je trajala dalje časa, zato so po nasvetu najmlajšega zopet sklenili, da se toliko časa pri domačiji ničesar ne izpremeni, dokler mati ne ozdravi. Dekla pa naj ta čas samo streže materi. To je
obveljalo.	■	■	■	.
Celih šestnajst let je trajala materina bolezen. Šestnajst let ji je stregla bodoča sinalia z otročjo vdanostjo in tiho potrpežljivostjo.
Vsak večer so se zbirali skozi vseh šestnajst let vsi štirje sinovi okolu materine bolniške postelje, ob nedeljah pa sta redno prihajala tudi starejša dva sinova.
(Tako zbranim je mati večkrat dejala, da se morajo dekli za trud in trpljenje hvaležne izkazati. Vsi so umeli, kaj hoče s tem reči in ji tudi obljubili, da ostanejo hvaležni.
In kljub svoji bolezni je doživela mati preredko srečo božjega blagoslova, kakoršno doživi malokate-ra mati, da je uživala do zadnjega diha zvesto otroško ljubezen. Kolikorkrat so bili zbrani okoli nje, se jim je vselej zahvaljevala za to srečo, dokler ni zatisnila oči za vedno.
Ko je umrla, prišli so vsi sinovi, da bi nosili krsto k pogrebu. V onem kraju je bila navada, da so šle za mrtvaškem sprevodom vse žene. Takrat pa se je udeležilo pogreba vse, kar je moglo hoditi: moški, ženske in otroci.
Vseh Šest sinov je nosilo rakev, občinstvo pa je prepevalo mrtvaške, pogrebne pesmi, da se je čul odmev daleč na okrog. Ko so pa zagrebli rakev z mrtvim materinem truplom, podali so se vsi bratje z vsem spremstvom v cerkev.
Dogovorjeno je bilo, da se takoj po pogrebu vrši poroka najmlajšega brata; po mnenju starejših ljudi namreč sta oba dogodka spojena drug z drugim.
Duhovnik je govoril o zvestobi, kakoršna se redkokrat dogaja in vsem so segale besede do srca; solze so stopile v oči vsem zbranim.
Pisatelj te povesti, ki je bil tudi navzoč, pravi, da. mu je bilo tako svečanostno pri srcu, kakor bi vsa narava, trdne skale in globoko morsko dno s stoterimi jeziki Vsem govorilo in slavilo ta najepši vzor medsebojne zvestobe ter jo priporočali vsem v posnemanje.
Spomini na palestinska svetišča po Slov. Štajerskem.
I.	Krajeva imena: Nazaret (v Savinjski dol.), Betlehem (pri Zdolah v Posavju), 'Jeruzalem (v Slov., gor. in v Halozah).
II.	Nacaretska (loretska) hišica: V Nacaretu v Sav. dol., pri kapucinih v Celju, pri minoritih v Ptuju, v Ložnem pri Rogatcu, v mariborskem gradu in pri Sv. Trojici v Slov. gor.
III.	Betlehemska votlina: a) Kot posnetek^ v zemlji. Ali se res nikjer ne najde? cb) Kot plastična skupina, takozvane jaslice. ILepe so pri Sv. Jožefu pri Celju. Kje se nahajajo starejše?
IV.	Kraj krvavega pota na Oljski gori: a) kot votlina pod cerkvijo — na Oljski gori pri Polzeli; b) kot plastičen posnetek v stenski dupljini pri Sv. Petru pri Mariboru in c) kot slika iz XV. stoletja v Ca-dramu. Kje Še drugod?
V.	Sv. stopnice (pred Pilatovo hišo); v Starem trgu, Šmarju in pri Sv. Križu pri Belih vodah.
Vil Starejši križevi poti (ne po načinu sv. Lenarta PortomavriŠkega): Kalvarije v Celju, v Mariboru in v Marenbergu, križev pot v Šmarju.
VII. Božji grob: a) kot posnetek kapele božjega groba:	v Novištifti pri Gornjemgradu in v Sevnici,
nekdaj tudi v Poljčanah, / v Vojniku, pri Sv. Križu pri Slatini in na polju pri Brežicah; b) kot stavbe s kulisami, V Laškem trgu in v Gornjemgradu so starejše in večje stavbe te vrste. Kje se nahajajo še iz XVIII, stoletja?
Ker pisatelj Še dober del škofije ni prehodil, zato prosi vse vlč. gospode, ki poznajo podobne spomenike, da bi ga z dopisnico obvestili, da ne bodo njegove študije nepopolne.
Dr, 'Avg. Stegenšek.
Naj se stvar razvije že kakorkoli, gotovo je, da se bliža Angležki čas hudih, neizprosnih, notranjih, ustavnih bojev..
„Pravica“ na Ogerskem.
Veliko se je govorilo, kako se bo fe Khuenom hipoma vse spremenilo na Ogrskem, kako bodo nastala tam pravcata nebesa. Toda slika se ni popolnoma nič spremenila. 'Ogrski Šovinizem je Se vedno stari. Pred par dnevi je bil bivSi poslanec dr. Nagy obsojen radi žaljenja veličanstva. In Se ta obsodba je značilna za javno mnenje in za ogrsko justic«. Ta ogrski politik je govoril o svojem procesu pred bu-dimpeŠtansko visokošolsko mladino. Z ozirom na avstrijski tiskovni zakon, ki tudi kritiki ne dovoljuje reprodukcije veličanstvo žalečih izrazov, moremo le komaj nekoliko približno ponoviti? kar je ta šovinist rekel na svojem javnem shodu: ;„Habsburžani so bili še pastirji — izraz je bil nekoliko izpopolnjen in ostrejši — ko so že imeli Mažari svojo lastno svobodno državo in to državo si moramo zopet pridobiti,“ „Meni se ni“, se je hvalil samozavestno ta politik, ^zgodilo nič posebnega, akoravno sem spisal v zadnjem času 9 do 10 kralja žalečih člankov, Ce bi se mi bilo pa kaj zgodilo, bi si bil štel to v slavo, ker bi trpel za to, da sem pisal resnico.“ Te že groteskne žalitve veličanstva J je kvalificiralo ogrsko sodišče kot_ „zgodovinske refleksije, ki po večini ne vsebujejo nobene
žalitve“ in je obsodilo Nagyja v osemdnevno ječo..
Dr. Cassins Maniu, brat prejšnjega rumunskega zastopnika dr, Maniu, je bil radi enega nedolžnega političnega članka, v katerem je kritiziral politiko koalicije, obsojen na dve leti ječe in sedi sedaj, ker sedanja Khuenovia vlada ni hotela podpirati njegove milostne (prošnje, f že drugo leto v ječi v Weitzenu. Torej, na Ogrskem je dovoljeno devetkrat žaliti kraljevo veličanstvo, ne da bi bil obsojen ali vsaj skoro nič, kritika veličanstva ogrskega Šovinizma pa privede brezdvomno v ječo in verige.
Politični pregled.
Delegacije.
V seji dne 14. novembra je prvi govoril delegat Lecher, ki je izjavil, da on in njegovi somišljeniki ne bodo glasovali za dr, Susteršičevo resolucijo, ter je proti njej na dolgo in široko polemiziral. Za Lecher-jem so govorili bivši minister Baernreither, Kozlovski, Seitz in Jugoslovan Mandič, ki je tudi zahteval, da dobi bosanski sabor svoje zastopnike v delegacijah. Delegat Udržal je konštatiral, da je bil položaj kmetov v Bosni pred okupacijo boljši kot sedaj, dobivali so 49!% svojih pridelkov, sedaj pa samo 31%. Protestiral je proti temu, da se protežirajo v Bosni Nemci in Mažari.
Državni zbor.
Definitivni termin za sklicanje državnega zbora še vedno ni določen. Ce bi se v Pragi v zadnjem trenutku posrečilo doseči sporazum r med obema narodnostnima strankama, bo treba dati češkemu deželnemu zboru Še nekaj dni na razpolago, da odobri v posameznih komisijah sklenjene spravne predloge. Na ta način se lahko zavleče sklicanje prve seje državnega zbora do dne 29, novembra. V najugodnejšem slučaju pa pade termin med 22, in 24, november. Kot prva točka dnevnega reda se bo obravnavalo poročilo draginjskega odseka, kateremu — kakor znano — načeluje državni poslanec Ivan Hribar, Pričakovati se sme ob tej priliki velike draginjske debate v drž. zboru.
Pogajanja na Češkem.
Položaj pogajanj na Češkem je skrajno kritičen. Kakor se glase zadnje vesti, se mora smatrati sprar vno akcijo za že razbito. :„!Tiagespost“ od dne 16. t. m. poroča med drugim, „da se mora pričakovati zaključenje deželnozborske sezije še ta teden. Razpoloženje v obeh taborih je tako, da je pričakovati za četrtek ali petek odgodenje deželnega zbora."
Včeraj dne 13. t. m. so se vršile ves dan konference. Ob 11. uri predpoldan se je začela skupna konferenca vseh nemških poslancev, ki se je z malimi presledki končala ob 10. uri po noči. /Sprejet je bil predlog, da se dovoli sestava permanentne komisije, ki naj zboruje do dne 20. decembra, da se pa ne dovoli nikakih davčnih reform. /Danes dne 16, t. m. imajo Cehi skupno sejo, v kateri bodo zavzeli svoje stališče napram nemškemu sklepu,
Mažarska kultura in Bošnjaki,
Delegat, Nagy je izrekel v seji delegacije željo, da bi se prebivalstvo Bosne ih Hercegovine privedlo bližje k mažarski kulturi, Ce se pomisli, kako Hrvar tje in narodnosti na Ogrskem občutijo posledice te kulture, bržkone Bošnjaki ne 'bodo čisto nič občutili' potrebe, da bi še od bližje spoznavali to kulturo !
Shodi češke agrarne stranke.
CeŠki agrarci 'so priredili dne 13, novembra 132 protestnih shodov glede na protiagrarno politiko.
Jadransko morje nevtralno.
Angleški listi poročajo iz Rima: t)a se zboljšajo razmere med Avstrijo in Italijo, se predlaga od parlamentarnih krogov sestanek posebne komisije, se-stoječe iz najuglednejših državnikov Avstrije in Ita-
lije, s ki bi naj izdelala načrt o nevtralnosti Jadranskega morja. Podlaga te pogodbe bi naj bila nevtralnost, za kakoršno so severo-eyropske države jamčile glede baltiškega morja.
Iz Hrvaškega.
Po ustavnih določilih bi se lioral hrvaški sabor sestati dne 22, t. m. Ker pa Tomašič tega dne gotovo ne bo mogel še razpolagati s potrebno večino, je hotel pregovoriti predsednike poedinih strank, naj mu dovole sklicati sabor še-le za dne 30. t. m. To pa bi bilo proti ustavi. Za svoj neustavni Čin je torej Tomašič hotel imeti dovoljenje zastopnikov poedinih političnih strank!’f Vse hrvaške stranke, izvzemši To-mašieeve „munčake“, so odbile to Tbmašičevo zahtevo. Mažarski list „Az est“ pravi, da je, hotel Tomašič zvesti koalicijo na led, ker bi s tem, ako bi koa- » licija popustila, na nek način opravičil „ex lex“ in j bi krivdo na pogaženju ustave valil na sabor. Vsled ' tega nevspeha je ban pozval stranke, naj izvolijo odbor, ki bi naj ž njim konferiral v svrho sestave delavne večine v saboru. Iz vsega je razvidno, da Tomašič ne bo mogel sestaviti edinstvene saborske večine,, f ampak bo skušal na temelju „delavnega programa“ sestaviti kompromisno večino.
Kakor poročajo iz Budimpešte, imel bi postati minister za Hrvaško bivši ban in koalicijonaš, a sedanji „munkač“ grof Pejačevič. Zlobni jeziki — in teh je, pravijo, povsod polno — pravijo, da ima biti to nagrada Pejačeviču, (kčk? je zapustil koalicijo f in nastopil proti njej.
Nemški naval na Rusko.
Iz Kijeva poročajo, da se je v Berolinu osnovala velika delniška družba,, ki ima namen uvesti plovbo s parniki na reki Dnjepru. fOb Dnjepru se zgrade velike tvornice in posebna ladjedelnica. Kasneje se promet s parniki razširi tudi na pritoke reke Dnjepra. Centralno ravnateljstvo te družbe, katero tvorijo razni nemški velekapitalisti, bo v Berolinu,, društvena pisarna pa v Kijevu, Ruski listi izražajo upravičeno bojazen, da bo to ogromno podjetje popolnoma iztisnilo rusko plovbo.
Raznoterosti.
Iz finančne službe. 'Finančno r deželno ravnateljstvo v Gradcu je imenovalo f komisarja finančne straže I, razreda Henriku Voršiča in’ / Vincenca Li-sickyja za nadkomisarja II. razreda; komisarja II. razreda Franc Bauer In G, Klampfer sta Imenovana za komisarja / finančne struženi, razreda; titulami nadrespicienti Martin Kovač je imenovan za komisa^ rja II. razreda.
Iz pošte. Poštni asistent Stefan Bele je prestavljen v Zidanmost in Adalbert Koser v Celje, — Poštni adjunkt Anton Krobat v Mariboru je imenovan za poštnega asistenta, f— (Razpisana je služba poštnega ekspedijenta na pošti v Koprivnici.
Za gospodinjsko šolo na Teh ar jih ) je ' daroval gospod učitelj Mihael Levstik 10 K mesto venca na grob rajnega Šolskega svetlnika Ivana KruŠiča. Le pa hvala!
Zimski tečaj na gospodinjski šoli na Teharjih se začne f dne 1. decembra 1940 In traja do dne 1. maja 1911. Gojenke plačujejo 35 K na mesec za pouk in vso oskrbo. Prošnjice naj se oglasijo pri vodstvu gospodinjske šole na Tehariih,
Tečaj za nadzorstvo zadrug se je pričel danes v Mariboru. Udeležuje se ga čez 30 zastopnikov zadrug f iz okrajev: / Maribor, Marenberg, St, Lenart, Gornja Radgona, Ljutomer, Ormož, Slov. Bistrica in Konjice. Tečaj je otvoril gospod dr. Holinjec, ki je naglašal potrebo in važnost nadzorstva pri gospodarskih organizacijah. Nadrevizor gospod VI. Pušenjak je predaval predpoldne o prvi točki vsporeda: Dolžnost nadzorstva v smislu pravil,, { zakona In poslovnika.
Med vojaštvom. To je vendar žalostno ! Že drugi slučaj odpada imamo zabeležiti med mariborskim vojaštvom. Odpadel je od katoliške vere c. i. kr. stotnik Rudolf Grünzweig. Ime sicer spominja na imena izvoljenega ljudstva, vendar je mož bil katoličan in je iz katoliške vere ' šel los-von-Rom k protestantom. Zdi se nam, da imamo med vojaštvom opraviti s sistematičnim gibanjem, povzročenim od pruskih pastorjev.
Med protestante je šla tudi žena mariborskog«, sodnika dr. Oswatitscha, gospa.' Gvida Oswatitsch. Mož je že pred leti šel los-von-Rom in si je zato pridobil pri grofu Pittreichu menda poseben ugled, ker ga je poslal v Maribor, kamor se jemljejo navadno le najizvrstnejše moči.
Sumljivo. „Grazer Tagblatt“ že v dveh številkah poje slavo novoimenovanemu f deželnemu šolskemu nadzorniku dr. Viktorju Tlmmserju, ter, ve povedati, 'da je „als guter Deutscher bekannt.“ f Mož je rojen dne 10, junija 1857 v Znajmu,
Adolf Elsner, zakrknjen nemški nacionalee, je imenovan, kakor smo v zadnji številki poročali, de-želnosodnim predsednikom v Ljubljani. To mesto je bilo. do sedaj slovenska posest, dosedanji predsednik Levičnih, je bil Slovenec. „Slovenec“ je prinesel proti temu imenovanju ostro , pisan članek, tako da je drž. pravdništvo list konfisciralo, in si nekoliko odstavkov pridržalo za šel Tudi „Narod“ kriči zaradi tega imenovanja, toda ne nad vlado, ampak nad „klerikalnimi“ poslanci. Toda na* „Narodovo“ besnenje je lahko odgovoriti. Na Dunaju sta dva. jugoslovanska kluba,
Slovenski klub in Zveza južnih Slovanov. Slovenski klub je v najhujši opoziciji proti vladi, zraven pa tudi nima popolnoma nobenih zvez z našim liberalnim uradništvom. IDrugi klub je Zveza južnih Slovanov, ki je na eni strani zaupnik vlade ! v jugoslovanskih zadevah, na drugi strani pa tudi zaupnik liberalnega našega uradništva. Saj liberalci ravno Ploja, predsednika Zveze, vedno kujejo v zvezde, ne kot prijatelja ljudstva, ampak uradnikov. Ker se v dobrih časih obračajo nanj, naj se tudi sedaj, ko je vspeh njegovega delovanja Elsnerjevo imenovanje, pošteno znesejo nad njim. Hic Rhodus, hic salta! (Gotovo je, da med uradništvom ne bo boljših razmer, dokler ne bodo uradniki našli pravega stika z našimi poslanci. Vladni in dvorni svetniki ubogih slovenskih uradnikov ne bodo nikdar do skrajnosti branili pred vladnimi krivicami, tega so zmožni le neodvisni 'ljudski zastopniki.
„Straža“ na Dunaju, Piše se nam: Martinov večer slovenskega katoliškega izobraževalnega društva „Straža“ na Dunaju t se je nad vse pričakovanje dobro, res sijajno obnesel. Milo doneči akordi tambu-raškega zbora hrvaškega .akademičnega društva „Hrvatske“ pod vodstvom gospoda komponista G. Piliča so zopet in zopet izvabili iz občinstva izraze odobravanja, Burni aplavz je sledil dirigentovi, doslej Še neizvajani prekrasni skladbi „(Elegija Trubadura,“ Med tamburaškim! so bile tudi pevske točke pod vodstvom gospoda Zdešarja, konservatorija, s prijaznim sodelovanjem slovenskega katoliškega akademič-nega društva „Danica.“ Priznali mora gotovo vsak, da je pevski zbor res v spretnih rokah. Nato je bilo srečkanje i z raznimi dobitiki, ' kot: r živa Martinova gos, vino itd. Pri tem se je moral marsikdo zadovoljiti s praznim upanjem. Kot zadnja točka se je vpri-zorila đvođejamska šaloigra „Pri gospodi.“ Največ smeha je povzročila služkinja Marija Zagozdnik s svojim naivnim, odkritosrčnim, pristnonkrnečkim značajem. Prav nič niso zaostajale za njo samozavestna, nedostopna in nezmotljiva v svoji stroki kuharica Serafina s svojimi dovtipi, nervozna gospa Svetlin, preveč popustljiva napram svoji hčerki Tekli, ravnokar došli iz višje dekliške šole; domišljava gospica Tekla bi pač svoje res težavne in skrajno nehvaležne vloge ne mogla bolje rešiti. Tudi vdova Kati Solnce je izvrstno pogodila kot posredovalka med svojo prijateljico gospo Svetlin ter razdraženo kuharico. — Dokaz, da je zanimanje za „Stražo“ res veliko, je dejstvo, da je bila prostorna dvorana še mnogo premajhna, Zavest, da „Straža“ res procvita in raste, bodi delavnemu odboru kot nekako povračilo za preobilen trud in čas, ki ga posveti y prid in blagor društvu. Mi člani pa gojimo željo, da bi se kmalu zopet zbrali na takem večeru, kar nam bo izpolnjeno dne 11. decembra t. L, ko bomo obhajali Miklavžev večer. Dotlej pa bodimo pridni, da se Miklavž s svojimi darovi gotovo pri nas ustavi.
Organisti, pozor! Občni zbor Podpornega društva organistov se vrši na dan sv. Cecilije, to je dne
22.	novembra, v Celju s sledečim vsporedom: a) Ob ' %U. uri dopoldne v farni cerkvi slovesna sv. maša, pri kateri bode pel mešan zbor Instrumentalno mašo, ki jo je zložil slavnoznani Avg. Weirich, stolni glas-bovodja na Dunaju. Konec maše : violin-koncert * od Mendelsona s spremljevanjem orgelj. b) Ob 1. uri popoldne občni zbor v hotelu „Pri belem volu.“ c) Govor o stanju slovenskih organistov, d) Posvetovanje, kako doseči, da bodo vsi organisti zavarovani, kakor privatni uradniki glede penzije, e) Sprejem novih u-dov, f) Volitev odbora, g) Prošnja dveh udov za podpore. h) Razni nasveti. Ob 3. uri popoldne skupno o-gledovanje in poskušnja krasnih novih orgelj na Teharjih. Ker je program občnega zbora velezanimiv, zato naj nobeden organist ne izostane in naj prihiti, da proslavimo sv. Cecilijo, patrono glasbe in pospešimo društveni napredek!
Znižanje voznine za družinske člane aktivnih oficirjev. V železniškem ministrstvu pripravljajo naredbo, po kateri naj se dovoli družinskim članom aktivnih oficirjev na državnih železnicah znižana voznina, kakor je že par mesecev na 0'grskem v veljavi. Znižanje bo znašalo SO %,
Nova Slidmarkina loterija. Finančno ministrstvo je dovolilo Südmarki, da sme prirediti „dobrodelno“ loterijo za podporo „obubožanih in trpečih“ obrtnikov in kmetov f v alpskih in podonavskih deželah. Srečke za loterijo se bodo Izdajale, 1 kakor poročajo nemški listi, že meseca decembra. Čudimo se, da da naša vlada dovoljenje ’ za tako podjetje društvu, ki širi nemir med narodnostmi - in zasleduje vsenemŠke cilje. To dovoljenje je zopet nov dokaz, kako posto-pafo oblasti napram vsenemškim društvom m kako proti nam Slovencem, Tam, kjer je naše ljudstvo pošteno in mirno, se mu nastavljajo žandarji in se ga tako po nepotrebnem razburja, Nemcem pa se dajejo vsakovrstne koncesije.
Štajersko.
Siaribspski Slovenci! Danes ob 8. uri zvečer vsi na ustanovni shod mariborske podružnice „Slov. Straže.“ Strnimo se v močno obrambno vrsto! Nobeden naš somišljenik ne sme manjkati! Po ustanovnem zborovanju zabavni večer. Lokal: Flössergasse 4.
Maribor. V pokoj, je stopil višji okr. zdravnik dr, Albert Leonhard.
Maribor. Slovensko gledališče. Iz pisarne:	V
nedeljo dne ,20. novembra t, m. se igra ljudska igra v štirih dejanjih „Gospodje sinovi.“ Igra je uspela na ljubljanskem deželnem gledališču sijajno in žela obilo pohvale, tako da se je s ponosom sprejela v naš letošnji repertoir. Začetek je ob y28, uri zvečer.
Maribor. Cerkveni ropar Simon Podlipnik, ki se nahaja od dne 7. julija t. 1, V zaporih mariborskega okrožnega sodišča, se je delal blaznega. Na graški opazovalnici,, kamor je bil Podlipnik I poslan, se je dokazalo, da je njegova blaznost i namišljena. Dne 12, t. m. so Podlipnika zqpet eskortirali nazaj v Maribor.
Ptuj. Postajenačelnik Reichi je po dolgem Or-nigovem trudu prestavljen iz Ptuja v Gradec. Na njegovo mesto1 bo imenovan, kakor poročajo nemški listi, prometni kontrolor Wurttemberger,
Iz Dravskega polja. Gospod urednik! Pred par dnevi se mi je pripetilo, da sem potoval po krasnem ptujskem polju. Grede sem zvedel, da se ustanavlja v Bukovcih pri Sv, Marku požarna bramba s slovenskim poveljem. Tako je prav, le tako naprej,, saj ste sami slovenski možje in dovolj izobraženi. Neki mož mi je pravil, tia imate pri Sv. Marku,' tamburaško društvo, ki vrlo napreduje pod vodstvom organista. In zdaj že zopet novo godbo ? Le tako naprej! Posebno razveseljivo je,' da ne boste ' imeli „Freivillge Feierber“, ampak prostovoljno požarno brambo. — Živio!j-	,	M «Ulil
Ceršak. Način, s katerim skušajo šulferajnovci naloviti več otrok' v šolo v Ceršaku, je dosegel že višek smešnosti, Bresnik je lazil pred kratkim okrog delavcev in viničarjev ter jim milostno delil „Štajerca“, v katerem se hvali ta najnovejši nemško-prote-stantski nestvor. Ko potem vsa druga agitacija Bres-nikova, Gordonova in Sadujeva ni nič pomagala, o-prijel se je Bresnik druge rešilne misli. Vzel je v roko svinčnik ter je napisal nekak „Razglas“, katerega je občinski sluga dne 13, t, m. ob krohotu občinstva oznanil pri cerkvi. Prinašamo dosCovno besedilo te Bresnikove modrosti: „Razglas, Sola v Cierbergu je od Gosposke v Gradcu in na Dunaju potrjena. Vsak smej otroke v Šolo v Cierberg pošiljati, nigdno n fina pravice braniti, (Oho! Stariši imajo pravico braniti, vsi drugi odgovarjati.) 'Solarji v Cierbergu bojo dobili vsak dan. o poldne tudi dobro kosilo in kruh. ,To jed za šolarje plača vse društvo. B,“ — V roke smo dobili tudi pismo, v katerem ne.k nemški gospodar, očividno nahujskan od Šulferajnovcev, poziva svojega viničarja, da mora dati svojega otroka, v šolo v Ceršak, — Takih sredstev se poslužujejo — a zaman!
St. Ilj v Slov. gor. V občini Ceršak, ki je sedaj osrečena z nadučiteljem Bresnikom, so se vršile pred dvema mesecema občinske volitve. Zmagala je kljub strastni agitaciji Šentiljskih siidmarkovcev, — stranka vrlih domačinov. Že dva meseca sta pretekla po tej volitvi, a vendar še do danes, niso potrjene, a-koravno ni pri občinskem uradu nihče vložil rekur-za. Okrajno glavarstvo je obvestilo županstvo, da je neki Weingerl vložil še-le po preteku več kot osmih dni pri okrajnemu glavarstvu pismeno pritožbo zoper izvršene volitve, Zanimivo je, kako postopa glavarstvo proti Slovencem. Dotični Weingerl je pri oböinsk. uradu izjavil, da on ni vložil nobenega rekurza in se ni niti podpisal. Okrajno glavarstvo je sicer poslalo žandar j a, da je občane nekaj povpraševal o tej zadevi, a resno se ni potrudilo, da bi se našel krivec. Kljub temu pa glavarstvo tudi ni zavrnilo rekurza, če tudi je bil podpis očividno ponarejen in je bil vložen priziv, ko je že potekel osemdnevni rok.
Jarenina. Do sedaj se pri nas Še hi pričel ljud-skošolski pouk, rZidarska in druga dela pri šoli je naš slavni krajni šolski svet tako dolgo odlašal, da so morali delati sedaj, ko bi moral biti že reden po-uk. Načelnik krajnega šolskega sveta v Jarenini je znani polički Reininger, kateri je moral, hočeš nočeš, zapustiti vsa druga častna mesta. Podnačelnik krajnega šolskega sveta pa je bil oni Bresnik, ki je sedaj rektor magnificus Šulferajnske Šole.! v Ceršaku. Pod načelništvom teh dveh velmož so se stroški za šolo leto za letom zvišali. 'Tako so na primer' jareninske občine plačale leta 1908 skupaj 1197 K za šolo, leta 1909 že 1561 K 81 v, za letošnje leto pa že celo 2400 K 34 v, a sliši se, da se bode pojavil Še občuten primanjkljaj, vsled katerega se bode z letom 1911 proračun zopet za več stotakov povišal. Ko so bili naši možje na čelu krajnega: Šolskega sveta, se doklade niso tako občutno zviševale. "Vprašanje pa tudi je, če bo zidarsko delo trpežno, ker je napravljeno sedaj, ko se zidovje ne more več do dobra posušiti, (Ali pa bode tudi za šolarje zdravo? — Dvomimo !
Št. Jurij ob Taboru. Bralno društvo, oziroma Dekliška zveza, priredi v nedeljo dne 20, L m, po večernicah v cerkveni hiši zanimiv poučen shod. Na vsporedu so: deklamacija, govori o narodnem obrambnem delu mladenk^ nekaj iz umnega gospodinjstva, in o Bosni. Pristop je prost.
Petrovče. Zveza Orlov priredi od dne 29. nov. do 4. dec. mladeniški telovadni tečaj fv Petrovčah. Tečaj je obvezen za vaditeljski zbor Savinjskega o-krožja Orlov. Vabljeni pa so tudi drug" štajerski odseki, da pošljejo svoje zastopnike na tečaj. 'Odseki dobe Še tekom tega tedna vsa potrebna obvestila. Dopise je naslavljati na: Savinjsko okrožje Orlov, Petrovče pri Celju.
Celje. (Okrajno glavarstvo' je_D.tira.lo nekega agenta Viljema Blotenberga iz Nemčije. Ker je na sumljiv način zbiral rudarje in druge delavce za rud-
nike v Nemčiji, a se ni mogel izkazati z legitimacijami, 4nu je glavarstvo prepovedalo bivati v okrožju celjskega okrajnega glavarstva,
Gomilsko. Poročil se je gospod Franjo Culk,
posestnik, z gospodično Leopoldino Cizej iz Braslovč. Bilo srečno!
Šoštanj. Vabimo k okrožnemu zadružnemu shodu, 'kateri se vrši v nedeljo dne 20. t. m. ob 3, uri popoldan vi cerkveni hiši ;v Smjhelu pri Šoštanju. Dnevni red: 1. Navodila za poslovanje. (2. Predavanje: Zadružna prodaja živine. .Govori Vlad. Pušenjak iz Maribora, 3, Razgovor o zadružnih zadevah. 4. Slučajnosti. Zadruge v Šmartnem na Paki, Skalah, Smi-helnu pri Šoštanju, St. liju pri Velenju, St. liju pod Turjakom in Slovenjgradcu naj pošljejo svoje člane načelstva in nadzorstva k temu zborovanju.
Ptujska gora. V nedeljo dne 20, novembra priredi tukajšnje bralno društvo s pomočjo nekaterih gospodov sosedov zanimivo veselico z izbranim vspore-dom. 'Slišale se bodo pesmi, kakor Aljaževi „Stražniki“, „Soči“, „Ne zveni mi“, hadalje 'Ferjančičeva „Planinarica“ in „Tone solnce“, „Nevedoma“ ,, „Naša zvezda“ in Sattnerjeva „Naša pesem.“ Uprizorile se bodo igre: dr, Krekova „'Tri sestre“ in Vodopivčeva „Čašica kave.“ / Kot godba nastopi prvokrat domači deški zbor na lok, ki ga je ustanovil gospod organist Alojzij Polič, Začetek ob 3. uri popoldan. Stojišča po 30 vin., sedeži po 1 K, Bralno društvo v tako važnem kraju je vse podpore vredno in zato upa na obilno udeležbo tudi iz sosednih župnij,
Selnica pb Dravi, V soboto dne 12. t. m. zvečer je zgorela hiša posestnika Jožefa Jarca na Sp, Boču. Razun hleva je pogorelo vse. Vzrok je neznan. Škode je nad 2000 K, Posestnik je bil zavarovan, a še ni plačal zavarovalnine.
Podsreda. Prihodnjo nedeljo dne 20. t. m. po večernicah uprizorijo fantje in dekleta iz Pokleka v prostorih katoliškega izobraževalnega društva predstavo igre: „iTri sestre,“ Med odmori bode igral gramofon. Prijatelji poštene zabave pridite!
Potepuh z briljanti, Te dni je bil na Spodnjem Štajerskem aretiran radi potepanja neki 241etni, na Ogrskem rojeni čevljarski pomočnik Jožef Tomažin, Našli so pri njem dragoceno zlato uro, z brilijanti v-delan medaljon in tri zlate prstane. Lastniki teh reči se naj javijo pri bližnji orožniški postaji ali pri bližnji policijski oblasti,
Prihova. 'Strahovit vihar, ki je grozil podreti naša poslopja, je razsajal pri nas dne 13, in 14. t. m. Vsi smo se bali kakšne nesreče f vsled tega silnega piša. In res!' Komaj je dne 14. t. m. minula 9. ura, že je nenavadno zvonenje naznanjalo, da v vasi gori. Iz neznanega vzroka je začel goreti Robarjev živinski hlev; kmalu je objel plamen Robarjevo hišo in svinjak, se je razširil na Gregorcev živinski hlev in svinjak. Vseli pet poslopij je do tal pogorelo s poljskimi pridelki, f s hišno opravo in 4 glavami živine: Imenovana posestnika sta bila zavarovana ( z malo svoto. Omilovanja In usmiljenja vredna in pomoči potrebna pogorelca z obilinimii otročiči prav toplo priporočamo občanom in dobrim sosedom. Pomagajte, pa tudi sami prosite Vsemogočnega: Ognjene Šibe reši nas, o Gospod!	_ .
Gradec. Argentinsko meso za Gradec. Poljedelsko ministrstvo je dovolilo, da se za graška industrijska predmestja vporabi za mesece december, januar in februar ( vsak mesec po 12.000 kg f argentinskega mesa. Mesto samo pa še nima dovoljenja za uvažanje argentinskega mesa.
Kranjsko.
Kranjska kmetijska družba. V opndeljek dne 14, t. m. se je vršil občni zbor kranjske c. kr. kmetijske družbe. Ker se je vedelo, da bo prišlo pri volitvi odbora do ostrega boja, je vse' z zanimanjem pričakovalo izid. Akoravno se je lahko računalo, da se. bo kranjski kmet pošteno otresel raznih liberalnih frakarskili jerobov, ki so do sedaj imeli odločilno besedo pri tej družbi, je vendar presenetila ogromna večina, s katero so prodrli kandidati kmetov. Rezultat volitev je sledeči: Vseh veljavno oddanih glasov je bilo 795. Izvoljeni so bili: za eno leto: Rohrmann Viljem, ravnatelj na Grmu, 795 glasov. — Za 2 leti: Apfaltrer baron Apfaltrern Oton, veleposestnik v Križu pri Kamniku, 585 glasov ; Dimnik Mihael, deželni poslanec v Jaršah ob Savi, 582 glasov; Jan Jak., župan v Gorjah, 584 glasov; Kalan Andrej, prelat1 v Ljubljani, 778 glasov. - Za tri leta: Hladnik Janez, deželni poslanec v Trebelnem, 577 glasov; Kosler J. ml., posestnik v Ljubljani, 582 glasov; dr. Lampe E., deželni odbornik v, Ljubljani, 577: glasov; Fiber Jan., deželni poslanec v Boh. Bistrici, 584 glasov, — Liberalni kandidati so dobili približno po 200 glasov. Z ozirom-na te volitve piše „Slovenec“ od dne 14. t. m.: „Kmetijska družba kmetom! Temu dolgoletnemu kiču po pravičnosti so danes čete S. L. S. priborile sijajno zmago. Nič ni liberalcem pomagala strastna a-gitacija na volišču. Zmagala je lista, ki jo je priporočal na tiskanih listkih odbor naših kmetov. Se nam je v živem spominu, kako so lansko leto dne 5. jul. 1909, ob priliki občnega zbora ljubljanski kmetje“ in druga raznolična liberalna gospoda s kričanjem prevpili zborujoče kmete; k’er so bili v manjšini, so naskočili predsedstvo in povzročili pretep, vsled česar je bil vladni zastopnik prisiljen, f občni zbor r razpustiti. Kmetijsko družbo, ki je strogo strokovna kmečka organizacija, je zadnja leta liberalna gospoda že kar smatrala za svojo domeno in se je usiljevala in
urivaüa tja, kjer ima samo kmet svojo besedo. Danes je prišel plačilni dan za kranjskega kmeta, da je liberalno gospodo f pred vrata postavil in v kmetijski družbi enkrat za vselej red napravil. Upamo, da bodo sedaj, ko imajo v kmetijski družbi edino zastopniki kmeta svojo besedo, prenehale razne intrige, ki so se leto za letom pojavljale, in da bo kmetijska družba mirno in trezno v zvezi z deželno oblastjo, modernemu razvoju kmetijstva primerno, svoje f delovanje kranjskemu kmetu v blagor vršila,“
Osebna vest. Začasni vodja deželne bolnice v Ljubljani gospod dr. V, Gregorič se je odpovedal vodstvu. Odpoved je vzel dež. odbor na znanje. Obenem je izrekel ' dež. odbor gospodu ( dr. V. Grego riču priznanje in zahvalo. Provizorno je prevzel vodstvene posle deželni odbor, oziroma referent deželnih dobrodelnih zavodov gospod dr, 1. Zajec.
Železnica na Triglav. List „Elektrotehnik“ poroča, da bodo od Bohinjske Bistrice do Velega Polja vozili avtomobili z 80 konjskimi močmi, od Velega Polja pa bo zgrajena električna vzpenjača do vrha Triglava, (Tozadevna akcijska družba se snuje. Pred-koncesija je bila podeljena že pred dlje časom.
Tolstoj na begu.
Poročali smo že o begu slavnega ruskega pisatelja In filozofa grofa Tolstoja, Sedaj je znano, kje se nahaja. Pred odhodom iz Jasne Poljane je ženi zapustil sledeče pismo: „Življenje teži na meni. Odslej hočem živeti v samoti, ker mi je postalo življenje v uživanju neznosno. Svoje zadnje dneve hočem prebiti med ljudmi, zadetimi od usode, in nočem se vrniti v Jasno Poljano.“
Splošno vlada mnenje, da ga je pregovoril njegov zdravnik Makovecky, naj se poda v samoto.
Vest o Tolstojevem begu je vzbudila pri kmetih njegovega zemljišča in okolice razburjenje, jker je bil priljubljen.
Tolstoj si je zamislil svoje posebno krščanstvo, prišel je vsled svojih čudnih pojmov v konflikt s cerkvijo in svetom. Bil je zaradi tega izključen iz pravoslavne cerkve, s katero bi se sedaj zopet rad spravil, Njegova soproga Zofija si je prilastila skoraj vse njegovo premoženje ter ga je imela nekako pod kura-telom. Ko so se Še vedno obnavljale smrtne obsodbe v Rusiji, je postalo 831etnemu starčku neznosno bivati nadalje med svetom. Ubežal je s svojim zdravnikom in prijateljem Makoveckim.
Tolstoja so izsledili v samordenskem ženskem samostanu, odkoder pa bo bežal zopet dalje na Kavkaz med takozvane „duhoborce.“
Novejša poročila pravijo, da stanje Tolstojevo ni prav normalno ter da je hudo obolel.
Zrakoplovstvo.
Rennerju so oblasti prepovedale delati polete, tako poročajo graški listi, Zahteva se sedaj od Ren-nerja, da dobi od strokovnjaške strani potrdilo, da je njegov zrakoplov sposoben za polete. S tem so Ren-nerjevi poleti za enkrat onemogočeni! f in ker se ne more pričakovati, da bodo sedanji lepi in ugodni dnevi še kaj dolgo trajali, se letos Renner bržkone ne bo mogel več dvigniti v zrak. Nekoliko čudno je, da pridejo oblasti Še-le sedaj na to, f da zahtevajo strokovnjaško J izjavo. Na ta način povzročajo Rennerju občutno gmotno Škodo,
Slovenec inHrvat — zrakoplovca. Iz Zagreba se piše: t Zrakoplov, ki sta ga po svojih orginalnili načrtih zasnovala Slovenec Rusjan in Hrvat Merčep. bo v najkrajšem času popolnoma dograjen. Cim nastopi ugodnejše vreme, bosta aviatika takoj pričela z zrakoplovnimi poizkusi, in sicer na vojaškem vežba-lišču, ki ga jima je dalo na razpolago vojaško poveljstvo, V slučaju, da se jima poizkusi posrečijo, kar se trdno nadejata, nameravata prirediti zrakoplovne polete tudi po drugih večjih mestih na slovanskem jugu. V tem oziru bi prišla v prvi vrsti v poštev ta-le mesta: Trst, Gorica (Rusjan je Goričan), Ljubljana, Reka in Sarajevo. (Ves ta zrakoplovni načrt pa postane aktuelen seveda še-le v slučaju, ako se prvi poizkus v Zagrebu posreči.
Razgled po svetu.
Umrl je v soboto dne 12, t, m. (v f Barkovljah oče častitega gospoda Mato Škabarja, kateheta v Trstu.
Umetniška razstava „Medulič“ v Zagrebu. V pondeljek dne 14. t. m. so v umetniškem paviljonu v Zagrebu otvorili umetniško razstavo, ki jo je priredilo dalmatinsko umetniško društvo „Medulič,“ V imenu bana dr. Tomašiča je razstavo otvoril predsednik banskega stola , Vladimir Mažuranič. Razstavili so med drugimi ti-le umetniki: MeŠtrovič, Rosandič, Bukovac, Yranyczany, Međovič, Krizman, Marinkovič, TiŠov, kot gosta pa Slovenec Jakopič in Ceh Uprka.
Za 2,000.000 E ponarejenih! znamlj zaplenjenih. Iz Peterburga poročajo: Policija je konfiskovala pri nekem trgovcu veliko množino obrabljenih ruskih pismenih znamk, ki se cenijo na dva milijona kron. Trgovec je prodajal znamke nekemu konsorciju v Varšavi, ki je že več let odstranjeval z znamk pečate ter jih potem prodajal kot nove. Trgovca kakor tudi sleparje v Varšavi so zaprli.
Mlad, pošten krojaški pomočnik, išče dela pri kakem mojstra v Maribora ali kjer koli. Ponndbe pod „Krojaški pomočnik“ M. F. poste restant« Maribor.	893
Organist in cerkovnik
se sprejme takoj pri Sv. Juriju ob Pesnici nad Mariborom. Pride k novim orglam. Ponudbe na cerkveno predstojništvo.	174-3
Štampilje
iz kavčuka se dobijo v tiskarni sv. Cirila v Mariboru, «s*
Tage
za vagone, voze (mostne), centimalne, škalove, decimalne, za živino, tablicove in vsake druge vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter priporoča po nizkih cenah
Jos. Kaldb,
tovarna za vage,
Brno, Žide nice Mmh
80 Slovenska obrt.
Zä svojo odvetniško pisarno iščem
koncipijenla s pravico substitucije
Vstop 1. januarja 1911, pogoji po dogovoru.
Drs Iwan Šušteršič
176	odvetnik v Ljubljani.
Slovenska trgovina
J. N. Šoštarič, Maribor
samo Slavni trg štev. 9
priporoča p. n. občinstvu svojo veliko zalogo svakovrstnega najnovejšega in najmodnejšega blaga iz samo prvih in najboljših tovarn.
z modnim in manufakturnim blagom ter krojaškimi potrebščinami - - -
Postrežba točna in stroga solidna. :: :: ::
:: :: rjnh zelo, debele in :: :: po 2 m 14 K, po 2'/« m po 16 K, iz domačega lanenega platna po 2 m 18 K, po 2 V. m 20 K, razpošilja franko narodna veletrgovska hiša
Štefan Strašek
,65 v Ce|ju Kovačeva ulica.
priporoča svojo zalogo čevljev in izdelovanje čevljev. Velika izbera za gospode : dame in otroke od najfiaejše do najcenejše izvršitve.
Gamaše y galcše9 raznovrstne domače čevlje* prave juhtne in druge špoptne čevlje.
1VA.SIM €} OS V	m
-priporomj etno priznano najboljši pridatek za kavo „ZAGREB bKl pravi FRANCK“ s kavnim mlinčkom, kot izvrstni domači izdelek.
za razne stroje oddaja tiskarna sv. Cirila v Mariboru 100 kg po 25 K.
05
i ’ t
-
Cerkvi ni in sobni slikar in pleskar
f ranjo Horvat
fl\ AR IB O R, Kasinegasse štev. 2.
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča : : dela. : :
i ^ Postrežba točna!
6v-_--------
53
Gene nizke -
«OOOC Restavracija XXXXA
Narodni dom
v üariboru.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljcan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po letu udobno kegljišče. Vrtni paviljon.
Sobe za tujce.
"• debelo! Priporoča se dpoh“o!
edina narodna frjovina
galanterijskega, norimberškega in modnega blaga, kakor
tudi igrač.
Priča & Kramar v Celju
na veglts Graško« in ffCmšne oeste.68

BVll
Veletrgovina špecerijskega ti blaga in deželnih pridelkov
Anton Kolene: Celi e
.-1 -	cJ
Narodni dom in G-raška cesta 22 v lastnih hišah.
Naznanja, da knpnje vsakovrstne deželne pridelke vsako množino po najvišjih dnevnih cenah, osobito suhe gobe, laneno seme, fižol, kumno, vsakovrstno žito, konoplje itd. ter sadje sveže in suho.
Priporočam se gospodom kolegom trgovcem za naknp vedno svežega špecerijskega blaga in deželnih pridelkov, ker jamčim za pošteno in dobro postrežbo po najnižjih dnevnih cenah. — Gospodom duhovnikom priporočam vsakovrstne sveče, kadilo in olje za cerkve.
Slavnemu občinstvu zagotavljam točno in solidno postrežbo z vedno svežim blagom in najnižjih cenah. Nadalje premog na cele vozove, debel K 2T0, droben po K T40 100 kg na dom postavljen v Celju, drugam, po dogovora. 148 Pismena naročila se z obratno pošto izvrše.
* Ljudska hranilnica in posojilnica y Celju, *
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta.
Poštno hranilnioni račun št. 92.465. — Telefon št/8.
Hranilne vloge se obrestujejo po 47s % brez odbitka rentnega davka.
Domafii hranilniki se dajejo na dom brezplačno.
Hranilne knjižice drugih zavodov se sprejemajo
Posojila na zemljišča po 5% do 57*% brez in z amortizacijo.
Posojila na zastavo vrednostnih listin.
Osebni kredit na menice in v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji.
Konvertacija vknjiženih dolgov z najmanjšimi stroški.
kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo.
- OskrlMije svojim članom ialerjavanJ« hJIMovIIi terjatev,
Brezplačno reševanje vseh zadev.
Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadruga Celje“.
Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska družba
Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadruga Celje“
Edino narodno kamno-
Stavbena in umetna' kamnoseška rrr obrt s strojnim obratom.
Izvrševanje vseh stavbenih id: kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz ražlič-::: nih kamenov in cementa. :::
Specialna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor: aitaijev, obhajilnih miz, prižnic, krepilnih in krstnih :::	kamnov itd.	:::
Brušenje, puliranje in struganje
:::	kamera s stroji. :::
Mnogoštevilna zaloga nagrobnik Spomenikov iz različnih marmornih vrat granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoniranih ::: rodbinskih grobišč (rakov).::
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali cementnim :::	tlakom.	:::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah. :;: Popravljanje spomenikov, udela-:::	vanje napisov v iste. :::