PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana » gotovini	*•>	^ •.
Abb. Destale 1 gruppo	Ci6Ha xOU IlF
Leto XXXI. Št. 164 (9166)
TRST, petek, 18. julija 1975
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
BREZHIBEN POTEK SOVJETSKO-AMERIŠKEGA PODVIGA
Združitev v vesolju je obveza za nadaljnje sodelovanje med Sovjetsko zvezo in ZDA
Apollo in sojuz sta se spojila nekaj minut prej kot je bilo predvideno, 221 km nad Atlantskim oceanom - Vzhičen pozdrav med kozmonavti s skupno večerjo v sojuzu Razgovor z Leonidom Brežnjevom in Geraldom Fordom
MOSKVA, HUSTON, 17. — Ura je 21.17: vratca v ameriški vesoljski ladjici se počasi odprejo in na drugi strani se prikaže nasmejani obraz polkovnika Leonova, ki steguje roko. Stafford jo zagrabi in jo krepko stisne. Prvič v človeški zgodovini sta se kozmonavta dveh držav srečala v vesolju in si podala roko v znak medsebojnega spoštovanja ter kot obvezo za nadaljnje sodelovanje pri osvajanju vesolja.
Ameriški kozmonavti Stafford,
Slayton in Brand so začeli zadnje priprave za združitev v vesolju ob 14.52 (po italijanski poletni uri) in deset minut pozneje so že zagledali v daljavi sovjetsko ladjico, ki se je bleščela v soncu kot srebrna ptica z razprtimi krili. Razdalja med ladjicama se je krčila vse hitreje in v kratkem sta vzpostavili radijski stik. Američani in Rusi so se pozdravili in se začeli pripravljati na skorajšnje snidenje.
Apollo se je približeval sojuzu s hitrostjo 2 km na uro, dokler ni bil v neposredni bližini sovjetske ladjice. Tedaj je pilot Brand postopno zavrl, da sta ladjici mehko združili brez nevarnih treskov nekaj minut
VPRAŠANJE POSLANCEV KPI
Zakaj se ne sestaja italijansko-jugoslovanska mešana komisija
Komunistični poslanci škerk, Lizzerò in Menichino so naslovili na predsednika vlade in na zunanjega ministra sledeče vprašanje :
«Želimo vedeti, zakaj se italijansko - jugoslovanska mešana komisija, ki je bila ustanovljena na osnovi člena 8 posebnega statuta priloženega londonskemu memorandumu, ki je bil podpisan med Italijo in Jugoslavijo leta 1954, še ni sestala od decembra leta 1973. To je v nasprotju s členom 9 omenjenega statuta, ki predvideva, da se mora italijansko - jugoslovanska mešana komisija sestati dvakrat letno in obravnavati razna vprašanja in pritožbe ter dati in pripraviti predloge in nasvete zadevnima vladama (italijanski in jugoslovanski), ki se nanašajo na zaščito slovenske manjšine v Italiji in italijanske manjšine v Jugoslaviji.
Menimo, da to nespoštovanje posebnega statuta ni samo škodljivo za obe narodnostni manjšini, temveč lahko povzroči ohladitev odnosov dobrega sosedstva, ki obstajajo med Italijo in Jugoslavijo. Zaradi tega podpisniki' vprašujejo, kakšne u-krepe namerava sprejeti vlada, da se premosti sedanji nenaravni položaj in da se dajo pobude za koristno delo mešane komisije v spoštovanju sprejetih mednarodnih sporazumov.
Prej kot je predvideval načrt poleta. Skoraj tri ure pozneje so se vrat-ca ladjic odprla in Stafford ter Leonov sta se srečala v modulu za spa-laaje, 3,15 metra dolgem in 1,45 ?)etra širokem aluminijevem valju, « kot popkovina povezuje ladjici.
Za ameriška kozmonavta se je današnji zgodovinski dan začel uro prej K°t je bilo predvideno, ker je v apollo dvakrat zaporedoma zabrnel alarmni zvonec, čeprav ni bilo mo-goče ugotoviti čemu. Po pregledu ''seh kontrolnih naprav so v kontrolnem centru v Hustonu svetovali Kozmonavtom, naj še za poldrugo uro počivajo spričo napornega dne, Ki Jih čaka. Vendar so Stafford, Slay-iou in Brand zavrnili ponudbo
ob isti uri sta zajtrko-ia tudi sovjetska kozmonavta, ki nat° vzpostavila radijski stik s i eg0,ma Sebastjanovem in Klimu-ki že 54 dni krožita okrog na-r;: 3 p,aneta * * * * v vesoljskem laborato-ju sai jut. «Sedem junakov v veso-Ju,» je pozdravil Leonov kolega, ki «a mu odzdravila in čestitala ob Pomembnem podvigu. V neposredni «uaaji s sai juta je nato televizija po-Kazaia vrsto poskusov v laboratoriju hV!*1 gojenie stročjega fižola v cit .nostnem stanju. Tudi podvig bastjanova in Klimuka se bliža ncu, saj se bosta kozmonavta vrnila skoraj istočasno z Leonovom in Kubasovom na Zemljo. S tem v zve-t . Poudariti, da bo sovjetska televizija prvič v zgodovini kozmo-
"®v,tlke ^dajala pristanek v neposredni oddaji.
Nad dvajset metrov dolg. satelit, s Petimi elani posadke, ki tehta 22 5 ione: to je značilnost apolla in sojù-za,. ki danes letita združena okrog "®se Zendje. Vesoljski ladjici sta se združili po dvodnevnem lovu: pri tem je bila sojuz tarča,, apollo pa
šeVmn tu Sta. biIi ladjici oddaljeni se lOQ kdometrov, sta se na sojuzu
Prižgali močni luči, ki sta omogočili Američanom lokalizacijo sovjetske
ladjice. Nato se je apollo začel postopno približevati cilju, ekranu, na katerem sta dva križa, ki morata biti popolnoma vzporedno, da je manever pravilen. Ob združitvi je rahli udarec izklopil sojuzov avtomatski sistem za nadzorstvo poleta, tako da je vesoljski «vlak» odvisen od nadzornih sistemov ameriške ladjice.
Najpomembnejši del vlaka je vsekakor modul za spajanje, ki združuje ladjici kot popkovina in ki služi tudi kot kompresijska komora, ker prilagaja atmosfero sojuza atmosferi apolla. Sovjetski kozmonavti namreč vdihavajo mešanico kisika in dušika, ki je v bistvu podobna zraku na zemlji, medtem ko Američani dihajo kisik pod nizkim pritiskom. Mehanizem za spajanje, ki so ga pripravili sovjetski in ameriški strokovnjaki je brez dvoma korak naprej v sistemih za združevanje.
Po pozdravu med Staffordom in Leonovom v modulu za spajanje, sta ameriška kozmonavta odšla na obisk k sovjetskima kolegoma, kjer bosta tudi večerjala, Brand pa je ostal v apollu. Po načrtu skupnega poleta mora vselej vsaj en kozmonavt biti v vsaki ladjici. Sledila je izmenjava daril ter čestitk: Rusi so govorili v angleščini, Američani pa v ruščini. Tudi ameriški predsednik Ford in generalni tajnik sovjetske KP Brež-njev sta po radiu čestitala petim kozmonavtom ob združitvi in poudarila zgodovinski potftčn "srečanja v vesolju. Medtem ko sta se Kubasov in Leonov dokaj dobro odrezala v pogovoru v angleščini z ameriškim predsednikom, je Stafford imel nekaj težav z ruščino, tako da se je ob ruščini z arkansaškim naglasom Leonov gromko zarežal. S tem pa je povsem prezrl navodila žene, ki mu je pred odhodom večkrat zabičala, naj se ne reži med neposrednim prenosom.
Ob koncu še program za jutrišnji dan. Kozmonavti se bodo zbudili predvidoma ob 9.45 in Leonovo bo odšel na obisk v apollo, Brand pa v sojuz. Ob 12.30 Brand in Kubasov začneta skupne znanstvene poskuse do 17.08, ko ju v sojuzu zamenjata Leonov in Stafford. Ob 21.06 se Kubasov in Stafford srečata v modulu za spajanje za zadnje skupne poskuse, nato pa se posadki vrneta vsaka
v svojo ladjico in tu večerjata.
Apollo se hitro približuje sojuzu: do združitve v vesolju manjka le še nekaj trenutkov. Slika posneta iz apolla.
RAZGOVOR Z DEŽELNIM TAJNIKOM DR. DRAGOM ŠTOKO
Slovenska skupnost mora preveriti svoje delo in si začrtati jasne smernice za prihodnost
Odgovori na vprašanja o volilnih izidih, novih odnosih v krajevnih upravah, stikih z matično domovino in skupnih nastopih
Vpr.: Slovenska skupnost je na zadnjih upravnih volitvah izgubila važen odstotek svojih glasov. Volilni neuspeh je še toliko večji, ker ni pridobila mladih temveč je celo izgubila del svojih tradicionalnih volivcev tako na Tržaškem kot na Go-itškem. Statistike dokazujejo, da je izgubila na svoji «levi». Kako ocenjujete ta rezultat? Kakšni so osnovni vzroki?
S tem se ponovno zastavlja tudi vprašanje osnovne usmerjenosti Slovenske skupnosti, kakšna je njena vloga v življenju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji?
Odg. : Če pogledamo volilne izide v Italiji, vidimo, da so se glasovi povsod premaknili na levo, v glavnem v KPI, in to glasovi vseh generacij, mlajših in starejših. Tej stranki, ki se poslužuje ogromnega propagandnega aparata tako v tovarnah kot v šolah, je treba priznati veliko delavnost, in predvsem popolno predanost njehih aktivistov in članov strankinemu vodstvu in programu. Kdor seje seveda tudi žanje, toliko bolj, če so nasprotniki ali konkurenti brez jasnih idej in dolgo v vladi; vladne stranke, posebej seveda KD, pa so se tokrat predstavile volivcem še .kot stranke, ki znajo več govoriti in obljubljati, kot
lllllllll■llllll■lllllllllllIllllll^IllllllllIlllllllIlllllllllllmlIllllllllllllllllUIIIllllIIlllllllllIIlllll^llIUlllllllllllIlllllflllllllI^lI^Illllllllll■lllllllllll||||||||||||||||||||||||||^llllllllllllllllllllllllllllllllll|||||||||||||||||||lI||||||||||||•
POLITIČNA KRIZA NA PORTUGALSKEM SE STOPNJUJE
PORTUGALSKI VOJAKI RAZPUSTILI VLADO PO IZSTOPUSOCIALDEMOKRA TSKESTRANKE
Dosedanji premier general Vasco Goncalves dobil nalogo, da sestavi novo vlado, ki bo po vsej verjetnosti nestrankarska - V njej bodo samo vojaki in izvèdeiici
LIZBONA, 17. — Tudi ljudska demokratična stranka je sklenila izstopiti iz začasne portugalske vlade. Sklep je sprejel Vsedržavni politični odbor danes na vse zgodaj. V sporočilu, ki so ga objavili socialdemokrati, je rečeno, da je njihov vsedržavni politični odbor, spričo odgovora, ki ga je predsednik Costa Comes dal njihovih predstavnikom, odločil, da člani stranke, ki so obenem člani vlade, odstopijo in sporočijo svojo odločitev predsedniku republike.
Takoj po odločitvi socialdemokratov je gibanje oboroženih sil razpustilo začasno vlado. Glasnik sveta revolucije je izjavil, da je ministrski predsednik general Vasco Gon-galves bil pooblaščen, da sestavi novo vlado. Pred socialdemokrati so iz vlade izstopili socialisti. Obe stranki
sta na prvih portugalskih demokra- vlada ne bo temeljila na koaliciji, tičnih volitvah skupaj prejeli 64 od- " '	'	'	'	• ■	-
stotkov glasov.
Poročilo sveta revolucije, ki so ga objavili danes zjutraj po končani se ji pravi, da je svet proučil posledice izstopa socialdemokratov iz vlade ter analiziral sedanjo politično krizo.
Svet je tudi sklenil, da je treba takoj začeti s posvetovanji za sestavo nove vlade. Obenem poziva portugalsko ljudstvo naj prispeva k ohranitvi mirnega vzdušja, ki lahko samo koristi rešitvi zapletenega vprašanja, s katerim se Portugalska sedaj sooča. Svet revolucije je tudi sklenil odložiti na prihodnji teden izredno zasedanje skupščine gibanja oboroženih sil, ki bi moralo biti jutri.
Potem ko je prebral komunike sveta revolucije, je njegov glasnik kapetan Vasco Lourenco dodal, da nova
lllllllllllllllllllllll■lll■>|||||||||||||lmllll•llllllIUlllllllllIIllIllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllImIllllllllllllllx!llllllllllllllllllllllllllUllIlllllllllllI^lllllllIlIlllllIlla
Prva seja novega zgoniškega sveta
Na prvi seji novega zgoniškega občinskega sveta je bil ponovno izvoljen za župana komunist Josip Guštin,
novi podžupan pa bo socialist Boris Simoneta.
iiiiiiiiiimiitiimiiiiiiinmiimmiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiimiiimiiiiiMimiiiiiiiiimitiiiiimiimiimuitiiiiiiTimiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii
Z zgodovinskim objemom med Doveljnikom ameriške odprave Staffordom ter poveljnikom sovjetske odprave Leonovom v modulu za spajanje je dosegel svoj višek skupni vesoljski polet a-pollo - sojuz. Ladjici sta se spojili nekai minut prej, kot je bilo predvideno. 221 km nad Atlantskim oceanom z brezhobnim ma-nevrom. Takoj nato so se začele priprave na zgodovinski objem, do katerega je prišlo skorai tri ure pozneje. Vratca apolla so se odprla ob 21.17 in na koncu modula za spajanje se je prikazal nasmejan obraz Leonova, ki je ponudil Staffordu desnico. Vzhičenemu pozdravu je sledila izmenjava darov v sójuzù m nato pogovor z ameriškim predsednikom Fordom ter generalnim tajnikom sovjetske KP Brežnjevom,
ki sta toplo čestitala kozmonavtom ob uspešni združitvi. Sledila je večerja v sojuzu, nato pa so se vesoljci odpravili k zasluženemu počitku.
Politični položaj na Portugalskem se je v zadnjih urah še bolj zaostril. Po socialistih so izstopili iz vlade tudi socialdemokrati, tako da je bil nadaljnji obstoj koalicijske vlade dejansko nemogoč. Gibanje oboroženih sil je zato sklenilo vlado razpustiti in je poverilo dosedanjemu ministrskemu predsedniku Vascu Goncalvesu nalogo, da sestavi no-
vo vlado in najde izhod iz sedanje krize. Goncalves je že začel posvetovanja z raznimi političnimi osebnostmi. Menijo, da bo sestavil nestrankarsko vlado, v kateri bodo samo vojaki in izvedenci.
Sinoči je zgoniški občinski svet izvolil za župana komunista Josipa Guština, za podžupana pa socialista Borisa Simoneto na osnovi sporazuma med obema strankama. Po daljšem razdobju se ie namreč tudi v tej občini obnovilo in utrdilo sodelovanje o-beh delavskih strank. Prihodnji teden bo v torek seja repenta-brskena občinskega sveta in s tem bodo zaključene volitve naprednih županov v občinah s trdimi levimi koalicijami v tržaški pokrajini.
Z druge strani pa je rekel, da ne predvideva sestave vlade, v kateri bi bili samo vojaki. Ves položaj bosta vsekakor proučila premier Goncalves in predsednik republike Costa Comes. Po njegovem mnenju bo Goncalves sestavil vlado že v prihodnjih dneh. Politični izvedenci v Lizboni menijo, da bo nova vlada nestrankarska in da bodo v njej vojaki in visoko kvalificirani izvedenci.
Medtem je general Goncalves, ki ima nalogo, da sestavi novo vlado, že začel pogovore s številnimi političnimi osebnostmi. V prihodnjih urah se bo sestal tudi z nekaterimi ministri pravkar razpuščene vlade. Naj omenimo generalnega tajnika KP Portugalske Cunhala, ki je bil minister brez listnice, polkovnika Metela, bivšega notranjega ministra, Maria Mur-teira, bivšega ministra za načrtovanje, Francisca Pereira De Moura, Joaa Cravinha, bivšega ministra za industrijo, socialdemokrata Jorgera Sampaia, bivšega ministra za družbena vprašanja, po vsej verjetnosti pa bo Goncalves sprejel tudi predstavnika socialistične stranke, katerega imena še niso določili.
Za gospodarsko pomoč EGS Portugalski
BRUSELJ, 17. — Evropska gospodarska skupnost, je sklenila obdržati ponujeno pomoč Portugalski ter je pripravljena sestati se s portugalskim zunanjim ministrom, da bi razpravljali o gospodarski in finančni pomoči. O tem je poročal nizozemski ministrski predsednik Joop Den Uyl ter dodal, da evropska deveterica upa, da se bo v Portugalski ohrnaila pluralistična demokracija, saj gospodarska skupnost ne more dajati pomoči nedemokratičnim državam.
Srečanje
De Martino-Biasini
RIM, 17, — Na sedežu poslanske skupine PSI na Montecitoriu sta se danes sestala in dlje časa pogovarjala tajnik PSI De Martino in tajnik PRI Biasini. Spremljala sta ju namestnika tajnika Mosca o-ziroma Terrana. Govorila sta o sedanjih političnih vprašanjih v državi, zlasti pa še o vladi in o sestavi novih deželnih in krajevnih odborov.
Piccoli in Andreotti razpravljala o usodi tajnika KD Fanfanija
RIM, 17. — V soboto, 19. julija se bo sestal vsedržavni svet krščanske demokracije. Pričakujejo, da bo na zasedanju, ki bo trajalo tri dni, prišlo do ostrega spopada med Fanfanijem in skupino dorotejcev, ki ga hočejo odsloviti. O tem sta
pravijo, da sta se dorotejska voditelja dogovorila, da na vsedržavnem svetu ne bodo sprejeli nobene začasne rešitve vprašanja strankinega tajništva, temveč bodo dali stvarne predloge, da se sestavi «učinkovito tajništvo». To pomeni, da so se dogovorili,' da bodo Fanfanija odslovili. Kdo bo novi tajnik ni lahko napovedati. Vendar se zdi, da ima trenutno največ možnosti sedanji predsednik poslanske skupine KD Piccoli.
Podaljšana zamrznitev stanarin do 30.6.1976
RIM, 17. — Poslanska zbornica je danes z nekaterimi manjšimi popravki odobrila vladni zakonski odlok o podaljšanju zamrznitve stanarin do 30. junija 1976. Obenem je bilo med razpravo priporočeno, da mora parlament v tem času urediti vprašanje stanarin z novim zakonom, ki bo upošteval zahtevo sindikatov o «pravični stanarini». Z današnjo odobritvijo je zbornica sprejela tudi popravek republikancev, ki določa, da so lahko stanarine ,ki so bile določene s pogodbami podpisanimi med januarjem 1953 in 7. novembrom 1963, povišajo za 10 odstotkov. Zakonski odlok je bil potrjen z večino glasov vladnih strank.
pa konstruktivno delati. Pomislimo samo, koliko je bilo govorenja o prepotrebnih reformah v zvezi z bolniško oskrbo, s šolsko strukturo, z birokratskim aparatom itd., pa bomo razumeli, da je bilo naravno, da so vladne stranke, med njimi prva KD, izgubile ogromno zaupanja pri svojih volivcih, ki so svojim dosedanjim strankam obrnili hrbet in krenili v vrste komunistične stranke.
Poleg tega je bilo v Italiji opaziti, mislim prvič, usmeritev volivcev v objem dvostrankarskega sistema po zgledu mnogih evropskih držav, kjer sta močni dve, največ tri stranke. Italijanski volivci so se pri zadnjih volitvah, ki so v marsičem presenetile italijansko in tudi svetovno javnost, v glavnem osredotočili okrog KPI na levi ter KD v sredini in na desni. Če bodo volivci tudi v bodoče šli na pot dveh strank, bomo najbrž priča pojavu, ki bo polagoma pokopal vse manjše in vmesne stranke. Že danes so liberalci dejansko izginili, jutri pa bo morda vrsta na socialdemokratih, nato na republikancih, socialistih itd. V končni fazi, seveda če bodo volivci res šli na takšno pot, bosta ostali dve veliki stranki: KPI in KD, ki se bosta borili za oblast.
Če se kot član in izvoljeni predstavnik Slovenske skupnosti ozrem na pretekle volitve, lahko ugotovim, da je val, ki je z leve zajel celo Italijo, pljusknil tudi v naše zamejstvo. Z ozirom na zadnje pokrajinske in deželne volitve smo seveda izgubili nekaj svojih volivcev, ki so se pridružili splošnemu protestu in nezadovoljstvu in volili za komunistično stranko. To mi je sicer nerazumljivo, saj je najučinkovitejši pro-j test proti šovinizmu in fašizmu ravno v tem, da pri volitvah izpričamo svojo narodno pripadnost in volimo svojo narodno stranko. Tako delajo druge narodne skupnosti (glej južne Tirolce) v Italiji in zdaj tudi koroški Slovenci, ki so spoznali, da jim ne Ljudska stranka ne Socialistična stranka ne uresničujeta njihovih pravic. Nasprotno! Lahko smo videli v reportaži dunajske televizije, ki jo je oddajala RTV-Ljubljana, koliko sta obe stranki na Koroškem Slovencem v bistvu povsem nenaklonjeni. Kljub vsemu pa je Slovenska skupnost danes druga najmočnejša stranka med Slovenci, in moje mnenje je, da smo kljub vsemu dobro dali skozi ta volilni metež, ki je pometel z vse močnejšimi in finančno bogatejšimi strankami, kot je naša Slovenska skupnost, in da ne gre zato nikakor podcenjevati naših več kot 9.000 glasov.
Mi smo prepričani, da se bodo glasovi, ki so šli drugim strankam, ponovno vrnili v Slovensko skupnost, ker je ta tudi v perspektivi dvo-strankarstva (KD-KPI) nenadomestljiva sila za Slovence v Italiji. Primorski Slovenci smo šli skozi najrazličnejša obdobja, skozi rešeta najrazličnejših strank, katerim danes ne vemo več niti imena: izkustvo nam pravi, da je bila včeraj in da bo jutri Slovenska skupnost, to je edina slovenska, protifašistična, demokratično - pluralistična stranka v Italiji, važen dejavnik v političnem in splCjh javnem življenju v zamejstvu ter ne nadomestljiva vest vsem italijanskim strankam, tudi levičarskim. Da postane Slovenska skupnost ponovno tista močna vez primorskih Slovencev, kot je bila od svoje u-stanovitve do zadnjih deželnih voli
tev leta 1973, ko je prejela nad 10 tisoč glasov, pa se mora osvoboditi vseh zavezništev, ki ji škodijo, in mora postati res neomajna zagovornica vsakega našega človeka in celotnega našega občestva ter mu stalno biti v vsakdanjih problemih ob strani, stalno biti neomajna braniteljica narodnih in ekonomskih koristi našega človeka.
Slovenci v Italiji se moramo zavedati, da imamo prav kot Slovenci, kot samobitna narodna skupnost v državi, poleg splošnih družbenih problemov, s katerimi se ukvarjajo naši sodržavljani, še specifično svoje probleme, ki jih moramo reševati sami, ne pa suženjsko pričakovati, da jih bodo reševali drugi namesto nas ali v našem imenu. Zato sem prepričan v upravičenost slovenske stranke v Italiji in sem prepričan v njen nadaljnji obstoj in razvoj.
Vpr.: Povsem logična so tudi nekatera praktična vprašanja, ki izhajajo iz novega razmerja sil, ustvarjenega po volitvah med tukajšnjim prebivalstvom in med Slovenci. Predvsem je to vprašanje zavezni-
ZAKLJUČENO ZASEDANJE «NA VRHU» EGS
Predlagani ukrepi za boj proti gospodarski krizi
Sprejet predlog evropske sindikalne zveze za tristransko konferenco o gospodarstvu v skupnosti
BRUSELJ, 17. — Tukaj se je zaključilo zasedanje državnih in vladnih glavarjev gospodarske skupnosti. Razpravljali so o gospodarskih in denarnih vprašanjih v Evropi in v svetu. Ob zaključku so potrdili stališča ministrskega sveta finančnih in gospodarskih ministrov in vzeli na znanje željo nekaterih članic, da sprejmejo ukrepe, da preprečijo poslabšanje gospodarskega položaja v jeseni. To se nanaša predvsem na Italijo in Veliko Britanijo. Med razpravo so ugotovili, da se mora gospodarska skupnost pri reševanju gospodarskih in denarnih težav povezati z ostalimi industrializiranimi državami. Evropski svet je pooblastil ministrski svet, da nadaljuje s preučevanjem položaja. V tej zvezi so se dogovorili, da je treba vzpostaviti najtesnejše sodelovanje pri reševanju gospodarskih in denarnih težav najprej med deveterico. Zato so tudi pozdravili vrnitev franse danes pogovarjala Piccoli in An- coskega franka v valutni sistem ve-dreotti. V rimskih političnih krogih ! čine skupnosti in priporočili strokov-
njakom, naj obdelajo vprašanje nihanja valut.
Na sestanku so tudi ugodno sprejeli zamisel o tristranski konferenci, ki jo predlaga evropska sindikalna zveza, ki naj bi proučila predloge za rešitev gospodarske krize. Konference naj bi se udeležili predstavniki devetih vlad EGS, sindikatov in delodajalcev.
Na zasedanju so obravnavali tudi energetska vprašanja in vprašanja surovin nasploh. Dogovorili so se, da se bo gospodarska skupnost udeležila vseh pobud in naporov skupno s proizvajalci petroleja in deželami v razvoju. V tej zvezi se bo EGS udeležila konference, ki bo najkasneje v začetku septembra. Za konferenco bodo države gospodarske skupnosti pripravile enotna stališča. Poleg drugega so državni in vladni glavarji EGS potrdili svoje zaupanje v delovanje in vlogo združenih narodov ter ugodno ocenili izid pogajanj na ženevski pripravljalni konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi.
Deželni tajnik SS dr. Drago Štoka
štev in sodelovanja v raznih krajevnih upravah, v okoliških občinah na Tržaškem in Goriškem, v gori-ški občini, tržaški občini in v tržaški pokrajini. Kakšna stališča prevladujejo v tej zvezi?
Odg.: Dogodki si sledijo kot na tekočem traku, zato je težko dati globalno sodbo za goriško in tržaško pokrajino in spregovoriti o nujnosti takih ali drugačnih . zavezništev, ki naj jih Slovenska skupnost ustvarja v krajevnih upravah. Tudi opozicija ter jasna in odločna, čeprav seveda konstruktivna beseda, more stranki koristiti, gotovo bolj kot o-hlapno sodelovanje v odboru. Moje mnenje je, da nam bo čista beseda in odločna akcija v opoziciji bolj koristila kot tisto nemogoče stanje, ki je v zadnjih časih zavladalo med strankami leve sredine, kjer se je vedno manj govorilo o pravem političnem delu in vedno bolj o osebnih sporih in subjektivnih interesih.
Slovenska skupnost je šla v zavezništvo z levo sredino pred desetimi leti, zato da bi v tem sklopu izbojevala vse pravice, ki gredo slovenski narodni skupnosti. Zagovarjali smo svoj koncept manjšinske zaščite, ki je pa trčil v nasprs-ten koncept, ki je videl dobro politiko v tem, da so Slovenci zasedali odborniška mesta. Priznavamo tako imenovani «operaciji Hreščak» pozitivne strani, toda ne smemo o-stati pri tem, saj se danes kolonialistična miselnost razblinja v nič povsod na svetu, toliko bolj se mora pri nas, ki smo dali skozi dvajsetletno fašistično dobo, nato pa desetletje šovinistične nestrpnosti.
Danes mora Slovenska skupnost seveda preveriti svoje delo v okviru levega centra in dosežke v tem sklopu. Pogledati pa moramo tudi naprej in si začrtati jasne načrte za bodočnost. Zgodovina se ne ponavlja in čas se ne ustavi; kar je bilo morda dobro še do včeraj, je danes odslužilo, kar je bilo včeraj živo, je danes lahko mrtvo. Če hočemo živeti, ne smemo mirovati, ne smemo spati!
Vpr.; že med volilno kampanjo in tudi po njej je bil v ospredju odnos do matičnega naroda. Znano je, da ima Slovenska skupnost normalne politične stike s politično stvarnostjo v Sloveniji, kar pa doslej ni bilo tako na Goriškem. Na splošno pa je bilo vprašanje odnosov med deželo in njenimi sosedi v ospredju polemik, ki jih je sprožil generalni tajnik KD Panjani. Kako ocenjuje Slovenska skupnost ta vprašanja iz neposrednega vidika stranke same in širšega vidika interesa slovenske narodnostne skupnosti ter celotne skupnosti dežele?
Odg.: že neštetokrat smo podčrtali, kako je nujno za vsako manjšino na svetu, da ima dobre odnose svojim matičnim narodom. Velikokrat je od teh odnosov odvisen tudi obstoj manjšine same.
Slovenska skupnost je imela doslej nekaj srečanj s slovenskimi predstavniki v SR Sloveniji, to je s predsednikom izvršnega sveta Slovenije ter nato nekaj srečanj s pred-
(Nadaljevanje na 6. strani).
TRŽAŠKI DNEVNIK
JOSIP GUŠTIN ZUPAN, BORIS SLMONETA PODŽUPAN
V razpravo so posegli načelniki skupin Stane Budin za PSI, Srečko Orel za KPI in Vladimir Rebula za SS
Sinoči se je v Zgoniku sestal novoizvoljeni občinski svet. ki si je ob prisotnosti vseh 15 izvoljenih svetovalcev večine in opozicije porazdelil funkcije v občinski upravi v novi mandatni dobi. Za župana je bil potrjen dosedanji prvi občan Josip Guštin, za podžupana je bil izvoljen socialistični zastopnik Boris Simoneta, za odbornika Miloš Budin, medtem ko sta bila za namestnika odbornikov imenovana Anton Furlan in Janko Gruden iz Samator-ce.
Prvo sejo občinskega sveta je odprl Josip Guštin, ki je na upravnih volitvah prejel največ preferenčnih glasov. Po dobrodošlici in pregledu izvoljivosti posameznih svetovalcev so se k besedi zglasili načelniki zastopanih pohtičnih grupacij, ki so podali programske^ izjave. Prvi je spregovoril socialistični svetovalec Stane Budin, ki je naglasi], da je socialistična skupina po večletni odsotnosti spet aktivno stopila na politično prizorišče in s tem prevzela vse odgovornosti. Vabilo komunistične partije za skupni politični nastop je socialistična sekcija sprejela z ozirom na splošno politično usmerjenost v državnem merilu in na sličnosti obeh delavskih ljudskih strank. Pri tem je zajamčeno obojestransko spoštovanje avtonomije, vendar na trdni podlagi skupnih programskih smernic. Socialistična skupina zagotavlja svojo odprtost do vseh politično-družbenih si! v občini, kar bo veljalo predvsem do o-pozicijske svetovalske skupine SS, s katero si socialisti obetajo tesne stike in posvetovanja v zvezi z zadevami splošnega interesa.
Načelnik komunistične skupine Srečko Orel se je najprej zahvalil volivcem ,ki so podprli napredne sile in je zagotovil učinkovito in plodno delovanje uprave do vseh dejavnikov v občini. Volivci so doumeli, da le s podporo levičarskih in resnično demokratičnih sil lahko pride do preokreta za pravilno rešitev problematike v sedanji krizi. Plodno sodelovanje s socialisti pa je še dodatno jamstvo za uresničenje za-
Najstarejši član Tržaškega partizanskega pevskega zbora MIRO PREŠEL praznuje danes 76 let. TPPZ mu iskreno čestita in mu želi še obilo zdravja in da bi ga imeli še dolgo v svoji sredi živahnega, kakor ga pozna vsa naša javnost.
črtanega programa v duhu najširše odprtosti do vseh občinskih in izven občinskih sil. Med drugim je Orel obžaloval, da je Slovenska skupnost odklonila vabilo za tesno odprto sodelovanje pri javnem upravljanju in je izrazil upanje, da bo v bližnji bodočnosti spremenila svoje odklonilno stališče. Kar se tiče delovnega programa pa je Orel naglasil, da delovanje uprave temelji na načelih antifašizma, bratstva z večinskim narodom s posebno pažnjo za narodnostno sestavo. Splošna obveza u-prave je, da pred vsakim korakom preveri potrebe vsega prebivalstva in da zagotovi pogoje za potreben
socialni napredek. Odločno se je treba upreti slehernemu poskusu spreminjanja narodnostnega in ekološkega ravnovesja, podpreti pa je treba vse koristne pobude na gospodarskem, kmetijskem, šolskem in prosvetnem področju. Delovni program, ki si ga je zastavila socialistična in komunistična skupina, je obširen, vendar uresničljiv. Skupno napredno delovanje obeh levičarskih.strank in soodločanje vsega prebivalstva v vaških svetih predstavlja gotovo jamstvo za zadostitev potreb domačega življa.
(Nadaljevanje na 6. strani)
Na mejnem prehodu pri Fernetičih tovornjaki kar v treh vrstah
iuuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiii<iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|iiiiiiniiiiiiiiiiiiiii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiixuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiAiiiiiiliiiiiiiliiiiiunziiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V OKVIRU KREPITVE MEDSEBOJNIH STIKOV
OB OBČUTNI GOSPODARSKI ŠKODI
Zaradi bele stavke carinikov se daljšajo vrste tovornjakov
la prihodnji teden cariniki napovedujejo celodnevno stavko ■ Težave tudi v pristanišču
Štirje dnevi «bele stavke», ali bolje rečeno, strogega spoštovanja zastarelih in danes nesmiselnih carinskih prepisov, ter ukinitev vsega popoldanskega nadurnega dela, so praktičpo ohromili delo na mejnih prehodih v naši pokrajini in seveda tudi v pristanišču. Zakon, ki ga je v sredo odobrila poslanska zbornica in o katerem mora ponovno razpravljati senat, ni zadovoljil carinikov, ki so napovedali nadaljevanje stavkovnega gibanja.
Pred pristaniščem se tako iz dneva v dan daljša vrsta tovornjakov, ker carinijo le tisto blago namenjeno na ladje, ki so še zasidrane v pristanišču. Špediterji morajo to dokazati z odgovarjajočimi ustreznimi. potrdili pomorskih agencij. Ravno tako so težave pri uvažanju prekomorskega blaga. Operaterji morajo najprej natovoriti tovornjake ali železniške vozove, morajo se prijaviti carini in potem počakati, da pridejo na vrsto. Danes računamo, da mora tovornjak čakati poprečno od dveh do treh dni.
Najbolj se je položaj zaostril na prehodu pri Fernetičih, ki je dejap-sko najbolj obremenjen prehod celotnega področja. Avtoport je po-
SKLEP SINOČNJEGA OBČINSKEGA SVETA
Nobene nevarnosti ni več za osem hiš na Katina ri
Po polnoči so razpravljali o resoluciji proti gradnji zapora na Padričah
Zadnja seja tržaškega občinskega sveta pred poletnim premorom zasedanj je potekala v ozračju obsežne urbanistične polemike, v katero je večkrat odločilno posegel svetovalec KPI inž. Costa, ki je tudi prodrl s svojimi stališči. To je bil predvsem primer osmih hiš na Katina-ri, katerim je grozilo, da jih bodo podrli. Že na seji urbanistične komisije je Costa predlagal, da se v tem primeru izdela podrobni regulacijski načrt, kar je komisija soglasno odobrila. Tokrat pa je predlog pojasnil, da mora biti pri izdelavi načrta jasno rečeno, da se dela s ciljem, da se ohranijo vse obstoječe zgradbe in da do te izdelave lahko stavbe popravljajo širijo in predelajo do 200 kubičnih metrov.
O tem in o drugih vprašanjih se je razvila daljša diskusija, končno pa so ta predlog soglasno osvojili v zadovoljstvo številnih prisotnih lastnikov ogroženih hiš.
Prav tako zanimiva je bila polemična in zelo dolga razprava o razpoložljivih gradbenih zemljišč na področju Valmaure in Ul. don Bosco, kjer je šlo za razdelitev teh zemljišč za potrebe IACP, za zadruge in za zasebna gradbena podjetja. Komunisti so odločno vztrajali, da se sprejme resolucija, v kateri se zagotavlja prednost za IACP. Odbornik, nato župan in končno načelnik KD Rinaldi so trdili, da se s tem strinjajo, vendar pa nikakor niso hoteli, da se o resoluciji glasuje. Končno je župan pristal, da se resolucija sprejme in vključi v sklep. Na tej osnovi je bila izid glasovanja soglasen.
Razprava v občinskem svetu se je zavlekla pozno v noč. Na zadnjem mestu obravnave je bila resolucija odbora, s katero se občinski svet odločno zavzema proti gradnji zapora na Padričah. O tej resoluciji in o nekaterih drugih sklepih bomo podrobneje poročali v jutrišnji številki, vsekakor je bila odobrena z večino glasov. Proti so glasovali le svetovalci PLI in MSI.
V	začetku seje je župan izročil simbol občine, srebrni žig, dosedanjemu občinskemu tajniku dr. Vu-cusi in pozdravil novega tajnika dr. Raga.
Od danes do nedelje 4. pokrajinska razstava vin v Miljah
V	Miljah se bo danes pričela četrta pokrajinska razstava vin, ki jo prireja pokrajinska uprava s sodelovanjem miljske občine in kra-1
jevne turistične ustanove. Letošnje razstave se bo udeležilo skupno 57 vinogradnikov iz vseh šestih občin naše pokrajine. Skupno bo razstavljenih 36 hi belega in črnega vina ter terana.
Otvoritev razstave bo drevi, ob 18.30, s priložnostnimi govori ter zakusko in pokušnjo vin. Zvečer, ob 21. uri, bo na sporedu nastop godbe «Ongia». Jutrišnji spored predvideva v popoldanskih urah o-kroglo mizo na temo «Kmetijstvo in okolje», zvečer pa kulturno prireditev z nastopom tržaške folklorne skupine «Stu ledi» ter folklorne skupine «I Ballerini di Aviano». Zaključek razstave bo v nedeljo z nagrajevanjem najboljših vin (ob 19. uri) ter nastopom godbe «Brivido» in dramske skupine rekreatorija «E. Toti» (ob 21. uri).
polnfifna natrpan. Na cesti čakajo nega odbora samega, ki se je dolgo dolge vrste tovornjakov, ki priha-	“	—' J—' J
jajo iz Jugoslavije. V Sežani je bila včeraj vrsta dejansko od carinske baze dalje, kar je izredno oviralo tudi turistični in obmejni potniški promet. Zaradi tega so bile jugoslovanske oblasti prisiljene zaustaviti tovornjake, ki prihajajo iz Italije, dokler italijanska carina ne bo sprejela tistih, ki čakajo v Jugoslaviji. Zaradi tega je sedaj tudi na cesti Opčine — mejni prehod promet delno zaustavljen.
Na proseški železniški postaji se carinjenje živine in mesa odvija redno. Tega pravila se pa ne držijo carinski uslužbenci na Škofijah.
Preko tega mejnega prehoda prihaja namreč v glavnem živina in meso na podlagi maloobmejnega sporazuma. Tovornjaki z živino morajo sedaj čakati po 24 ur.
Kljub vsem tem težavam je mnenje carinskih uslužbencev glede nadaljevanja bele stavke enotno. Stavkovno gibanje bo trajalo prav gotovo do konca meseca. Govori se tudi, da bodo prihodnji teden za dva ali i tri, dni popolnoma prekinili delo. kar se že dogaja v drugih italijanskih mestih. Trenutno ni torej videti nobene rešitve in vsako predvidevanje bi bilo tvegano. Ugotavljamo lahko le to, da iz dneva v dan silno narašča gospodarska škoda.
O. K.
šolsko skrbništvo sporoča, da so bile 16. julija obljavljene prednostne lestvice prosilcev za poverjena mesta za nedoločen čas na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom za šolsko leto 1975-76. Lestvice bodo na vpogled trideset dni, vsak dan od 10. do 12. ure na znanstvenem liceju «F. Prešeren» na Vrdelski cesti 13/1.
Antifašizem narekuje najširše zastopstvo
Zahteva enotnega antifašističnega odbora ob ustanovitvi občinskega antifašističnega odbora
Sinoči se je sestal enotni antifašistični odbor, da bi proučil položaj, ki je nastal z ustanovitvijo občinskega antifašističnega odbora, ki mu predseduje župan Spaccini. Enotni odbor je z zadovoljstvom podčrtal pomen te pobude na občinski ravni, ki je v prvi vrsti sad velikega prizadevanja ravno enotnega antifašistič-
in vztrajno prizadeval, da bi občina prevzela pomembno nalogo antifašistične budnosti, kakor so to storile že številne občine v državi.
Obenem pa je odbor na sinočnji seji kritično ocenil dejstvo, da v novem občinskem antifašističnem odboru ni predvidena prisotnost številnih organizacij, ki so vključene v sedanjem enotnem odboru, kot so SKGZ in vanjo včlanjene množične slovenske organizacije, organizacij^ AGLI, mladinska gibanja, konzulte itd. Skratka, novi odbor, tako kot je trenutno zamišljen, ne odraža široke družbenopolitične stvarnosti pri nas in je zato vsebinsko in reprezentativno neustrezen.
Osnovna zahteva, ki je zato izšla iz sinočnjega sestanka je, da mora biti občinski antifašistični odbor izraz najširše raprezcntatlvnosti vseh demokratičnih sil, kar pomeni, da mora vključevati vse tiste organizacije, ki že sedaj sestavljalo enotni antifašistični odbor. Dokler tega jamstva ne bo, bo odbor nadaljeval s svojo dejavnostjo. To stališče bo odbor posredoval predsedniku občinskega antifašističnega odbora Spacciniju v posebnem pismu.
SREČANJE ČLANOV IS SRS IN NAŠE DEŽELE V LIPICI
Predsednik dežele Furlanije-Julijske krajine Comelli bo letos uradno obiskal Slovenijo
V Lipici sta se sestali predstavništvi deželnega odbora Furlanije -Julijske krajine, ki jo je vodil pod-
ke ter izmenjave izkušenj tudi na tehnični ravni. Ta sklep se uokvirja tudi v predvideni obisk predsednika
predsednik deželnega odbora in od- ! dežele Furlanije - Julijske krajine bornik za načrtovanje in proračun i Comellija v Sloveniji. Predsednik
De Carli, in izvršnega sveta So-calistične republike Slovenije, ki jo je vodil podpredsednik Čačinovič. Za našo deželo so bili prisotni še odborniki za splošne zadeve Coloni, za prevoze Cocianni in za kulturne ter ambientalne dobrine Miz-zau, medtem ko so bili v slovenskem zastopstvu poleg podpredsednika Čačinoviča še Mikoš (odgovoren za načrtovanje), Samec (gospodarsko sodelovanje), Čop (problemi narodnostnih skupnosti), Kranjc ter predsednik cestnega sklada Blenkuž.
Na delovnem srečanju, ki se je odvijalo v odprtem in prijateljskem vzdušju, so predstavniki obeh delegacij razpravljali o raznih konkretnih vprašanjih, i . zanimajo obe deželi, kot so gospodarska vprašanja, problem teritorialnega načrtovanja in varstva okolja, komunikacij ter vprašanja narodnostnih manjšin ter njihovih odnosov z matično deželo. Ob zaključku tega plodnega srečanja so predstavniki obeh dežel sklenili, da bodo v mejah pristojnosti, ki so dodeljene obema deželnima upravama, poglobili in okrepili sti-
imuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMinimfiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiipiiiiiiiimiiiiiuiiiiiuii
PRORAČUNSKA RAZPRAVA V DEŽELNEM SVETU
V sedanji zakonodajni dobi niti en zakon za Slovence
Svetovalec Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka je zahteval globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti
Deželni svet je včeraj pričel razpravo o obračunu dežele za finančno leto 1974 na osnovi dveh ločenih dokumentov, ki sta jih predložila za večino poročevalec Rigutto in za manjšino poročevalec Baracetti. Debata se bo danes nadaljevala z glasovanjem.
Včeraj je v razpravo prvi posegel načelnik svetovalske skupine KPI Colli, ki je podčrtal, da je s tem dana možnost politične razprave in primerjanja političnih stališč. Pravilno je tudi, da sta bila predložena dva dokumenta, kar bi morala postati stalna praksa. Colli je nato govoril o aktivnih ostankih, ki stalno naraščajo in ki odražajo vsedržavno politiko zapiranja kreditov in slabšega gospodarskega položaja. V bistvu pa je to
aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
REZULTATI MATUR NA DVEH SLOVENSKIH ŠOLAH
Na znanstvenem liceju vsi zreli na trgovskem zavodu 3 odklonjeni
Včeraj so objavili izide zrelostnih | maturanti, na trgovski pa so bili izpitov na znanstvenem liceju in trije odklonjeni, na trgovskem tehničnem zavodu. Na Realno so uspešno dokončali: Ja-znanstvenem liceju so izdelali vsi | na Ban (46/60), Evaldo Crevatin
Nasmejanih obrazov pred oglasno desko
(42), Aurora Gabrovec (38), Robert Gantar (38), Edi Kraus (43), Erika Scherl (45), Marko Starc (38), Ivo Sternad (36), Drago Vremec (36), Licio Battaino (43), Nada Berce (40), Loredana Carli (39), Neda Čok (37), Valerio Cosina (43), E-doardo Danieli (36), Nada Gerzelj (46), Boris Košuta (38), Sergij Kukanja (49), Henrik Lisjak (39), Vladimir Mervič (36), Dorotea Milič (38), Boris Pegan (37), Laura Per-tot (42), Ester Pregare (46), Nada Simoneta (46), Mauro Zeriali (37) in David Zobec (38).
Na trgovskem tehničnem zavodu so maturirali naslednji dijaki: Silvija Bandi (50/60), Marjan Blažina (45), Vijolica Bossi (38), Danica Castellani (40), Pavel Ceh (46), Jordan Co-smina (37), Darko Crismancich (36), Majda Glavina (45), Vera Grgič (40), Egon Guštin (45), Sergij Husu (36), Patrizia Krevatin (45), Ksenja Majevski (60), Nadislava Marušič (38), Anamarija Mersig (42), Aleksandra Metlica (50), Veronica Meula (52), Danilo Milkovič (43), Klavdij Ota (45), Nevenka Pertot (60), Palmira Samec (55), Tatjana Sancin (48), Sonja Smotlak (40), Danilo Suman (39), Ka-tjuša Tretjak (37) in Karla Verša (50). Trije dijaki so bili odklonjeni.
Maturantom čestitamo in jim želimo obilo sreče v življenju.
politično vprašanje, kot je tudi politično vprašanje stanje dežele in vedno manj finančnih sredstev, s katerimi razpolaga. Colli je zaključil, da predstavlja sedanja razprava možnost poglobljene politične preučitve stanja v deželi na splošno.
Deželni svetovalec Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka pa je ugotovil, da je potrebno globalno reševati nekatera pereča vprašanja, kot so kmetijstvo, vprašanje emigracije in podobno. Deželni odbor je naredil določene pozitivne korake, toda dobra volja ni dovolj, saj prebivalstvo zahteva, da se naredi nekaj konkretnega in učinkovitega.
Iste ugotovitve veljajo tudi za vprašanja razvoja slovenske manjšine, ki jo ščiti ustava in deželni statut. Med prvo in drugo zakonodajno dobo so bili še odobreni nekateri zakoni, ki se nanašajo na Slovence, v tej zakonodajni dobi pa se je vse ustavilo pri splošnih izjavah o dobri volji in o miru med tukaj živečimi narodi. Slovenska skupnost je tudi. v tej zakonodajni dobi predložila dobro desetino zakonskih predlogov, ki gredo od globalne zaščite do konkretnih vprašanj. Do sedaj pa se ni razpravljalo niti o enem zakonskem predlogu, čeprav so pred volitvami stranke vladne koalicije večkrat podčrtale, da se zavzemajo za popolno zaščito Slovencev.
Štoka je nadaljeval, da mora zaradi tega izreči svoje začudenje zaradi načina in zaradi odnosa do vprašanj slovenske manjšine. Slovenci v Italiji spoštujejo ustavo in zahtevajo njeno izvajanje. Obstaja različno ravnanje in različen odnos do francoske in nemške manjšine v primerjavi s slovensko. Letos praznujemo 30. obletnico osvoboditve in odporniškega gibanja, kateremu so Slovenci ogromno prispevali. Tudi deželne oblasti morajo proslavljati to obletnico upoštevajoč žrtve slovenske manjšine in prav odobritev zakona o globalni zaščiti bi pomenila najbolj pr.merno proslavo 30-letnice osvoboditve.
V razpravo so včeraj še posegli svetovalka Pupinijeva (Furlansko gibanje) in Varisco (KD), za PLI pa je Trauner dejal, da predstavlja razprava možnost za splošno politično debato, ter da izkušnje govorijo, da vodi Italijo že «izrabljen politični razred», ki ga je treba zamenjati. Trauner je napovedal, da se bodo liberalci vzdržali.
Comelli bo namreč obiskal sosedno republiko že v tem letu,
Škofova maša jutri v Saležu
V Saležu bo jutri. 19. julija, ob 21. uri, ob priliki domačega praznika sv. Aleša, maša za padle v zadnji vojni, katero bo imel go-riško-tržaški škof. Na sporedu je še recital o trpljenju Primorcev v letih 1920 -1945, nastop zbora «Bojan» iz Dornberka in bogat srečelov.
Šolske vesti
Državni strokovni zavod za industrijo in obrt sporoča, da se je začelo vpisovanje za sekcije orodnih mehanikov, radijskih in televizijskih monterjev ter šivilj v tajništvu šole v Ul. Matteotti 12, tel. 765276. Tajništvo bo odprto vsak dan od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja «F. Prešeren» v Trstu, Ul. Guardiella 13/1, sporoča, da dne 24. julija 1975 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1975-1976. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda s slovenskim učnim jezikom «žiga Zois» — Trst, Vr-delska cesta 13/2 — sporoča, da je čas za vpis za šolsko leto 1975-76 do vključno 25. julija. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvo državnega učiteljišča «Anton Martin Slomšek» v Trstu, Ul. Caravaggio 4, sporoča, da dne 24. julija zapade rok za vpis za šolsko leto 1975-76 na učiteljišče in priključeni tečaj za otroške vrtnarice. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10 do 12. ure.
Ravnateljstvo državne srednje šole
«Simon Gregorčič» v Dolini sporoča, da je čas za vpis za šolsko leto 1975-76 do vključno 25. julija. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure.
Zgoniška občinska uprava obvešča, da bo vpisovanje za šolsko L 1975-76, še danes, 18. t.m., od 9. do 13. ure na sedežih občinskih vrtcev v Zgoniku m Gabrovcu. Obveščamo starše, da morajo še danes poskrbeti za vpis tudi tistih otrok, ki so že obiskovali vrtec v šolskem letu 1974-75. Zamudniki se lahko vpišejo najkasneje do 15. septembra. Po tem roku ne bo sprejet več noben otrok v občinski otroški vrtec, šolsko leto 1975-76 se bo začelo 1. septembra 1975.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 18. julija MIROSLAV
Sonce vzide ob 4.32 in zatone ob 19.49. — Dolžina dneva 15.17. — Luna vzide ob 15.45 in zatone ob 0.19.
Jutri, SOBOTA, 19. julija VINCENC
VREME včeraj: Najvišja temperatura 30,1 stopinje, najnižja 22,9, ob 19. uri 28 stopinj, zračni ‘pritisk 1011,0 narašča, veter 6 km severozahodnik, nebo 4 desetinke pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 22,1 stopinje, vlaga 70-odstotna.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 17. julija 1975 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 8 oseb.
UMRLI SO: 90-letna Francesca Cos-sovel vd. Ive, 73-letna Adele Fale-schini vd. Filaferro, 83-letna Pierina De Luca vd. Barulli, 94-letna Francesca Cechini vd. Pitteri, 61-letna En-richetta Armani por. Gradina, 76-letna Elisabetta lebacin, 80-Ietna Francesca Kobal vd. Taucer, 72-letni Mario Pahor.
OSMICA
V Lonjeriu št. 244 (pri Pušerje-vih), toči Mirka čok pristno belo in črno vino.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia, Trg Libertà 6; Alla Testa d’Oro, Ul. Mazzini 43.
PD «SLAVEC»
RICMANJE - LOG
priredi v nedeljo, 20. in v ponedeljek, 21. julija, proslavo
30-LETNICE OSVOBODITVE
ter tradicionalno
SAGRO
Nedelja, 20. julija
Ob 17. uri — Kratka slovesnost pri spomeniku padlim.
Ob 17.30 — Kulturni spored, ki er bodo nastopili, moški pevski zbor Slavec iz Ricmanj, mešani pevski zbor Slovenec iz Boršta, domača mladina (z deklamacijami partizanskih 'pesmi), osnovnošolski otroci.
Partizanski miting z domačo godbo na pihala.
Od 20. ure dalje prosta zabava z ansamblom Pomlad.
Ponedeljek, 21. julija
Ob 18. uri — Koncert godbe na pihala iz Ricmanj.
Od 20. ure dalje prosta zabava z ansamblom Pomlad.
Vabljeni !
OB 30-LETNICI OSVOBODITVE
priredijo vse vaške organizacije iz TREBČ
PARTIZANSKI
MITING
s sledečim programom:
Sobota, 19. julija, ob 18. uri Družabni večer ob tabornih ognjih in partizanski pesmi.
Nedelja, 20. julija, ob 9. uri počastitev spomina vaščanov, ki so padli v narodnoosvobodilni borbi, spominski tek po partizanskih poteh. Zvečer otovoritev partizanskega mitinga z nastopom pionirčkov in recitacijami partizanskih pesmi. Sledil bo družabni večer ob tabornih ognjih in zvokih harmonik.
V Ljudskem domu bo dokumentarna fotografska razstava na temo «Doprinos Trebč v narodnoosvobodilni borbi».
ŠPORTNO DRUŠTVO POLET
ponovi na splošno željo jutri, 19. julija
K0TALK.4RSK# REVIJO
ki bo na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah, ob 21. uri
Rezervacije sedežev v trgovini čevljev Malalan na Opčinah, Proseška ul. 18 - tel. 212-136
Razna obvestila
Slovensko dobrodelno društvo v Trstu obvešča, da se je začelo vpisovanje deklic v kolonijo v Nabrežini. Za določitev številke otroka naj se starši, ali osebno ali telefonsko- (štev. 36275), čimprej zglasijo. Urad bo posloval v Ul. Machiavelli 22 še danes, 18. julija, od 10.30 do 12. ure.
S P Z vabi na «Dan narodne noše», ki bo 31. avgusta v Kamniku. Prijave v uradu SPZ.
Izleti
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Al Lloyd, Ul. Orologio - Ul. Diaz 2; Alla Salute. Ul. Giulia 1: Picciola, Ul. Oriani 2; All’Annunziata, Trg Val-maura 11.	l
SPDT priredi 20. julija avtobusni izlet v Bovec, Trento, Vršič z vzponom na Mojstrovko. Vpisovanje v Ul. Ceppa — uradi ZSŠDI — v dopoldanskih urah.
SPDT obvešča udeležence izleta na Vršič, da bo odhod avtobusa v nedeljo, 20. julija, točno ob 6. uri zjutraj izpred sodnije na Foni Ul-pianu. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Pohitite!
Zveza partizanov z Opčin organizira izlet h koči na Čavnu v nedeljo, 27. julija. Vpisovanje v trgovini pohištva Renar - Proseška ulica 3. Vpisovanje je obvezno tudi za tiste, ki potujejo z lastnimi avtomobili.
URADNI TEČAJ	BANKOVCEV
Ameriški dolar	653.—
Funt šterling	1434.—
Švicarski frank	248,70
Francoski frank	154,—
Nemška marka	262,—
Avstrijski šiling	37,—
Dinar: debeli	37,25
drobni	37,25
Gledališča
Danes v Rosseltiju opereta «Dežela: zvončkov»
V Politeama Rossetti bo danes ob 21. uri opereta «Dežela zvončkov» avtorjev Lonbarda in Renzata. O-biskovalcem se obeta prijetna predstava, saj sta skladatelja Lonbardo in Remato znana po mnogih uspelih glasbenih fantazijah, med njimi pa je najuspešnejša «Dežela zvončkov». Dirigent bo Francesco Martini.
Poleg pevcev Klene Basslore in Gina Taddei bodo nastopili tudi znani asi operetne komike: Aurora Banji, Sandro Massimini, Adriana Innocenti, Graziella Porta, Lino Sa-vorani, Piero Nati in drugi.
Sceno je uredil scenografski zavod gledališča Verdi, koreografija — Gino Landi, kostumi — Sebastiano Soldati, orkester in zbor je iz gledališča Verdi.
Vstopnice so v prodaji v osrednji blagajni. Pasaža Protti 2.
SaUjSI
MIRAMARSKI PARK - LUČI IN ZVO-
KI . Predstavi: ob 21.30 «Der Kai-sertraum von Miramare» (v nemščini); ob 22.45 «Cesarski sen v Miramaru» (v italijanščini).
Ariston 21.30 «Valene - I profeti del-le ore corte», barvni film. Grattacielo 16.00 «I violini del ballo», barvni film.
Excelsior 16.00 «L’ultimo colpi dell’ispettore Clarke», barvni film, i Henry Fonda.
Nazionale Zaprto zaradi počitnic. Fenice 16.00 «Il cervello», barvre film, igrata Jean Paul Beimondo in David Niven.
Eden 16.00 «Gli uccelli», barvni film, igra L. Taylor, prepovedan mladini pod 14. letom.
Ritz 16.00, 19.00, 22.00 «H giorno più lungo», čmo-beli film.
Aurora 16.30 «Squadra speciale». Barvni film.
Capitol 16.00 «Fantasia», barvni Walt Disneyev film.
Cristallo 16.30 «Il fantasma del pirata Barbanera», Walt Diesneyev film. Impero 16.30 «Alla mia cara mamma nel giorno del suo compleanno», barvni film.
Filodrammatico 16.30 «L'albergo dei piaceri proibiti», barvni film, prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «La guerra di Gordon», barvni film, prepovedan mladini pod 14. letom.
Ideale 16.30 «La dama rossa uccide sette volte», barvni film, igrata Barbara Bouchet in Ugo Pagliai. Vittorio Veneto Zaprto zaradi počitnic. Abbazia 16.30 «I baccanali di Tiberio», barvni film, igrata Walter Chiari in Ugo Tognazzi.
Astra Zaprto zaradi počitnic.
Radio Zaprto zaradi počitnic.
Mignon Zaprto zaradi počitnic.
V umetniški galeriji «li Mandrac-chio» v Miljah razstavlja svoja najnovejša dela slovenski slikar DEMETRIJ CEJ. Razstava bo odprta vsak dan do 27. julija od 8.30 do 13. in od 14.30 do 20. ure. Ob nedeljah od 11. do 13. ure.
MENJALNICA
vseh tujih valut
Sekcija Slovenske skupnosti občine Zgonik izreka globoko sožalje svojemu kandidatu Brunu Miliču ob izgubi dragega očeta.
Ob smrti Josipa Štoke izreka svojcem najiskrenejše sožalje Gospodarsko društvo na Kontovelu.
Dne 17. julija nas je po dolgi bolezni za vedno zapustil naš dragi
RUDOLF MILIC
Pogreb bo danes, 18. julija, ob 12.45 iz splošne bolnišnice naravnost v proseško cerkev.
Žalujoči: žena PAVLA, sin BRUNO z družino, hčerka MILENA z družino in drugo sorodstvo.
Briščiki, 18. julija 1975 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3, tel. 38006)
Naznanjamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in ded
JOSIP STOKA
Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes, 18. julija, ob 12.15 iz mrtvašnice splošne bolnišnice naravnost v kontovelsko cerkev in nato na domače pokopališče.
Žalujoči: žena, sinovi, neveste, nečakinji in drago sorodstvo.
Trst, 18. julija 1975
(Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3, tel. 38006)
PO OBJAVI REZULTATOV MATURE NA TRGOVSKI
Slovensko gospodarsko združenje nagradilo najuspešnejši dijakinji
NA PRIZADEVANJE PRISTOJNIH CINITEUEV
Slovensko trgovsko šolo spremeniti v zavod za izvedence za zunanjetrgovinske posle
Nujna preusmeritev pouka v tem zavodu ■ Potrebne so odločitve krajevnih oblasti in prosvetnega ministrstva
Na sliki (od leve proti desni) Jure Kufersin, ravnatelj Turina, Ksenja Majovski, Nevenka Pertot, prof. Deško in Vojko švagelj.
Slovensko gospodarsko združenje je tudi letos nagradilo najboljše dijake, ki so dokončali šolanje na trgovskem tehničnem zavodu. Nagrajevanje je bilo v zbornici trgov-kega zavoda takoj po objavi uspehov zrelostnih izpitov.
Ob prisotnosti predstavnikov Slovenskega gospodarskega združenja, je zbranim dijakom najprej spregovoril ravnatelj šole, prof. Vlado Turina, ki jim je zaželel obilo uspeha v nadaljnjem življenju. Nato je direktor SGZ Jure Kufersin orisal pomen dolgotrajnih stikov med gospodarskim združenjem in trgovskim zavodom. Dejal je, da ti stiki omogočajo dijakom, da se že v šolskem življenju soočajo z delom, za katerega so se odločili z vpisom na to šolo. SGZ namreč vsako leto preskrbi med poletnimi počitnicami delo večjemu številu dijakov trgovskega zavoda. Ob koncu si je Kufersin zaželel še več takih stikov, za kar si bo gospodarsko združenje tudi v prihodnosti prizadevalo.
Najboljši dijakinji, Ksenjo Majovski s Kontovela in Nevenko Pertot s, T\x)seka, ki sta izdelali z odličnim
, lehom 60/60, je podpredsednik
GZ Vojko Švagelj nagradil s spominsko plaketo. Švagelj si je tudi zaželel še plodne in uspešne medsebojne stike med SGZ in vsemi dijaki, ki so letos uspešno dokončali šolanje na trgovski.
iiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiimiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniii
INTERPELACIJA SVETOVALCA ŠTOKE V DEŽELNEM SVETU
Treba doseči popolno avtonomije in demokratizacijo postaje Trst A
Nevzdržno stanje slovenske radijske postaje - Vrsta nerešenih vprašanj
Svetovalec Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka je vložil interpelacijo na predsedstvo deželnega sveta v zvezi s stanjem slovenske radijske postaje Trst A. Uvodoma svetovalec ugotavlja, da so sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL proglasile dveurno stavko, ker so hotele opozoriti vodstvo ustanove in javno mnenje na neizpolnjene obljube glede demokratizacije, popolne avtonomije in reorganizacije. Svetovalec Štoka je te zahteve že večkrat u-temeljil, ko je bil predložen zakon o radijski službi in v zvezi z ustanavljanjem slovenskih televizijskih programov. Vsa vprašanja pa so ostala brez odgovora. Zelo pereče je postalo izvajanje novih norm glede radia in televizije, ki so bile objavljene v Uradnem listu 17. a-prila 1975.
Na tej osnovi je svetovalec Što-
ka vprašal deželni svet: 1. Kaj namerava napraviti deželni odbor za preureditev in demokratizacijo radio-televizijske deželne službe RAI-TV. 2. Kdaj bodo vključili na dnevni red deželnega sveta izvolitev deželne radiotelevizijske komisije, ki bo imela devet članov in ki jo predvideva člen 5 novih norm. 3. Deželni odbor mora zagotoviti javnemu mnenju in uslužbencem RAI-TV tržaškega sedeža ureditev organika, izboljšanje delovnih pogojev zunanjih sodelavcev in izboljšanje programa. 4. Ima sedež RAI-TV Trsta vse rekvizite, da se ga lahko proglasi za produkcijski center, ko pa predvaja 108 ur tedenskih oddaj. 5. Končno, za oktober je predvidena organizacija dveh televizijskih programov in ustanovitev televizijskega programa v slovenščini. Se bo to res zgodilo?
■iiiiiiiiuiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiHitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiii
JUTRI IN V NEDELJO V TREBČAH
Proslava 30-letnice osvoboditve po vzoru partizanskih mitingov
Na predvečer taborni ogenj, naslednjega dne pa svečanost pred spomenikom in osrednja prireditev v «Dolinkah»
Proslavljanje 30-letnice osvoboditve in zmage nad nacifašizmom, ki se je pričelo že v začetku leta z raznimi prireditvami in doseglo v a-prilu in maju svoj vrhunec, se nadaljuje tudi v teh poletnih mesecih.’ Prosvetna in športna društva ter krajevne organizacije v posameznih vaseh napovedujejo večje prireditve, s katerimi nameravajo proslaviti slavne dogodke pred tridesetimi leti, ko je našemu malemu, skozi stoletja teptanemu narodu, končno zasijala svoboda, ter počastiti padle junake, ki jih je moral ta narod žrtvovati za svojo osvoboditev. Vsa društva pa so ali bodo priredila te svoje proslave v polni zavesti, da je treba vse pridobljeno dosledno braniti pred nekoč premaganimi, a še ne uničenimi, tematičnimi silami, ki nam vedno strežejo po narodnem življenju in po socialnih pravicah in pridobitvah.
Med prihodnjimi proslavami bo prva na vrsti v Trebčah. Vsa vas se namreč vneto pripravlja na jutrišnji in nedeljski ljudski praznik. V «Dolinkah», na prostranem travniku ob pokrajinski cesti med vasjo in vaškim nogometnim igriščem je v teh dneh vse živo. Staro in mlado pripravlja vse potrebno za dostojno proslavljanje pomembnega jubi-teja. Po zamisli prirediteljev, to je vseh vaških organizacij, od prosvetnega društva «Primorec», ki skrbi za kulturni program, in športnega društva, ki bo priredilo spominski tek po partizanskih stezah, do krajevnih sekcij KPI in VZPI, bi morala imeti prireditev pravi partizan-ski značaj, nekako po vzoru nekdanjih partizanskih mitingov. V ta na-men bodo trebenski mladinci in mladinke priredili v Dolinkah na predvečer, to je jutri, taborni ogenj in taborjenje v šotorih. Veder bodo kot nekdaj, v svo>Sdnih gozdovih, razgibali zvoki harmonik in prepevanje Partizanskih borbenih pesmi.
Nedeljski del proslave bo zelo pester in razgiban. V dopoldanskih u-rah se bodo vaščani zbrali pred spomenikom padlih, kjer bo ob 9. nrl spominska svečanost s priložnostnimi govori in nastopom pevskega zbora «Primorec» ter mladih recitatorjev. Nato se bo pred spomeni-
škimi igricami in domači pevski zbor «Primorec». Zvečer bodo spet zažareli ognji in glavno besedo bodo spet imele harmonike, ki bodo razživele družabno razpoloženje. Manifestacijo bo dopolnjevala razstava o NOB, ki jo pripravljajo v Ljudskem domu. Poleg slik vseh padlih Trebencev v narodnoosvobodilni borbi ter drugih dokumentarnih slik in dokumentov iz tistih časov, bodo razstavljeni tudi številni prispevki trebenskih osnovnošolskih in srednješolskih otrok;
V nedeljo in ponedeljek v Ricmanjih
Sagra in proslava obletnice osvoboditve
PD «Slavec» iz Ricmanj bo priredilo v nedeljo in ponedeljek tradicionalno vsakoletno šagro, ki bo letos povezana s proslavo 30. obletnice o-svoboditve. Šagra se bo v nedeljo začela ob 17. uri s kulturnim programom. Nastopili bodo obnovljeni mešani in moški pevski zbor «Slavec» iz Ricmanj, ki ga sestavlja predvsem mladina, moški pevski zbor «Slovenec» iz Boršta, osnovnošolski otroci ter ricmanjska godba na pihala. Slavnostni govor bo imel domači učitelj Boris Žafran. V večernih urah bo obiskovalce zabaval ansambel Pomlad.
zvokih orkestrov «Pomlad» in «The Lords».
Festivala KPI
Na Rrmeniu in v Nabrežini
Festival komunističnega tiska na Krmenki pri Domju se bo nadaljeval do nedelje: danes je na sporedu okrogla miza o vprašanjih delavk, zvečer pa bo nastopila skupina «Giorni cantati». Jutri zvečer bo govoril sen. Bacicchi, zatem pa bodo predvajali antifašistični film «Bianco e nero». Festival se bo nadaljeval v nedeljo ob 10. uri. Popoldne bo nastopila harmonikarska skupina «Miramar», zvečer pa bo, kot vsak večer ob dobro založenih ki
kom pričel spominski tek. Tekmoval-1 «i°skih P^s z orkestrom «Humbert c> bodo morali preteči štiri kilome- Pascal».
tee dolgo progo, ki obsega nekdanje Partizanske poti okrog Trebč. Tek Se bo zaključil spet pri spomeniku v središču vasi.
Popoldne; s pričetkom ob 18. uri bo osrednja prireditev. Po slavnostnem govoru Lucijana Padovana bodo nastopili vaški otroci z narod-ninai plesi in recitacijami, miadin-ci in mladinke s kratkimi partizan-
Danes, v soboto in v nedeljo bo festival komunističnega tiska na športnem igrišču v Nabrežini. Poleg športnih srečanj, nastopov kulturnih in folklornih skupin bo tudi tekmovanje med mladimi risarji. V nedeljo popoldne bosta pa nastopu
V nedeljo, 27. t.m.
Čaven - cilj izleta openskih partizanov
Openski partizani se pripravljajo na tradicionalni izlet v kočo na Čavnu, ki bo v nedeljo, 27. julija. Dva avtobusa sta že na razpolago za tiste, ki nimajo avtomobila, ali pa ga raje pustijo doma in se bolj sprostijo in sprijaznijo z vipavsko rumeno kapljico, saj je vrnitev v avtobusu lepo doživetje ysakega izleta, ker ne manjka zabavnih dovtipov in veselega petja, člani openskega partizanskega odbora že iščejo lonce, kozice, zajemalke in vso drugo opremo, ki bo služila kuharjem in pomagačem, da, kot vsako leto v gozdu, bodo pripravili okusno paštošuto. Drugi imajo nalogo, kako bodo zabavali izletnike z igrami: tekma v vrečah, nogomet, ženske proti moškim, vlečenje vrvi in drugo. Poskrbljeno bo tudi za ljubitelje narave: sprehod po Trnovskem gozdu in iz koče na Čavnu pa krasen razgled po Vipavski dolini. Ne preostane drugega, kot da se vsak dobro pripravi, ker ni veliko časa, in se pravočasno javi v trgovini pohištva Renar — Prose-ška ulica 3.
Važno za profesorje
Šolsko skrbništvo v Trstu obvešča, da je bil objavljen minjstrski odlok z dne 19. junija 1975, ki zadeva ureditve, potrditve in imenovanja profesorjev, ki bodo poučevali v prostem dodatnem pošolskem pouku na državnih srednjih šolah v šolskem letu 1975/76.
V zvezi s tem šolski sindikat CGIL obvešča, da lahko dvignejo interesenti vsak delavnik od 18. do 19. ure na sedežu sindikata v Ul. Pondares 8 obrazce za prošnjo o poverjanju mest in suplenc za neučno osebje, obrazec za poverja-nje mest za pošolski pouk in za poverjanje mest v državnih otroških vrtcih. Rok za vlaganje prošenj neučnega osebja zapade danes, medtem ko zapadeta roka za pošolski pouk in za otroške vrtce 20.. oz. 25. julija. Neučno o
sebje lahko vloži prošnjo za pre-, mestitev. Interesenti lahko dvignejo
ruskega pevca VlsdJmira govoril I tudi te obrazce na sedežu sindi- ___________________________ _____,,.......
posl. Albin škeik in prof. Giorgio kata. rok za via car'e prošenj pa i steče Ada v državi Ohio, blizu Cle-Depangher. Vsak večei; bo ples ob zapade prav tako danes.	Zelanda, skupina štirih goriških
V	teku je akcija za delno preusmeritev pouka na slovenski trgovski šoli v Gorici. Potreba se je pokazala po lanskem odloku prosvetnega ministra v Rimu, ki je ukinil četrti razred te šole, ker ni bilo dijakov, ki bi ga obiskovali Spominjamo se kako je prišlo do polemičnih posegov in do akcije, da je ministrstvo preklicalo svoj sklep. Kasneje se je tudi izvedelo, da ni šlo za ukinitev razreda, marveč samo za začasno prekinitev v pričakovanju večjega vpisa dijakov. Povedati moramo še, da sta četrti in peti razred nadaljevalnega značaja in da ni veliko takih nadaljevalnih tečajev v vsej državi. Triletnim šolam profesionalnega značaja, taka je tudi sloveaska trgovska šola, so dodali dva razreda, da bi se v njih dijaki lahko specializirali in dobili tudi popolno diplomo srednje šole, ki jim dovoljuje tudi nadaljevanje študija na 'univerzi.
Ker se je že lani izkazalo, da bodo težave z odprtjem razredov nadaljevalnega značaja v prihodnjih šolskih letih, so se pristojni faktorji pričeli zanimati za morebitno drugačno rešitev. Pokrajinska odbornica za šolstvo Marija Fer-letičeva je v sodelovanju s Sindikatom slovenske šole, ravnateljstvom trgovske šole in zavodnim svetom iste šole, oobila pooblastilo, da se ta rešitev najde v preusmeritvi zavoda. Ta naj bi se iz triletnega profesionalnega zavoda z dvema nadaljevalnima razredoma spremenil v tehnični zavod za izvedence za zunanjo trgovino. Diplomiranci te šole bi dobili kvalifikacijo, ki je podobna po vrednosti oni knjigovodij (ragioniere) in geometrov.
Seveda so s tem zvezi težave, kajti upravljanje šole bi prešlo z občinske v pokrajinsko upravo. S tem bi postala tudi finančna vprašanja drugačnega značaja, ustrezno dovoljenje bi moralo priti iz Rima in predvsem bi bilo treba preusmeritev izvesti postopoma, da ne bi dijaki, ki že sedaj obiskujejo to šolo, imeli težav pri spreminjanju že začetega programa.
O vseh teh stvareh se je na široko razpravljalo in nekak pristanek v to novo rešitev je dal tudi goriški šolski skrbnik. Zato je pokrajinska uprava poslala na prosvetno ministrstvo v .Rim pismo, s katerim je zahtevala preusmeritev, vendarle je bil rimski odgovor tak, da za letos ne bo nič, ker so stvari s šolami za prihodnje šolsko leto že urejene. Obstaja možnost, da se o stvari razpravlja pred šolskim, letom 1976-77, vendarle je treba u-strezno prošnjo z dokumentacijo poslati v Rim že med zimo in jo seveda na pristojnih mestih tudi u-strezno podpreti.
Pred nekaj dnevi se je odbornica Ferletičeva sestal s predsedniki zavodnih svetov in ravnatelji slovenskih srednjih šol v Gorici in jim prikazala dejanski položaj.
V	zvezi s trgovsko šolo omenimo še, da vpisovanje dobro poteka in tu nas zanima posebno četrti razred, v katerega se bo najbrž vpisalo nekaj manj kot deset dijakov. Za ta razred gre, kajti doseči moramo, da nadaljevalna razreda tudi ostaneta. Ko se bo prihodnji teden vpisovanje zaključilo bo treba takoj ustrezno nastopiti v Rimu, da se stvar ugodno reši.
Tridnevno poletno praznovanje v Dolu
Danes se pri Devetakih prične tridnevno poletno praznovanje, ki ga priredita prosvetno društvo «Kras» iz Dola in s Poljan ter domača Zveza borcev. Prireditelji si nadejajo, da bo tudi te dni «drža-
bo njihovega praznika udeležilo veliko obiskovalcev, ki bodo tako pripomogli, da se bo gradnja partizanskega spomenika v Dolu čimprej zaključila. Ves izkupiček letošnjega praznika bodo namreč namenili v sklad za gradnjo spomenika. Doljani pripravljajo poleg tega še brošuro o zgodovini narodnoosvobodilnega boja v Dolu.
Danes zvečer ob 20. uri bo na sporedu tekmovanje v briškoli z bogatimi nagradami za dobitnike. Za manj strastne igralce kart pa bodo poskrbeli zabavni orkester ter domačini za stojnicami, ki bodo nudili pristno vinsko kapljico ter pečene klobase in piščance. Tekmovanje v briškoli bo tudi jutri zvečer. Poleg tega bo na sporedu «ples z metlo», star slovanski običaj, ki ga na doljanskem prazniku vsako leto ponavljajo. Osrednja proslava 30-letnice osvoboditve bo v
Razna obvestila
Ravnateljstvo Slovenskega dijaškega doma «Simon Gregorčič» v Gorici obvešča, da se bo od 30. julija do 30. avgusta vršil tečaj za popravne izpite. Prijave sprejema uprava doma, Svetogorska cesta 84, tel. 83-495, vsak dan od 10.30 do 12.30 do ponedeljka, 21. julija.
Sekcija VZPI - ANPI Rnpa - Peč vabi vaščane, zlasti mladino, naj pridejo jutri popoldne na prostor, ki ga bodo uredili za poletno praznovanje, ki ga bodo imeli v polovici avgusta.
Izleti
Slovensko planinsko društvo obvešča udeležence izleta, ki bo v nedeljo, 20. julija, da bo odhod avtobusa iz Gorice (s Travnika) točno ob 6. uri, iz Podgore ob 6.05, iz Štan-dreža ob 6.10 ter iz Sovodenj ob 6.15.
ZLATA POROKA V STANDREZU
50 let skupnega življenja Marije in Mirka Martina
Mirko Marvin se je udejstvoval tudi v prosvetnem dru. štvu ter bil 34 let član domačega pevskega zbora
Mirko Marvin in njegova žena Marija iz Štandreža sta 20. junija letos slavila 50-letnico poroke. Čeprav sta zlatoporočenca slavila tako važen jubilej, nista pripravila
nedeljo zvečer.
»iiiiniiiiniiiiiiuiiiuuiiiiiiiiiiniiiiiiMiiiiiiiiiiniiiiMiniiimiimiiiiiiiiiiiiiiumii«iiiiiiuiiuini'iiii",»i"imiii"'"ui","i"i»iii"i'u""",ii',ui","»,"ii",,',"P
PO SPORAZUMU MED KOMUNISTI IN SOCIALISTI
Drevi se v Tržiču sestane občinski svet jutri pa bodo izvolili župana v Krminu
Prvi občan Tržiča bo Maiani (PSI) - V Krminu bo župan Zar (PSI), v Gradišču pa Trevisan (KPI)
Drevi ob 20.30 se prvič po volitvah 15. junija sestane občinski svet v Tržiču. Prišlo bo do javne konfrontacije političnih programov, izkazalo se bo, da prihaja do nove politične večine med socialisti in komunisti, vendarle župana ne bodo utegnili izvoliti nocoj. To zato, ker komunisti in socialisti razpolagajo samo s petnajstimi glasovi od skupnih trideset in ker bo zato potrebno sklicati še eno sejo občinskega sveta, kjer se lahko župana izvoli z relativno večino, glasov
Za župana je bil določen -socialist Giovanni Maiani, tajnik tržiške sekcije PSI, ki je bil v občinski svet prvič izvoljen na letošnjih volitvah. Sporazum o njegovi kandidaturi so dosegli socialisti in komunisti, po predlogu krajevne sekcije socialistične stranke. Levičar bo tako postal župan v drugi, po važnosti, občini na Goriškem. To pomeni precejšen preokret v politiki krajevnih uprav na Goriškem. Maiani je po poklicu funkcionar zavarovalne družbe, star je 37 let.
Za podžupana v Tržiču bo pristaš komunistične partije, ki bo imela tudi dva odbornika in dva namestnika. V odbor bo izvoljen še en socialist.
Socialdemokrati bodo drevi oddali bele glasovnice. Tak je bil sklep njihovega mestnega odbora stranke na pritisk pokrajinske federacije in vsedržavnega vodstva, ki ga je zastopal poslanec Nicolazzi, ki je tudi komisar na socialdemokratski federaciji v Trstu. Socialdemokrati so izdali tiskovno poročilo v katerem utemeljujejo belo glasovnico z dejstvom, da ni prišlo do levosredinske koalicije, ki bi ràzpolagala s 60-odstotno večino v občinskem svetu.
V resnici so morali tržiški socialdemokrati kloniti pritisku gori-ške federacije PSDI. V Tržiču so namreč imeli socialdemokrati v zadnjih treh tednih vrsto sestanko’., na katerih so se menili o skupnem levičarskem programu in pripravljeni so bili tudi vstopiti v levičarski odbor. Zaradi grožnje o disciplinskih ukrepih pa so se morali premisliti.
Zato razpolaga levičarski odbor s samo petnajstimi svetovalci od skupnih trideset in ker bo kandidat levice za župana dobil danes na dveh zaporednih glasovanjih samo polo-
lo» lepo vreme, saj so lani imeli prav z vremenom precej smole, ta-1 vico glasov, bo treba, upoštevajoč ko da so morali omejiti lanskoletni zakon, sklicati čez teden dni ponov-
izvolitev župana in odbornikov navadna večina.
Drugače pa bo jutri zvečer v Krminu. Tu razpolagajo komunisti in socialisti z enajstimi svetovalci od skupnih dvajset. Zaradi tega bodo tako župan kot odborniki izvoljeni že jutri zvečer. Kljub temu pa so levičarji povabili k sodelovanju socialdemokrate in edini svetovalec, ki je bil izvoljen na listi PSDI, ne-odvisnež dr. Leonardi, je pristal da vstopi v večino, kljub opoziciji krajevne sekcije socialdemokratske stranke.
Jutrišnja seja se bo pričela ob 19.30. Za župana bo izvoljen socialist Giambattista Zar, po poklicu geometer in načrtovalec. Bil je že podžupan in odbornik za javna dela v Krminu več let. Podžupan bo komunist Mauri Rizzieri, ki bo odgovarjal za gospodarska vprašanja, v odboru bodo še trije komunisti (eden od teh je neodvisen), en socialist in en neodvisen izvoljen na socialdemokratski listi. PSDI bo tako, po odstopu svojih slovenskih članov in sedaj še novoizvoljenega svetovalca, izginila s krminske politične pozor-nice. Ni pa med kandidati za odbornika slovenski komunistični svetovalec Mavrič.
V Gradišču bo prva seja novega občinskega sveta v ponedeljek zvečer. Tu bo za župana izvoljen komunist Aldo Trevisan, znani vodja mehanične delavnice v goriškem avtobusnem podjetju Ribi. Za podžupana bo socialist Gianni Di Bert, v odboru bodo socialisti in komu-čihi z enajstimi svetovalci.
Medtem ko so socialisti tako v Tržiču kot v Krminu izbrali sodelovanje s komunisti kljub temu, da bi lahko sodelovali z demokristjani, je v Gradišču edina možna večim med socialisti in komunisti.
Potem ko se bodo sestali občinski sveti v treh omenjenih krajih bodo ostala odprta vprašanja še v občinah Gorica, Gradež, Štarancan in Škocijan ter v pokrajinski upravi. V pokrajinskem svetu je prišlo do zamenjave. Socialist Dejust, ki je bil izvoljen za pokrajinskega svetovalca, je že dal ostavko, ker ostaja na položaju podžupana v Ron-kah. Zakon mu namreč ne dovo ljujc istočasnih funkcij podžupana in pokrajinskega svetovalca. Zamenjal ga bo prof. Silvio Cumpeta iz Štarancana, ki je bil prvi med ne
spored. Poleg tega upajo, da se no sejo, na kateri pa zadošča za j izvoljenimi na listi PSI.
aiiiiifiiiiiiMitiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiuiniiiiiiiiifiiu
Goriški dijaki na počitnice v Ohio
Z letališča v Konkah je odpotovala na enomesečni «kamp» v me-
dijakov med 11. in 12. letom. Tu seiCIVS. Ta namerava prihodnje leto bodo sestah s sovrstniki, ki prispejo j prirediti podobni «kamp» v Gorici iz dvanajstih držav z raznih celin. ' in povabiti dijake iz raznih držav, «Kamp» je priredila organizacija I med lemi predvsem iz Jugoslavije,
V	nedeljo odkritje plošče dr. Antonu Breclju
Klub starih goriških študentov vabi na slavnostno odkritje spominske plošče zdravniku, pisatelju, politiku in članu plenuma glavnega odbora OF dr. Antonu Breclju v nedeljo, 20. julija, ob 10.30, v Zapužah pri Ajdovščini. Govoril bo Tone Fajfar. Z odkritjem je združena tudi kulturna prireditev.
Odkritje plošče spada v hvalevredno akcijo, ki jo vrši Klub starih goriških študentov že dolgo vrsto let. Jeseni bodo v Novi Gorici odkrili kip nekdanjemu goriškemu politiku dr. Andreju Tumi.
Uspešen nastop ameriških pevcev
V	sredo zvečer je koncert univerzitetnega pevskega zbora «Project Italy», ki je nastopil v Ljudskem vrtu, doživel velik uspeh. Skupina študentov, ki se v Italiji mudijo že več kot dva meseca in so zadnjič nastopili v Padovi, je nastopila z zahtevnim, a obenem zanimivim repertoarjem.
nobene posebne slavnosti, kot nam J je sam Mirko Marvin povedal. Rekel je, da je moral prav isti dan na pregled v bolnišnico, tako da sploh ni bilo mogoče pripraviti primernega slavja.
Mirko in Marija Marvin sta se v Štandrežu poročila leta 1925. Mož je bil sin kmečke družine, in je kot številni sovrstniki moral pretrpeti krutosti takratnega fašističnega nasilja. Po prvi svetovni vojni se je moral preseliti 14 mesecev v srednjo Italijo. Po svoji vrnitvi v rojstno vas je kot kmet ostal na domačiji. Poleg vsakdanjega dela na polju, je Mirko Marvin vedno našel nekaj časa, da se je aktivno udejstvoval v domačem prosvetnem društvu. Leta 1923 je postal. član domačega pevskega zbora, ki ga je že takrat vodil domači pevovodja Franc Lupin. Marvin se dobro spominja, kakšno navdušenje je bilo, ko so nastopali na domačih prireditvah ter v drugih krajih. Marvin je pri zboru ostal nepretrgoma celih 34 let, kar pomeni da je tudi v tem pogledu dosegel važen jubilej. Poleg udejstvovanja v pevskem zboru je bil Štandrežec vedno aktiven pri prosvetnem delovanju. V zadnjih letih pa skupaj z ženo obdelujeta zemljo ter sta nekoliko opustila aktivno udejstvovanje v domačem prosvetnem društvu. To delo sta nadaljevala Marvinova sinova, ki živita v Štandrežu: nečak Diego pa je načelnik mladinskega odseka PD «O-ton Župančič».
Znanci in prijatelji čestitajo zla-toporočenccma ob tem njunem prazniku. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Primorskega dnevnika.
Bruno Ellero iz Ronk
podlegel srčni kapi
V	torek zvečer se je nenadoma razširila vest v Laškem in Doberdobu, da je zaradi slabosti utonil med kopanjem v morju Bruno Ellero. Imel je komaj 32 let in je bil v Doberdobu in drugih vaseh na Krasu zelo znan, ker je bil več let uslužbenec kmetijske zadruge SCA iz Ronk. Ker ima zadruga svojo podružnico tudi v Doberdobu je Bruno večkrat vozil kmetom na dom umetna gnojila, piščance ali krmila. Pred dvema letoma je pustil to službo in se zaposlil v štivanski papirnici.
V	torek popoldne se je z ženo Mirjam Pavletič, po rodu iz Rupe, in hčerko Danielo namenil k morju. Okrog 17. ure mu je v vodi postalo slabo in se je nenadoma zgrudil v vodo. Voda mu je segala komaj do trebuha, žena pa je moža opazovala s plaže. Poklicala je takoj na pomoč prisotne kopalce. Z gasilskim avtomobilom so ga odpeljali v ambulanto za oživljanje, vendar je dežurni zdravnik ugotovil, da je Bruno Ellero bil že mrtev zaradi srčne kapi.
V veljavi deželni zakon o zdravsiveno-higienski oskrbi
Čez slab mesec, in sicer 8. avgusta, zapade za vse krajevne u-prave, bolnišniške ustanove in razne zdravstvene organizacije rok za vlaganje prošenj za deželne podpore na področju zdravstveno-higienske oskrbe. Te podpore, ki jih predvideva deželni zakon št. 42, so namenjene za psihiatrično oskrbo, centrom za socialne bolezni, službi za hitro pomoč na cestah, ustanovam za telesno in duševno okrnjenost ter organizacijam krvodajalcev. Zakonski ukrep predvideva za finančni leti 1975 in 1976 800 milijonov lir za psihiatrično oskrbo, 600 milijonov lir centrom za socialne bolezni, 250 milijonov lir za službo hitre pomoči na cestah, 240 milijonov lir za sektor ledvičnih obolenj, dve milijardi lir za zdravljenje telesno in duševno prizadetih in 150 milijonov lir za pospeševanje prostovoljnih krvodajalskih akcij.
Zakon je bil objavljen 23. junija v Uradnem vestniku dežele Furlanije - Julijske krajine in je začel veljati z 8. julijem, kar pomeni, da imajo vse uprave, ustanove in organizacije, ki so zainteresirane za omenjene, podpore, en mesec časa od tega datuma za vložitev prošenj.
Šolske vesti
Ravnateljstvo slovenske nižje srednje šole «Ivan Trinko» v Gorici sporoča, da bo vpisovanje vsak dan do 25. julija, ob 10. do 12. ure. O-benem sporoča, da bo med počitnicami šolska knjižnica odprta vsak četrtek od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvo slovenskega strokovnega zavoda za trgovino v - Gorici sporoča, da ho vpisovanje vsak dan do 25 julija od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvi gimnazije • liceja «Pri-mož Trubar» in učiteljišča «Simon Gregorčič» sporočata, da bo vpisovanje vsak dan v dopoldanskih urah do 24. julija.
Ravnateljstvo slovenske nižje srednje šole «Ivan Trinko» v Gorici obvešča starše dijakov prvih in drugih razredov, da se bodo začeli v mesecu avgustu pripravljalni tečaji za popravne izpite. Dijaki, ki nameravajo obiskovati tečaje, naj se javijo najkasneje do sobote. 26. julija, na tajništvu šole. kjer dobijo urnik teh tečajev.
(lorica
VERDI 17.00—22.00 «La nottata». S. Sperati in G. Albertazzi. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
CORSO 17.30—22.00 «Il seme del tamarindo». J. Andrews in O. Shariff. Barvni film.
modernissimo zaprto do 3i. julija
zaradi poletnih počitnic.
CENTRALE Zaprto do 28. julija zaradi poletnih počitnic.
VITTORIA 17.00-22.00 «Coffy». Igrata T. Grier in B. Bradshaw. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
Irzič
EXCELSJOR 17.30— 22.00 «Per amare Ofelia». Barvni film.
PRINCIPE 18.00-22.00 «Resta pure amore mio». Barvni film.
Aora (lorica
SOČA «Velika parada komedije», a-meriški film ob 18.30 in 20.30.
SVOBODA «V zmajevem gnezdu», japonski bar,-ni film ob 18.30 in 20.30.
DESKLE «Melinda», ameriški barvni film ob 20.00.
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Elena Cabas, Cristir Cafiso, Alessandro Zorzet, Aaron N dale.
SMRTI: 55-letni delavec Romal Fabbro, 60-letni Francesco Fior, 1 letna gospodinja Colomba Ballaben v Zuppei.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v & rici dežurna lekarna Baldini, Korz Verdi 57, tel. 2879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČ!
Danes ves dan in ponoči je v 1 žiču dežurna lekarna «Aha salut Ul. C. Cosulich, tel. 72480.
wmmimmm
PONOVNO O LETOŠNJI JUGOSLOVANSKI ŽETVI IN ŽITNI LETINI
PRIDELEK JE POVSOD NIŽJI OD LANSKEGA
Ponovno se vtačamo k žetvi v Jugoslaviji. Kakor poročajo pri zveznem odboru za kmetijstvo, ki je zasedal v sredo, 16. t.m. je bilo posejanih v Vojvodini z žitom 691 tisoč ha in vse do zadnjega junija je bilo pričakovati zelo bogato žetev. Tedaj pa so se vremenske razmere tako naglo in nepovoljno spremenile, da so šli «računi» po vodi. Prišlo je namreč do velikih nalivov in poplav. In prav v dneh, ko se je začela žetev, so vode prekinile delo. Do 13. junija so poželi 230 tisoč ha žitnih polj. Na teh površinah so dosegli poprečen donos 43 metrskih stotov na ha. To pravzaprav niti ni tako malo glede na vremenske razmere, toda bolj se je žetev nadaljevala, bolj se je donos manjšal, tako da se more ob koncu pričakovati poprečje komaj 40 metrskih stotov zrnja na ha. če bodo te napovedi obveljale, bo letošnji pridelek za 20 odstotkov manjši od predvidenega in za 15 odstotkov manjši od lanskoletnega. Lani so pridelali 155 tisoč vagonov žita, letos pa so računali, da ga bodo pridelali 180 tisoč vagonov.
Če bodo vremenske razmere dopuščale, bo v Vojvodini žetev končana v šestih, sedmih dneh. Odkup bo pa vendarle dober, ker je bilo to dobro urejeno, tako da računajo, da bo odkupna mreža odkupila takoj 110 tisoč vagonov zrnja.
Na Hrvaškem so do 14. julija poželi 52 odstotkov vseh površin in če bo vreme držalo, bo žetev v kratkem končana in tukaj bo donos boljši kot v Vojvodini, ker računajo, da bo na Hrvaškem znašal v poprečju obilnih 43 metrskih stotov na ha. Na poljih kombinata «Belje» so doslej zabeležili 53, na kombinatu «Vukovar» pa 50 metrskih stotov na ha. Na poplavljenem področju so seveda donosi nižji, tako da so na poljih kombinat «Orahovica» imel komaj 27 metrskih stotov na ha.
Preidemo v Srbijo in sicer v ožjo Srbijo, brez avtonomnih pokrajin Vojvodine in Kosova. Na področju ožje Srbije je bilo posejanih z žitom 509 ha površine. Na mnogih poljih je neurje žetev povsem uničilo. Doslej pa so vendarle poželi že 250.000 ha polj in donosi sb zelo različni. Ponekod imajo poprečje 35 stotov, drugod pa celo 60 stotov, seveda na družbenih posestih, na zasebnih pa so naželi le po 27 metrskih stotov na ha.
V Makedoniji so posejali z žitom 125.000 ha obdelovalnih površin. Zaradi slabega vremena je pridelek za pet ali tudi 10 odstotkov slabši od lanskoletnega, tako da so letos dosegli komaj 23 metrskih sototov zrnja na ha. Kljub temu bodo odkupili 130 tisoč ton žita, seveda če bodo vremenske razmere povoljne, kajti doslej so poželi le 50 odstotkov posejanih površin. Na Kosovu so poželi le 20 odstotkov. donos pa je tudi nizek in sicer od 27 do 35 stotov na družbenem sektorju, skoraj 24 stotov pa na poljih individualnih proizvajalcev.
Še korak v Bosno in H eroe (rovino. Tu so posejali z žitom kar 60 tisoč ha površin manj kot so predvidevali; vrhu tega bo pridelek za četrtino manjši kot lani.
Za zaključek samo ena ugotovitev: Vsi gornji podatki veljajo za čas do 14. julija. Če se bo vreme ohranilo, bo žetev dobro zaključena in ne bo večjih težav. Čeprav bo žetev letos dokaj slabša od lanske, ne bo tako hudo kot so predvidevali pred desetimi petnajstimi dnevi in bo donos vendarle zadostil jugoslovanskim potrebam, da ne bo treba žita uvažati.
Namesto nekdanjih žanjic pojo sedaj kombajni
DVE KNJIGI IZ ZBIRKE «KONJIČEK»
Kriminalistika in Novinarstvo
Avtorja dveh knjig sta nemška pisatelja Kirst in Helmensdorfer
Izraz «konjiček» je sicer za tujo besedo hobby precej ponesrečen. Ne sicer toliko, ko govorimo v vsakdanjem , govoru o takih in drugačnih konjičkih tega ali onega uglednega občana. Toda če je knjižni zbirki naslov Konjiček, govor pa je o kriminalistiki ali o novinarstvu, pa tahko jezikovno tenkočutno uho občuti neprimernost slovenskega izraza. Naj bo to tako ali drugače, Državna založba je svojo novo zbirko nazva-la z izrazom Konjiček in pod tem naslovom jo moramo registrirati.
Prva nova knjiga te vrste nosi naslov Kriminalistika. Napisal jo je znani nemški novinar in pisatelj, znan predvsem kot avtor vojnih romanov, Hans Helmut Kirst. Kirst se ukvarja tudi s filmsko kritiko in literarno kritiko. Ker je bil njegov oče policijski uslužbenec, se je začel zanimati tudi za kriminalistiko. Nemški Zvezni inštitut za kriminalistiko mu je omogočil, da je nekaj
iiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiujiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiimiMiiiiiHmiHiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiin
VTISI S KRATKE POTI PO JUŽNI AMERIKI
V Argentini vlada med ljudmi veliko zanimanje za umetnost
V La Plati je Teatro Argentino nastal le nekaj let potem ko je nastalo mesto -Zanimiv način gledališkega poslovanja - Slovenski dirigent
Teatro Argentino v La Plati, oddaljeni 56 kilometrov od Buenos Airesa, je druga stalna opera v Argentini in kot takšna edina izven metropole. Gledališče je bilo zgrajeno leta 1890, torej osemnajst let prej kot sedanji svetovno znani Teatro Colon v Buenos Airesu. Koliko pozornosti in ljubezni so posvečali graditelji mesta gledališki umetnosti, dokazuje dejstvo, da je mesto La Plata nastalo šele leta 1882. Komaj osem let po nastanku mesta so torej zgradili sedanje veliko gledališko poslopje.
Gledališče v La Plati je zgrajeno v tipičnem španskem slogu. Stavba se s svojo novo obarvano belino odbija sredi edinstvenega parka, imendvarié^à Jardih de la paz ali po naše Vrt miru. V njem je vsak narod zastopan z najbolj značilno cvetko ali drevesom, s čimer simbolizirajo idejo sožitja med narodi. Ob praznikih posameznih narodov dodajo gredam še državne zastave, kar še bolj po-
pestri lepoto parka in poudari človekoljubni namen.
Tudi notranjost razsežne gledališke dvorane s 1557 sedeži, velikim odrom in z živordečimi zavesami, okrašenimi ložami in prav takšnimi tapeciranimi stoli v parterju, je značilno španska. Ubranost beline in rdečega z zlatom se med predstavo, ko so ugasnjene luči in se z odra in iz orkestra prikrade v dvorano diskretna luč, staplja v intimen interier, ki je tako prijeten in hkrati za duševno zbranost primeren.
Preden bi poročal o predstavah, ki sem jih videl v času svojega delovanja v Argentini v tem gledališču, naj opišem ustroj delovanja te kulturne hiše, ki je za evropske pojme nenavaden.
Operni umetniški ansambel sestavljajo zgolj solisti za manjše vloge, ki so stalno angažirani kot člani zbora, le-ta šteje nad sedemdeset pevcev. Nadalje so tu stalni simfonični orkester devetdesetih
Opera Teatro Argentino v La Plati
uiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiHiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiitiiin
Z 9. SVETOVNEGA KONGRESA STROKOVNJAKOV V MOSKVI
Bonifikacijska dela morejo privesti do hudih posledic
Sovjetski strokovnjaki so napravili dokaj temno sliko o sovjetskih izkušnjah
MOSKVA, 17. — V Moskvi se je zbralo kakih 3000 strokovnjakov za ekologijo. Gre za običajno mednarodno zasedanje, ki postaja iz leto v leto vedno bolj aktualno, pa čeprav vsi pozivi strokovnjakov pri pragmatikih prav malo zaležejo če sploh zaležejo. To je razvidno tudi iz tega, kar so na tem zasedanju povedali sovjetski strokovnjaki, ki so prikazali že malone katastrofalno podobo tega vprašanja v Sovjetski zvezi. Velja se ob tem ustaviti.
Jezera se sušijo, določene zvrsti živali izumirajo, vremenske spremembe postajajo ponekod že katastrofalno negativne. In vse to je posledica raznih bonifikacij, ki so jih v Sovjetski zvezi izvajali, ne da bi se bih ozirali na sedanje in bodoče posledice vseh teh velikih del.
Sovjetski znanstveniki so na devetem kongresu Mednarodne komisije za namakanja in drenažo dvignili že pravi alarm glede nevarnosti, ki jih ta dela imajo na pri-rodno okolje, na tako imenovano ekološko ravnotežje, pa tudi na gospodarstvo nekaterih predelov Sovjetske zveze. Velikanska dela za bonifikacijo velikih področij, ki jih predvideva 12-letni program, ki naj da sovjetskemu poljedelstvu na razpolago nadaljnjih 24 milijonov ha bonificiranih zemljišč.
so že neodgovorno početje. Poleg velikanskih posegov med Baltikom in Urali so v teku dela za namakanje Povolžja ter nekaterih področij osrednje Azije. Okoli 450 km dolg prekop, ki je pred nedavnim začel povezovati reko Irtiš in Kran-gando, je pravzaprav šele prva etapa velikanskega načrta, s katerim bodo vode velikih sibirskih rek preusmerjali na sušna področja Kazakstana in osrednje Azije.
Izvajanje tega programa je pokazalo nekatere pomanjklivosti celo zle posledice velikih namakalnih načrtov. Po negativnih izkušnjah z Azovskim morjem so sovjetski strokovnjaki postali bolj občutljivi glede vseh teh problemov V zvezi s tem se omenjajo namakalna in druga dela vzdolž Dona in Kuhana, ki so imela negativne posledice na Azovski zaliv, kajti dotok sladke vode se je zmanjšal, zato pa se je povečal dotok slane vode iz Črnega morja Zaradi lega pa je prišlo v vodi Azovskega morja do nekakšne degradacije. Izginile so namreč določene vrste tipične favne.
Drugi primer ie primer Kaspijskega morja Raven voda Kaspijskega morja neprestano upada Sedaj bi radi dovajali sem tonlej še vode Pecore, ki sedaj odteka v Barentsov zaliv Te spremembe, pravijo znanstveniki, spravljajo to
področje v nevarnost, ker bi znalo priti do velikih klimatskih sprememb.
Toda največ problemov povzroča program, ki predvideva izgradnjo namakalne mreže za ves Kazak-stan. Sovjetski strokovnjak za hidrologijo Sirotkin pravi:
«Bonifikacija petih milijonov ha puščavske zemlje Kazakstana je bila pripravljena preveč enostransko. Niso se vzeli v poštev drugi prirodni elementi tega področja». V zvezi z namakalnim sistemom, ki ga že izvajajo, Sirotkin navaja primer Aralskega morja, ki «zaradi dosedanjih sprememb leta 2000 ne bo dal več niti ene tone rib», vtem ko so na tem morju še pred nedavnim vsako leto nalovili tudi nad 43 tisoč ton rib.
Sovjetski tehniki so se zadnje čase lotili tudi zelo dragih bonifi-kacijskih in drugih del, da bi pridobili za kmetijstvo tudi povsem puščavska področja. Toda ti strokovnjaki. predvsem ekonomisti, gledajo le na današnji ali kvečjemu jutrišnji dan, ne upoštevajo pa daljše bodočnosti in s tem ustva rjajo pogoje za velikanske in žal skoraj vedno negativne posledice. Odtod zelo negativna slika, ki so jo napravili na moskovskem zasedanju sami sovjetski strokovniaki. ki opozarjajo na nevarnost' rušenja prirodnega ravnotežja
godbenikov, večinoma profesorjev glasbenih šol v La Plati in v Buenos Airesu, in sedeminšestdeset plesalcev in plesalk baletnega ansambla.
Izvajalski ansambel je tesno povezan s sodelovanjem z umetniki Teatra Colon v Buenos Airesu. Nekateri pevci, plesalci, dirigenti, režiserji in koreografi izmenično delujejo v obeh hišah. Hišnih dirigentov je več. Vendar je kot edini stalni dirigent in šef orkestra nastavljen naš rojak Drago Mariano šijanec. Vsi ostali opravljajo bodisi posle direktorjev, u-metniških vodij in njih pomočnikov.
Posebnost Teatra Argentino v La' Plati je, podobno opernim gledališčem v Urugvaju, v Braziliji in v drugih državah Južne Amerike, da tamkajšnji umetniki imajo namreč poleg stalnega angažmaja v operi še kako drugo javno ali zasebno službo. Tako je dobršen del članov zbora dopoldne v raznih službah. Tudi člani orkestra vadijo v dopoldanskih urah z drugimi orkestri v Buenos Airesu, ali poučujejo na glasbenih šolah.
Zaradi navedenih okoliščin prične vaje v gledališču šele popoldne in trajajo pozno v noč. Ob šestnajsti uri vadi balet, ob sedemnajstih zbor in ob osemnajstih orkester. Vaje posameznih ansamblov trajajo največ dve uri z vmesnim odmorom. Vsak ansambel ima svojega nadzornika, ki odreja začetek in konec vaj. Skupne režijske vaje se prično šele ob pol desetih .zvečer, redko ob devetih in se končajo o polnoči. Kdor stanuje v Buenos Airesu, pride šele ob dveh ali ob treh zjutraj domov z vlakom ali avtobusom, z osebnim avtomobilom le nekoliko prej.
Skratka: opera v La Plati je v dopoldanskih urah zaprta.
Operni repertoar se omejuje na dve do tri operne premiere, dve baletni premieri in nekaj simfoničnih koncertov v sezoni. Glede števila del je študij dovolj obsežen. Ni pa izkoriščen čas za predstave. Posebnost argentinskih o-per v Buenos Airesu in v La Plati je v tem, da vsako delo izvedejo samo po tri do štirikrat v sezoni, posamezne koncerte pa enkrat ali dvakrat, četudi je za kakšno predstavo večje zanimanje pri občinstvu. Zakaj tako, mi ni nihče znal razložiti. Uspešnejšo predstavo nato ponove enkrat ali dvakrat, redkokdaj trikrat v naslednji sezoni.
Za evropske pojme, kjer stremimo za tem, da bi bilo eno delo čim večkrat izvedeno, in to iz kulturnih kot finančnih razlogov, je takšen sistem uprizarjanja opernih in baletnih predstav dokaj nenavaden. V Argentini in kot sem pozneje spoznal, tudi v drugih južnoameriških opernih hišah, je podoben način ustaljena navada. Izjema so operetna in dramska gledališča. Ta izvajajo isto delo dan za dnem v nedogled, dokler ne začne pojemati zanimanje pri občinstvu.
Operna uprizarja v pretežni večini italijanski, francoski in domači repertoar. Izvedejo pa tudi kako Mozartovo opero. Lotijo se, sicer bolj poredko, celo dela' sodobnega komponista, kot na primer Orffova Carmina Burana. E-dino slovansko delo doslej na tem odru je bila Smetanova Prodana nevesta, ki je po uspešnosti prekosila vse tedanje uprizoritve. Po štirih razprodanih predstavah so jo spet uvrstili v sledečo sezono in po poročilih, ki prihajajo iz Argentine, niti z njimi niso mogli zadostiti zanimanju občinstva.
Kljub preizkušenemu klasičnemu repertoarju, so predstave posameznih oper razveseljive v težnjah po sodobnem uprizarjanju. Tako je bil Rossinijev Seviljski brivec pod glasbenim vodstvom Bruna d'Astolija in v režiji Fernanda Heredia, zasnovan v moderni čmo-belj scenografiji z e-nakimi barvnimi toni kostumov.
Posebnost pač, ki pa burleskni vsebini veselih prigod ni bila v prid. S črno-belo barvo s sivimi podtoni je vse preveč temnila radoživo razigranost opere. Režijsko domišljeni so bili nekateri prizori, kot zbiranje ljudi pred hišo med prepiranjem v njej, nastopi stražarjev in prihajanje muzikantov z laternami skozi dvorano na oder. Odlikovali so se solisti Teatra Colon, med njimi zlasti Carmen Burello kot prikupna Rozina, priznani tenorist prijetnega glasu Nino Falzetti kot grof Almaviva in živahni, moško obarvani baritonist Bruno Tomaselli v vlogi prebrisanega Figara. Animirana predstava, ki pa bi ji v uverturi in v prvi sliki ne škodil nekoliko živahnejši tempo.
E. F.
(Nadaljevanje sledi)
mesecev delal s kriminalisti kot drugi uslužbenci, s polnim delovnim časom in se tako seznanil z delom kriminalistične policije.
Tako je kot prvi sad tega njegovega dela nastala knjiga o kriminalistiki, katere slovensko izdajo smo dobili zdaj tudi na naš knjižni trg. Knjiga seveda ni obširna in ne popolna, ima pa namen seznaniti mlade bralce, pa tudi druge, ki jih ta vprašanja zanimajo, z metodami dela ter s problemi kriminalistike. Govor je na primer o zgodovini kriminalistike, o sedanji mednarodni povezavi, o težkih zločinih, o mamilih, o odkrivanju zločincev, zavarovanju sledov, zasledovanju, prijemanju zločincev in še o marsičem drugem, kar sodi h kriminalu in njega preganjanju.
Tekst je pisan zelo razgibano in zanimivo, kar je deloma razumljivo, saj gre za znamenitega pisatelja, ki je eden najbolj branih sodobnih nemških avtorjev. Besedilo pa poživljajo številne podobe, predvsem fotografije, ki so deloma tudi barvne in lepo ponazarjajo zanimivosti iz kriminalistike.
Druga knjiga zbirke Konjiček je posvečena novinarstvu. Napisal jo je Erich Helmensdorfer, ki je vrsto let delal kot agencijski novinar, nato pa je bil v vodilni službi novinarstva. Je tudi stalen sodelavec televizije in tako primeren da širok krog ljudi seznani s problemi novinarstva. Pisec govori v svoji knjigi o tem, kako nastajajo novice, kako so sestavljena uredništva, kako se rojeva časopis, pa spet kako deluje radijska in televizijska informativna služba.
čeprav že uvod opozarja na delo novinarjev v zahodnem svetu in na delo v socialističnem svetu, kjer so novinarji tudi družbeni delavci, in so torej razlike med tema dvema sistemoma občutne, pa so vendar metode dela in problemi skupni vsem, ki delajo v novinarstvu. Tako bo knjiga, ki je tudi bogato ilustrirana odprla tudi našim bralcem kolikor toliko še neznani svet novinarstva. Zbirka Konjiček (v njej smo doslej dobili dve knjigi o akvariju in terariju) se je torej obogatila za dve še zanimivejši deli.
SI. Ru.
Prejeli smo
CIVILTÀ’ DELLA CAMPANIA. Letnik II. štev. 2 za februar -marec 1975. Dvomesečna revija, ki jo izdaja deželno odborništvo za turizem.
MATICA. Publikacija izseljenske matice Hrvatske, leto 1975, štev. 6 za junij 1975.
iiiiuiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiimiiimiiiiiiimiiiimniiiininiiiiiiiiiitmiimmiiiiiiiimiiiiiiiiimiiimuiiimiiiiiia
GLASBENIK BOUILLON ŽE PRISTAL
Snemali bodo film o Josephine Baker
Podrobnosti bodo znane že v kratkem
PARIZ, Baker, ki
17. — Za Josephine
,, .v. je umrla pred nedavnim in to tako rekoč na odru, je Picasso nekoč rekel, da je «pomladila dvajseto stoletje». Življenje te ženske je bilo tako polno, da zasluži film in vse kaže, da bomo v doglednem času videli film o tej znani črnski umetnici, ki se je v nekaterih primerih ■ izkazala ne le kot plemenita ženska, pač pa tudi pogumna. Posebno v času druge svetovne vojne in koj po njej. Bank Kaufman in Gene Lemer sta si namreč zagotovila od njenega vdovca ter njenih posinovljencev pravico, da napravita film o njej.
Jo Bouillon, pevkin mož, je v zvezi s tem rekel:
«Ko je v aprilu moja žena umrla, sem se vrnil iz Argentine v Francijo, kjer sem naletel na celo goro ponudb ameriških in evropskih _ producentov ki so bili polni idej, da bi napravili film oziroma TV film o življenju moje žene. Močno me je presenetilo, da so ti ljudje delali načrte kar tako, na lastno pest, ne da bi bili počakali na moj pristanek ali na pristanek fantov, ki so se upravičeno smatrali za poklicane, da dovolijo snemanje film o moji ženi ali ne. Gre za določene moralne in zakonske obveznosti, ki se ne tičejo le mene, ampak tudi fantov, skupine dečkov, ki jih je Josephine Baker posinovila in zredila».
Bouillon je Se rekel, da sta bila Kaufman in Lemer že dolgo v stikih z Josephine Baker glede filma o njenem življenju. «Zato, je dodal, me je presenetila njihova zavzetost». «Močno — je rekel dobesedno Bouillon — me je zanimala njuna ideja, da bi film ambientirali tako v ZDA. kjer se je Josejihine rodila, kot tudi v Francijo, kjer je pokojna Josephine dolgo let Uvela. Kaufman in Lemer sta bila prva filmska producenta, ki sta zahtevala, ozi-, roma predložila snemanje filma o umetnici. Ker imata za seboj dvajset let resne kariere, in to v ZDÀ kot tudi v Evropi in drugod po rsetu, se mi zdelo pametno, da se z njima resno pogovorim in dogovorim glede uresničenja njunega načrta.»
Bouillon je bil dolgo let vodja ansambla, ki je igral ob .nastopih Josephine Baker Zato je dobro poznal tudi to plat življenja pokojne umetnice. Logično je zato da bo pri pisanju scenarija za
film sodeloval kot svetovalec, da bi s tem prispeval k čimbolj resničnemu prikazu življenja velike umetnice.
Bouillon jc odldonil na stotine ponudb raznih družin in posameznikov, ki so ob smrti Josephine Baker hoteli vzeti v varstvo tiste njene dečke, ki so še potrebni družine in družinskega varstva. Njegova odklonitev je razumljiva, kajti «Josephine je hotela, da rastejo skupaj, kot neka enotna družina in jaz ne bom prispeval k temu, da bi se med seboj ločili». — jc dobesedno rekel Bouillon — «Vila v Reque-brunu, ki sta jo princesa Grace in princ Ranieri dala na razpolago Josephine, je njihov dom in bo njihov dom tudi v bodoče. Tudi ko se bodo poročili ali bodo ubrali samostojno pot v življenje, bo vila ostala njihova last, da se bodo tu lahko sestajali kot na svolevi domu. Denar, ki ga bom dobil za avtorske pravice za film o njenem življenju, mi bo omogočil, da bom še naprej uresničeval željo Josephine Baker, ki je zbrala v svojo družino devet dečkov različnih narodnosti in ras in jih vzgajala v medsebojni ljubezni ali vsaj strpnosti.»
Preden sta se lotila filmske proizvodnje, sta bila Hank Kaufman in Gene Lemer lastnika nekega združenja, ki je zastopalo interese raznih umetnikov, režiserjev in pisateljev. Nato sta se lotila filmske proizvodnje. Glede filma o Josephine Baker zatrjujeta, da bodo podrobnosti objavljene v kratkem, že v mihodnjih tednih.
PETEK, 18. JULIJA 1975
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
18.15	Program za najmlajše: Gir ometta, Benjamin in Babalù Lutkovna oddaja
18.45	Program za mladino: Živi evangelij
Na nacionalnem programu bo italijanska televizija ob 19. uri približno imela posebno oddajo in sicer povezavo z vesoljem, namreč z vesoljskima ladjama apollo-sojuz in sicer prav v času, ko se bodo kozmonavti selili iz ene vesoljske ladje v drugo. Hkrati bo tudi tiskovna konferenca s kozmonavti. Oddaja bo ob 19. uri ali kaj pozneje, kakor se bo pač program v vesolju razvijal.
19.15	ŠPORTNA ODDAJA
Italijanske kronike in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	TEDEN AKTUALNOSTI
21.45	GLASBENI SPORED
KLASIČNA, LAHKA in POP GLASBA
Informativna rubrika o glasbenih novostih se nadaljuje tud: z današnjim tedenskim srečanjem z ljubitelji lahke, klasične in tudi pop glasbe. Ta teden pridejo v poštev kar štirje ansambli in sicer «Ut», «Quid», «Flashmen» in «Shadows». Poslednji ansambel se je na evropskem festivalu odlično uveljavil in zasede) drugo mesto. Ansambel je pravzaprav ponovno uveljavil nekatere svoje uspehe, ki jih je dosegel v šestdesetih letih, ko je sledil še Beatlesom.
Nadalje bosta nocoj nastopili še Rosalba Signorino, pevka iz Genove, ki se vedno bolj povzpenja, in Helen Reddy, nadalje nastopi Donatella Moretti, sledi ji Alan Borrenti, ki je prav v zadnjih časih postal ljubljenec najmlajših ljubiteljev glasbe. Njegova posebnost je oživitev nekih starih že klasičnih del v pop glasbo.
Današnje občinstvo se bo srečalo še z nekim svojim starim znancem. Je to Paul Anka, ki je prinesel tako rekoč revolucijo v sodobno glasbo in si s svojimi motivi prislužil cel kup zlatih plošč, tako da se z njim more v tem kosati le kak Elvis Presley.
Po dolgem času se bo italijansko TV občinstvo srečalo tudi z Rito Pavone, ki je že dolgo ni bilo na spregled.
22.45	DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
18.30	KOLESARSKE DIRKE Italijansko prvenstvo na dirkališču
20.30	DNEVNIK
21.00	ANFITRION
Znano Plautovo delo je v italijanščino prevedel in za TV predelal Ghigo De Chiara, režiral pa ga je Vittorio Sindoni. V glavnih vlogah nastopajo Emanuela Fallini, Pia Morra, Grazia Maria Spina, Renzo Giovanpietro, Pierrangelo Civera, Enrico Montesano, Francesco Mule, Adriana Berselli in drugi. Mitološki primer je znan. Jupiter se je zaljubil v Alkmeno, Anfitrionovo ženo in se zato kot bog spremenil v Anfitriona, ki je bil prej odšel na vojno. Alkmena je namreč preveč zvesta žena, da bi varala svojega moža. Kljub temu pa se Jupitrova prelevitev odkrije. Anfitrion pa ne ravna kot užaljeni mož in celo izraža svoje zadovoljstvo, da ga je pri njegovi ženi zamenjal bog. Vse se torej lepo uredi v zadovoljstvo boga Jupitra in izneverjenega vojščaka.
22.40	Kolesarske dirke: TOUR DE FRANCE
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
18.55	Obzornik
19.05 Morda vas zanima: LETALIŠČE BRNIK
19.40	Zbori sveta: ZBOR SÒLVGUTTENE
Zbor bi se po naše imenoval «Srebrni dečki». Ustanovili so ga leta 1940 in ima svoj sedež v Oslu. Njegov ustanovitelj je Torstein Grythe, ki je še vedno njegov vodja in slavna osebnost v norveškem glasbenem svetu. V glasbenem življenju Norveške ima zbor pomembno vlogo. Njegovi koncerti v mestni hiši v Oslu so že tradicionalni, pogosto pa nastopa tudi na radiu in na javnih koncertih. Zbor bo zapel ljubezensko in mornarsko pesem ter še kako drugo pesem, v ozadju zbora pa bo občinstvo lahko gledalo norveško pokrajino.
20.10 Risanka
20.30	DNEVNIK
20.50 Tedenski notranjepolitični komentar
21.00	EKSPLOZIJA
Romunski film iz 1973. leta. Je izrazito akcijski film in predstavlja boj z ognjem, čoln luške kapetanije Galati je v delti Donave naletel na ogromno zapuščeno tovorno ladjo «Poseidon». Posadka se povzpne na ladjo in odkrije nevarnost zase in za vso okolico. Požar v strojnici grozi, da se bo razširil na tovor, izredno gorljiva že eksplozivna umetna gnojila. Možje se lotijo dela ...
23.00	DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
17.30	Atletika: Tekmovanje za Skokov memorial v Celju
20.55	OTROŠKI KOTIČEK - risanke
21.15	DNEVNIK
21.30	Izgubljena moškost — celovečerni film 23.00 Romunski folklorni ples: Geneza
TRST A	ceri v Milanu; 21.50 Dve kitari:
7.15, 8.15,	13.15, 14.15.	20.15 i2-20 Ponovno na sporedu z Mino
Poročila; 7.05 Jutranja glasba;	||. PROGRAM
11.35 Opoldne z vami; 13.30 Gla- „ „„
sba po željah; 17.00 Program za	l3-30-	15-3°.	19 3«
mladino; 18.15 Umetnost in pri-	glasbe;
reditve; 18.30 Simfonična glasba; ’ 0 olT „z,a’ 8'.55	°
18.50 Ansambel lahke glasbe; °rama; g 30 Nadaljevanka; 9.50 19.10 Na počitnice; 19.20 Jazz; Pese“.zalnvaake^: la35,.Poletni
20.00	Šport; 20.35 Gospodarstvo in ?P?Ietlv. ^ to
delo; 20.50 Koncert; 21.45 V pie 13’00,-Hlt	:.-13’3?r £°le,tne
snem koraku	parodije; 14.00 Plošče; 15.00 Nea-
snem koram	peljske pesmi. 1;- 4() GIasbeno.po.
KUKCK	vornj Sp0rec]; J7.S5 Alto gradimen
7.30, 8.30, 12.30,	14.30, 17.30, to; 18.35 Plošče pod vedrim ne-
18.30, 21.30 Poročila; 7.15 Jutranja bom; 19.55 Najnovejše plošče; glasba; 8.40 Glasbeni spored; 9 00 21.20 Poletne parodije; 22.50 Člo Folk glasba; 9.15 Popevke; 10.00 vek v noči.
Z nami je...; 11.30 Melodije; 12.00	oi nuEMi ia
Glasba po željah; 14.00 Tretja	OLUVtlMIJA
stran; 15.30 Dva ansambla; 15.45	^-9a 3-00, 10.00, 14 00, 18.00,
Ansambel «La Vera Romagna»; 20.00 Poročila; 7.50 Rekreacija; 16.30 Z nami je...; 16.50 Poskočne;	Glasbena matineja; 10.05
17.45 Tops pons; 18.15 Kulturna Počitniško popotovanje: Runa O-panorama; 19.00 Orkestralne me- lofsson: Ime mi je Gojko; 10.20 lodije; 19.30 Naši zbori pojo; 20.00 Godala v ritmu; 10.30 Jug. na Prenos RL; 20.30 Lahka glasba; rodna glasba; 11.15 Po Talijinih
21.00	Glasba in zvok; 22.00 Lite poteh; 12.20 Z nami doma in na rama oddaja; 22.20 Orkester in P°ti; 13.30 Kmetijski nasveti: Mina; 22.3Ó Simfonični koncert l3-49 Popevke brez besed; 14.30
NACIONALNI PROGRAM Priporočajo vam...; 15.10 Otroški
m mladinski zbor Sežana; 16.30 7.00, 8.00. 13.00, 15.00,	19.00	Napotki za turiste; 16.45 «Vrti-
Poročila; 6.30 Glasba za dobro Ijak»; 17.50 Človek in zdravje; jutro; 8.30 Popevke; 9.00 V> in 18.20 Poletni divertimento; 19.05 jaz; 11.10 Izbran spored; 12.10 Ogledalo našega časa: 19.15 Zvoč-Četrti program; i3.20 Strnjena ko- ni signali; 20.40 Minute z ansam-medija: Katerina Velika; 14.40 blom Lojzeta Slaka; 20.50 Lahko V 80 dneh okoli sveta; 15.00 Pro- noč, otroci!; 21.00 Stop-pops 20; gram za mladino; 16.00 Sončnica; 22.15 Oddaja o morju in pomor-17.05 Komorna in operna glasba: ščakih; 23.20 Besede in zvoki iz 17.40 Pisan glasbeni spored; 19.30 logov domačih; 00.05 Literarni Nove ital. popevke; 20.20 Kon- nokturno; 00.15 Jazz pred polnočjo.
.........................................
STRELEC (od 23.11. do 20.12.)
Horoskop
■ Z.-: v ' ■ SI
OVEN (od 21.3, do 20.4.) Izpolniti boste morali naloge, ki ste jih sprejeli. Vzpostavili boste dobre odnose z novim prijateljem.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Naporen dan za vse, ki imajo na programu nove odgovorne naloge. Presenečenje v zvezi z nekim pismom.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Lahko bi se nekoliko pobahali nad svojimi sodelavci, toda ni še na počil pravi trenutek Prijeten večer.
RAK (od 23.6. do 22 7.) S svojo podjetnostjo si boste zagotovili naglo rešitev neke nevšečne naloge. Ne bodite preveč radodarni.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Pomanjkanje diplomatičnosti bi utegnilo ogroziti ugoden razvoj dogodkov. Novo poznanstvo, nove perspektive.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne dovolite, da bi vas učili tisti, ki so manj sposobni od vas. Rešili boste pereče družinsko vprašanje.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ne bodite preveč občutljivi za kritike, ki vam jih izrekajo podrejeni. Prijetno razvedrilo v večeru.
ŠKORPIJON (od 24.10. dc 22.11.) V poslih ne odkrijte prehitro svojih kart. Za vsako ceno boste morah braniti družinski mir.
Ne izgubljajte poguma pred navideznimi težkočami. Vse se bo dobro izteklo. Nesporazum v družini.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.)
V	delovnem okolju bo precej napetosti in tudi kak spor. Potrpeti bo treba. Srečanje s starim znancem.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ogibajte se nepomembnih dogovorov, ker to bi vam bilo samo škodilo.
V	čustvenih odnosih nekaj ni v redu.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Neko delo, ki ste ga do sedaj zanema-rjali, vam lahko zagotovi lep u-speh. Nesporazum v družinskem £ dsoiju.
PRIMORSKI DNEVNIK
SPORT SPORT SPORT
18. Julija 197»
KOLESARSTVO
«TOUR DE FRANCE»
Van Linden vendarle prvi na cilju Utrujeni kolesarji proti Parizu
Po trdih alpskih etapah na cilju v Chalon sur Saone strnjena skupina - Danes druga najdaljša etapa
CHALON SUR SAONE, 17. — Le-, jih težav odpravila pomlajeno Polj-
tošnji «Tour» je odločno zaključil svojo epsko stran. Po Alpah, ki so dale dirki povsem nov značaj in morda končale veliko poglavje — poglavje Eddyja Merckxa — v zgodovini kolesarstva, so prišle na vrsto zadnje dolge etape, ki pa zaradi utrujenosti kolesarjev ne morejo več vplivati na vrh lestvice.
Devetnajsta etapa je potekala preko lažjih vzpetin kjer so se v glavnem zabavali manj znani kolesarji, da bi prišli do prvih mest na letečih startih in tako zaokrožili svoje plače.
Merckx je telesno poškodovan in tudi utrujen. Še enkrat je izjavil, da nikakor ne misli odstopiti, tudi če bi imel za to po mnenju zdravnikov vse razloge. Tudi ljubitelji kolesarskega športa in celo navijači Theveneta, ki so spoznali da Belgijec ni več nevaren, s simpatijo gledajo dirko svetovnega prvaka, ki je z letošnjim porazom nekako postal veteran.
Merckx je že pred nekaj leti izjavil, da se ne namerav postarati na kolesu. Po letošnji sezoni se u-tegnejo njegovi principi glede tega tudi konkretizirati. Kolesar ima sicer samo 30 ! 1 in bi glede na vrednost konkurence lahko še nekaj let zmagoval, cčitno pa je postalo, da gre njegova kariera proti koncu.
Etapno zmago je v Chalon sur Saone končno osvojil Belgijec Van Linden, ki se je letos specializiral na druga mesta. Med dosedanjo sezono jih je nabral kar 17!
Na cilju se je predstavila velika skupina kolesarjev, Van Linden je taktično pravilno izvedel zaključni nalet in bil prvi pred Francozom Mintkiewiczem, Hobanom, Karsten-som ter rojakoma Godefrootom in samim Merckxom, ki se kljub vsem težavam ni mogel odreči borbi za prva tudi simbolična mesta. Theve-net je privozil povsem mirno v glavnini
Vrstni red 19. etape Thonon les Bains — Chalon sur Saone:
1.	Van Linden (Bel.), ki je progo prevozil v 6.53’59” s p.h. 33,191 km na uro
2.	Mintkievvicz (Fr.)
3.	Hoban (VB)
4.	Karstsns (Niz.)
5.	Godefroot (Bel.)
6.	Merckx (Bel.)
7.	Rottiers (Bel.)
8.	Fontanelli (It.)
9.	Teirlinck (Bel.)
10, Vianen (Niz.) vsi s časom zmagovalca.
Skupna lestvica po 19. etapi:
1.	Thevenet (Fr.)	96.32’42”
2.	Merckx (Bel.)	zaost. 3'03”
sko, v drugi tekmi na sporedu pa so Američani po izredno razburljivem srečanju in po enem podaljšku za eno točko premagali Jugoplastiko iz Splita, pri kateri je bil daleč najboljši reprezentant Jerkov (30 točk). Izida 1. dne:
ITALIJA - POLJSKA 95:83 (49:31) ITALIJA: Carraro 13, Bianchi 2, Recalcati 20, Vendemini, Della Fiori 6, Barivierr. 11, Zanatta 4, Mene-ghin 18, Marzorati 11, Tombolato 3, Bisson 5, Benelli 2.
POLJSKA: čudeus 8, Dominjak 23, Fjedorčuk 10, Kijeski 20, Mien-dzik 4, Mlinarski, Smolnički 4, Tira-noski 12, Dejvorek 2.
SODNIKA: Vitolo (Pisa) in Ciam-paglia (Neapelj).
PROSTI METI: Italija 21:32, Poljska 6:10.
NASSAU — JUGOPLASTIKA 103:102 (90:90, 44:51)
NASSAU: Zoar 1, Willis 4, Tomlin
16,	Lowette 18, Laurei 11, Pleas 5, Wonley 2, Johnson 16, Wents 22 in Barker 8.
JUGOPLASTIKA:	Skarič, Tudor
10, Jerkov 30, Macura 13, Šolman
17,	Krstulovič 2, Dukan, Apaydim 10, Tvrdič 7, Pilanovič 6, Gr gin 7.
SODNIKA: Durante (Pisa) in Fi-lippone (Rim).
PROSTI METI: Nassau 12:18, Ju-
goplastika 16:24.
* * *
V Poreču Sada
POREČ, 17. — Zaključil se je mednarodni košarkarski turnir v Poreču. V finalu za 1. mesto je Sada iz Turina premagala zagrebško Lokomotivo s 120:107. V tekmi za 3. mesto pa je Zadar premagal tržaško selekcijo s 101:72.
Končna lestvica: 1. Saclà Turin, 2. Lokomotiva Zagreb, 3. Zadar, 4. Reprezentanca Trsta.
N OGOMET ,	j
Kaj je novega pri Pro Gorizii
ATLETIKA
MITING «PRIJATELJSTVA» V SIENI
KmnismPmio T^///Williams izenačil rekord na 100 m: 9”9 sestavlja novo ekipo lei Forno rekorder v višini: 221 cm
Doslej je goriško ekipo zapustil branilec Tornino-vi - Inter namerava kupiti Fantinija in Miehelutta
Kljub neznosni vročini, ki se je pojavila v teh dneh, si ne morejo vodje nogometnih ekip še privoščiti počitnic, saj se prav v tem času vršijo
katerimi nogometaši, ki jih ima že v svojem seznamu, samo če bo «dobro» prodal oba mlada igralca.
Brez dvoma bo morala goriška e-
pogajanja med raznimi ekipami za kipa kupiti nekaj novih igralcev, saj nakup novih igralcev. Tudi pri Pro : sedanja postava ne ustreza težnjam Gorizii, katere usoda je sedaj v ro-1 vodstva ekipe, ki bi, hotelo v pri-kah komisarja in bivšega medna- hodnjem prvenstvu doseči najboljša
rodnega sodnika Paola Tosellija, se nadaljujejo pogajanja za nakup novih igralcev, ki bodo ojačili ekipo za prihodnje prvenstvo v D ligi. Doslej pa niso v Gorici mnogo storili. Komisar Toselli je dejal, da društvo nima dovolj denarja, da bi lahko kupilo nekaj dobrih igralcev in bo zato moralo najprej prodati nekatere sedanje nogometaše. Doslej je Pro Gorizio zapustil močni branilec Torninovi, ki bo prihodnje leto branil barve Ponziane.
Pred dnevi pa se je Toselli mudil v Milanu, kjer se je z managerji In-terja pogajal za goriška igralca Mi-chelutta in Fantinija. Toselli je mnenja, da bo lahko ojačil ekipo z ne-
mesta na lestvici in to iz dveh razlogov. Prvi, ker hočejo v nekaj letih bri vesti ekipo v višjo ligo; drugi,'ki je neposredno po\7ezan s prvim, je: povečati število abonentov, ki je bilo v lanskem letu zelo nizko. Na-goriškem igrišču so namreč zabeležili veliko število gledalčev le v začetku prvenstva, ko pa je ekipa zdrknila nizko na lestvici, se je število navijačev zmanjšalo.
Kdo bodo novi igralci, ki bodo prihodnje leto igrali za Pro Gorizio in katerih imena ima Toselli brez dvoma že zapisana, ni še znano.
P. R.
KOŠARKA -	- -
iiiiiiiiuiiiiiiiiiriiiiuiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiuiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiii>ii»iiiiiiin»i
PLAVANJE
CALI: DANES ZAČETEK SP
za veliko kolajn najuspešnejša?
Rešitev za Evropo v umetnih slogih - Se dva naslova za Matthesa - Italijani z utemeljenimi upi v skokih - Jugoslavija samo v vaterpolu
Malo kandidatov ICornelia Ender
V glavnem normalni rezultati ■ Zmaga Cikiča na 400 m
Izkupiček letošnjega mednarodnega atletskega mitinga v Sieni je en izenačen svetovni rekord in nova italijanska znamka v skoku v višino. Steve Williams je tretjič v svoji karieri pretekel 100 m v 9”9, za njim pa sta Riddick in McTear dosegla vsak po 10”.
Kaj se lahko reče k tem rezultatom? Atleti spadajo nedvomno v sam svetovni vrh, prireditev sama pa spada v tako imenovani cirkus «atletica» - spettacolo», kar pomeni, da mora biti tehnični uspeh zagotovljen. Če do časa ne, pride naravno, morajo zanj poskrbeti časomerilci. Možno je sicer, da Williams doseže 9”9, čudno pa je, da se že nekaj dni prej prerokujejo rezultati do katerih potem redno1 pride. Podkrepitev tej tezi je tudi v povsem drugačni sliki, ki jo na takih tekmo-njih nudijo tehnične panoge. Tu i-majo gledalci možnost, da sami kontrolirajo rezultat, medtem ko si le maiokdo lahko privošči štoparico in tudi če jo ima, nima vedno možno-
sti, da bi bil na najboljšem mestu 1'48”2, 2. Sisovsky (ČSSR) r48”8 za točno merjenje.
Razveseljivejši in odločno lahko otipljivi je nov italijanski rekprd v skoku v višino. Del Forno se je dokončno poslovil od 220 cm in dosegel 221 cm kar je enako njegovemu najboljšemu rezultatu v dvorani.
Jugoslovani so nastopili z majhno skupino atletov, najboljši pa je bil Milorad Čikic, ki je zmagal na 400 m s časom 47”2. Med premaganci v tej panogi je Američan Lutz, ki je sicer specialist za 200 m. Progo je izbral le zato, da bi zmagal.
Očitno je precenjeval svoje moči ali pa ni točno poznal vrednosti nasprotnikov.
IZIDI
800 m (ženske): 1. Strotzer (NDR)
2T”4, 2. Neumann (NDR) 2'2”4, 3.
Rendina (Avstral.) 2’2”9.
Troskok: 1. Adamek (Polj.) 15,98.
100 m (moški): 1. Williams (ZDA)
9”9, 2. McTear (ZDA) 10”, 3. Riddick (ZDA) 10”.
, 800 m (moški); 1. Ghipu (Rom.)
3000 m (moški): 1. Coupu (Rom.) 7’58”6, 2. Fava (It.) 7’59”8.
Disk: 1. Powell (ZDA) 61,20 m, 2. Farago (Madž.) 60,76 m.
400 m (moški): 1. Cikič (Jug.) 47”2, 2. Sverček (ČSSR) 47”9.
200 m (moški): 1. Williams (ZDA) 20”3.
100 m ovire (ženske): 1. Fiedler (NDR) 13”4.
Kopje (moški): 1. Dameszel (Polj.) 74,92 m.
400 m ovire: 1. Bolding (ZDA) 49”, 2. Nallet (Fr.) 49”7.
Višina: 1. Woods (ZDA) 221 cm, 2. Del Forno (It.) 221 cm (nov italijanski rekord), 3. Stones (ZDA) 213.
Poleg žrebanja skupin za vaterpolski turnir je mednarodna plavalna federacija tudi uradno sprejela vrsto svetovnih rekordov, ki so bili v glavnem doseženi po lanskem evropskem prvenstvu na Dunaju. Na dlani je, da bo večji del teh rekordov že v nekaj dneh neveljaven, ker se obeta na drugem svetovnem prvenstvu, ki se bo začelo danes v Galiju, običajen potres v vseh disciplinah tehničnega programa.
Svetovno prvenstvo bo nedvomno slonelo na dvoboju med ZDA (moški) in NDR (ženske). V Beogradu so leta 1973 dosegli 18 novih svetovnih rekordov s časovno velikimi napredki , v primerjavi, s tistimi, ki so padli leto prej na olimpijskih igrah v Miinchnu.
Tim Shaw in Bruce; Fuiniss sta najvidnejši ameriški Iriièhì' to/preko njiju Ido prišla do izraza premoč ZDA v prostem slogu. V vsaki panogi bodo imele ZDA v vodi dvojico, ki bo lahko pospravila dve kolajni in istočasno tudi svetovni rekord. 12’53” ! igo m prosto sta najresnejša
....""'kandidata Jim Montgomery (51”12)
in Andy Coan (51”26) medtem ko izgledata naslednji razdalji 200 in 400 m na razpolagu Shawu in B. Furnissu. Prvi ima osebna rekorda 1’51”66 in 3’53”95, drugi pa je boljši na 200 m (1’50”59) in s 3’55”40 malo počasnejši na 400 m. Oba bi morala vsekakor biti daleč pred Pierre B., ki je med 14. etapo i nasprotniki iz drugih držav. Dvoj-Toura udaril Merckxa s pestjo je | na bo verjetno tudi zmaga na 1500 izjavil, da je bil njegov udarec m. vendar le zaradi odsotnosti Av-
go-
iello in Hofstetterjem (ZDA). Del-. mešanih slogih. Ender jeva bo „„ fin je skoraj našel naslednika Spitzu j nilna sila NDR, ki je v Beogradu
3.	Van Impe (Bel.)
4.	Zoetemelk (Niz.)
5.	Gimondi (It.)
6.	Lopez Garrii (Šp.)
7.	Moser (It.)
8.	Fuchs (Švi.)
9.	Janssens (Bel.)
10. Torres (Šp.)
Danes bodo v 20
4’49”
6’58”
19’45” 24’29” 25’39” 3115” 34'24” etapi kolesarji prevozili 256 km od Chalon sur Saone do Eluna.
v Forresterju, ki je na 200 m za samo 9 stotink sekunde zgrešil svetovni rekord. Nekaj možnosti bo i-mel vsaj na 100 m vzhodni Nemec Pvttel. Plavanje v mešanih slogih je izenačeno med Hargitayem (Madžarska), Smirnovom (SZ) ter Tyler-jem in S. Furnissom (ZDA).
Izrazitejša je premoč NDR v ženskem taboru, kjer se sedaj vse vrti okoli Kornelie Ender, ki svojemu nedvomnemu talentu dodaja tudi šarmantnost in krepko izpodbija teze nevoščljivcev, ki pravijo, da vzhodni Nemci spreminjajo z moškimi hormoni fiziologijo žensk.
Kornelia Ender je najboljša na 100 in 200 m prosto, na 100 m delfin ter med najboljšimi na 100 m hrbtno in tòt logična posledica v
im iiiiiiiiiiiii,i n mimiiiiiiiiniiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiia
Pokal «YU 75»
Danes prvi tekmi
popolnoma slučajen (?)• Izjavo je podkrepil s trditvijo, da pa dogodku ni niti najmanj pomislil na beg, ki je bil v množici ljudi zelo enostaven. Pierre B. pa ni hotel novedati osebnih podatkov. Želel bi videti Ulm francoske televizije o tem razburljivem dogodku.
Turnir v Rosetu
Tesen poraz Jiigoplaslikc
stralca Hollanda. Zmagal bo vsekakor Shaw. pred rojakom Goddelom. Na razpolago Američanom bodo tudi vse tri štafete. Samo na 4X100 m mešano bodo nekaj odpora nudili vzhodni Nemci.
Evropejcem bodo na razpolago tretja mesta. Bure (SZ) ter Nocke in Steinbach (ZRN) se bodo borih na 100 m, Steinbach in Nocke tudi na 200 m, na 400 m pa ima verjetno največ možnosti Sovjet Samsonov.
Privlačnost svetovnega prvenstva bodo rešili umetni slogi plavanja, kjer Američani razpolagajo s prvovrstnimi predstavniki, nimajo pa tako očitne premoči kot v kravlu.
Nenaden padec forme Naberja tako zagotavlja Matthesu dve novi zmagi v hrbtnem slogu. Najnevarnejši nasprotniki predstavniku NDR bi utegnili biti Brazilec Romulo
Roseto degli Abruzzi, 17. —
V tem mestu se je začel 30. mednarodni poletni turnir v košarki, na
katerem nastopajo italijanska držav-	,
na reprezentanca, Poljska, Jugopla- Arantes, Kanadčan Pickwell in dru-stika iz Splita in ameriška ekipa gi Američan Murphy. V prsnem Nassau.	slogu bo tekla borba med Pankmom
V prvem dnevu je Italija brez več- (SZ), Wilkiejem (Vel. Brit.) ter Co-
LJUBLJANA, 17. — Danes se bo v Ljubljani začel mednarodni rokometni turnir za 15. pokal Jugoslavije, imenovan tudi «YU 75». Tekme bodo odigrali v novi športni palači Slovana na Kodeljevem.
Jugoslavija bo danes ob 19. uri (srečanja* bo prenašala tudi jugoslovanska televizija) igrala proti Islandiji. Ob 20.30 pa bo SZ igrala proti Poljski.
Jutrišnji spored:	Jugoslavija -
Poljska, SZ - Islandija.
V nedeljo pa se bo turnir zaključil s tekmama: Jugoslavija - SZ in Poljska - Islandija.
MODENA, 17. — Tovarna motorjev «Simonini-Fornetti» bo v kratkem začela redno izdelovati nov motor za dirke čez drn in strn. Motor bo imel 250 kubikov in ga bodo v celoti izdelali v Italiji. Namenjen bo tekmovanjem Doslej so v isti delavnici že izdelovali motorje za motokros, vendar delno z uvoženimi deli. V prihodnji sezon* bo tovarna verjetno imela tudi lastno tekmovalno ekipo s ciljem, da osvoji svetovni naslov v kategoriji 250 kubikov. Tovarna si je že izbrala orvega predstavnika v tujini. V Švici bo nove motorje prodajal Clay Regazzoni, za Avstrijo pà so predstavništvo ponudil* Laudi.
osvojila 10 od 14 možnih naslovov in ki bi utegnila v Galiju svoj izkupiček še povečati.
Predstavnice NDR bi morale naslove osvojiti tudi v delfinu (Ender, Kother), v hrbtnem slogu (Richter, Treiber) in v mešanem plavanju (Ender, Tauber), Vse te plavalke so seveda tudi svetovne rekorderke.
Za ostale ostane zelo malo. V glavnem le 400 in 800 m prosto, kandidatinji pa sta Američanka Ba-bashoff in Avstralka Turrall. Vsaka lahko premaga drugo, obe pa sta verjetno nad vsemi ostalimi. Vzhodnonemški je za sedaj tudi prsni slog (Aìmelórè Anke), lep napredek pa so v zadnjih dveh mesecih zabeležile SOvjetinje. Obe štafeti bosta nič več kot trerfihg za NDR.
Italiji bo pot do kolanj v plavalnih panogah zaprta, čeprav je možnih nekaj uvrstitev v finale. Izboljšanih bo pa mnogo državnih rekordov. Favoriti so Italijani v skokih z Di Biasijem in Cagnottom. O-ba imata že tak sloves, da sta za sodnike tudi ob nekoliko slabših skokih še vedno vodilna skakalca. Vsaj Di Biasi.
V ženskih skokih je favoritinja Švedinja Ulrike Knape.
Jugoslavija nastopa samo z vaterpolisti, kj skupno s Sovjetsko zvezo in Madžarsko tvorijo svetovno elito. Napredki drugih držav (ZDA, Kuba) sicer ne dopuščajo več spodrsljajev in tako prva tri mesta za prej omenjene države niso več zagotovljena kot nekdaj.
Dvomljiva tekmovalna vrednost u-metnostnega plavanja bo dopolnila program svetovnega prvenstva.
Zaradi časovne razlike 7 ur bodo v Evropi rezultati v tisku objavljeni v glavnem z enodnevno zamudo.
k. b.
Sales išče Američana
Trenerja goriške košarkarske ekipe Patriarca, ki bo v prihodnjem prvenstvu igrala v drugi A ligi, Riccarda Salesa te dni ne dobiš v Gorici. Sales namreč že več tednov obiskuje razne poletne turnirje, ki so širom po Italiji in na katerih nastopajo tudi ameriške ekipe, da bi dobil dobrega Američana, ki bi prihodnje leto igral za goriško ekipo. Kot je sam povedal komentatorju italijanske televizije ob priložnosti nekega turnirja v Laciju, je zelo težko dobiti dobrega ameriškega i-gralca, saj v glavnem so že vsi «zasedeni». Poleg tega'se veliko ameriških igralcev usmerja raje profesionalnim ekipam, kjer je zaslužek večji kot v Italiji.
Kljub vprašanju dobrega Američana, je v glavnih obrisih ekipa že pripravljena za prihodnje prvenstvo. Trener Sales je tudi za to važno preizkušnjo, kot je prvenstvo A lige, dal zaupanje mladim igralcem, ki so uspešno zaključili lanskoletno prvenstvo. Spočetka se je govorilo, da bi bilo treba kupiti dobrega centra. Zgleda pa, da bo tudi v prihodnjem prvenstvu igral Fortunato, ki se je izkazal v sklepnem delu tekmovanja. V goriških športnih krogih je odhod domačega «idola». Pierica k Snaideru pripravil precejšnje ra-zočhrinjfe, saj 'so le vendar upali, da bo igralec spet nastopal za goriško ekipo.
p. ič:
VČERAJ NA TRŽAŠKEM GRADU
Proi. Renato Bettoli nagradil finaliste MI
Med nagrajenci tudi dva Slovenca: Sosič in Stranščak Naša dežela osvojila drugo mesto za Lombardijo
Ob prisotnosti deželnega odborni- j čan Bagordo Maurizio), sabljanje ka za šport prof. Renata Bertolija (Tržačan Stefano Benvenuti), boks
«Mini» turnir v Dolini
V nadaljevanju «mini» nogometnega turnirja v Dolini so v 3. kolu dosegli naslednje izide: Restavracija Sonia Domjo — Gostilna Zdenka Ricmanje 5:4, Dolina — Aurora Domjo 0:0, Križec Dolina — Riba Bo-Ijunec 1:5. Počitek: Gostilna Lena Boršt.
in drugih uglednih športnih in političnih predstavnikov je bilo včeraj na tržaškem gradu nagrajevanje u-deležencev, naše dežele na zadnjem državnem finalu mladinskih iger v Palermu.
Kot je znano, je Furlanija - Julijska krajina osvojila drugo mesto za Lombardijo in to seveda predstavlja za našo deželo lep uspeh.
Naša dežela se je finalnega dela MI v Palermu udeležila s 40 tekmovalci, ki so skupno zbrali pet zlatih, tri srebrne in sedem bronastih kolajn. Poleg tega pa je dosegla tri četrta in štiri šesta mesta.
Oglejmo si porazdelitev kola j v Furlaniji - Julijski krajini:
Trst
Gorica
Pordenon
Videm

Z
4
1
0
0
s
1
1
0
1
*
5
1
1
0
Trst je imel v Palermu tudi največjo udeležbo, in sicer 34 tekmovalcev, Gorica 3, Pordenon 2, Videm pa samo enega tekmovalca.
Zlate kolajne so osvojili tekmovalci v teh panogah: moški rokomet (tržaška šola Caprin — v tej postavi sta nastopila tudi dva Slovenca: Valter Sosič in Pavel Stranščak), hitrostno drsanje na kotalkah (Trža-
Problem izključitve Rodezije in Južne Afrike iz mednarodne plavalne zveze bo verjetno prišel na dnevni red kongresa tega organizma, ki bo zasedal v priliki svetovnega prvenstva: Predsednik zveze Harold Henning je to potrdil po srečanju z rodezijskim delegatom, ki je nalašč za to prispel v Gali.
(Tržačan Ivo Kozina), kanu (Gori-čanka Iolanda Ungarelli).
Deželni odbornik za šport prof. Renato Berteli se je mladim tekmovalcem zahvalil za dosežene uspehe, nato pa je bilo nagrajevanje, pri čemer so mladi športniki dobili ko lajne in diplome.
b. 1.
Sušanj in. Boit na 880 jardov
miting za v Celju o-
20. jubilejni atletski memorial Ferda Skoka beta nov evropski rekord na 880 jardov. Na tej neobičajni progi se bosta pomerila Luciano Sušanj in Kenijec Boit, ki je na olimpijskih igrah v Muenchnu osvojil bronasto kolajno. Veljavni rekord znaša 1’46”7 in od leta 1970 pripada Čehu Plachyju. Kot je razvidno je čas v primerjavi z dosežki na 800 m zelo slab, jardska razdalja pa se v Evropi le redkokdaj teče. Sušanj bi moral doseči brez posebnega naprezanja čas okoli 1’46”. Rekord mu bo služil, da se privadi na vlogo rekorderja v predvidevanju naskakovanja svetovne znamke.
Na mitingu bo predvidoma nastopila tudi večja skupina atletov ZDA. Gre za skupino, ki se je med tednom mudila v Italiji.
Organizatorji AK Kladivar računajo na goste iz 15 držav Evrope, Afrike in Amerike.
ZDA-Afrika-ZRN
BARCELONA, 17. — Od nedelje naprej bo v tem mestu srečanje za Davisov pokal med Španijo in Romunijo. Predvidevanja so zaradi izenačenosti obeh ekip tvegana.
Glavni bazen plavalnega centra «Piscinas Americauas», kjer bodo vsa plavalna tekmovanja letošnjega svetovnega prvenstva. Vaterpolo in skoke bodo opravili v manjšem objektu. V istem bazenu so že tekmovali na zadnjih vseameriških Igrah.
OBVESTILA
Prosvetno društvo «Briški grič» iz števerjana in športno združenje Dom iz Gorice obveščata, da so treningi ženske odbojke dvakrat tedensko na odprtem igrišču Dijaškega doma v Gorici, Ul. Montesanto 84, in sicer:
—	ob ponedeljkih, od 20. do 22. ure;
—	ob sredah, od 21. do 22.30. V primeru slabega vremena trening odpade.
Treningav se lahko udeležijo tudi ostala dekleta z Goriškega.
* * «
športno združenje Dom (Gorica) obvešča, da je vsak torek in četrtek, od 20. do 22. ure, na igrišču Dijaškega doma (Ul. Montesanto 84, Gorica;, rekreacijsko igranje košarke.
Trebenska vaška skupnost bo ob 30-letnici osvoboditve organizirala partizanski miting. V okviru proslav, ki bodo 19. in 20. julija, bo v nedeljo, 20. julija, v organizaciji športnega društva Primorec tudi SPOMINSKI TEK PO PARTIZANSKIH POTEH ki se bo odvijal na približno 4 km dolgi progi.
Organizator vljudno vabi vse zainteresirane, naj se udeleže te pomembne športne manifestacije. Interesenti naj se javijo ob 8.30 na dvorišču Ljudskega doma v Trebčah, kjer bodo dobili startne številke in vsa potrebna navodila.
* * «
Športno društvo Sovodnje odsek za judo, obvešča vse mladince na Goriškem, da se je že pričelo vpisovanje za treninge juda. Kogar to zanima, naj se vpiše pri odbornikih društva in sicer vsak dan od 20. ure dalje v stari šoli v Sovodnjah.
# * *
ŠZ Bor obvešča vse svoje košarkarje, da je igrišče na «Prvem maju» odprto za rekreacijsko košarko vsak torek in petek, od 18. do 23. ure.
V Durhamu (ZDA) se bo danes začel troboj atletskih reprezentanc ZDA, Afrike in Zahodne Nemčije. Vrste, ki se bodo pomerile v moški in ženski konkurenci so zelo okrnjene. Predvsem velja to za Američane, ki imajo svoje najboljše moči na raznih mitingih po Evropi. Manjkali bodo na primer Stones, Bolding, Feuerbach, Williams in še mnogi dru^i. Nepopolna bo tudi afriška reprezentanca. Največjo praznino je ustvaril tanzanijski svetovni rekorder na 1500 m Filbert Bayi, ki je pred kratkim znova zbolel za malarijo. Srednje proge bodo šibke tudi zaradi odsotnosti Kenijca Boita.
Zahodna Nemčija bo sorazmerno še najbolj pri močeh. V glavnem ji bo manjkal doprinos Karla Heinza Riehma v metu kladiva, kjer pa odpor nasprotnikov itak ne zahteva na startu svetovnega rekorderja.
Žensko srečanje bo bolj popolno, afriške atletinje pa so predvsem v metih malo več kot začetnice. Najzanimivejša bi morala biti tek na 800 m in skok v višino.
BEOGRAD, 17. — Vratar beograjske Crvene zvezde in jugoslovanske državne reprezentance Olja Petrovič se je premislil: ne bo igral v tujini. Petrovič namreč že pridno trenira z beograjskim prvoligašem.
* * #
LJUBLJANA, 17. — Tudi ljubljanska Ohmpija je začela z nogometnimi pripravami. Telesno pripravo vodi Franci Kosi, tehnično pa Slavko Luštica in pomočnik Edo Hočevar.
Olimpija trenira s popolno postavo, to je tudi z novimi «nakupi», ki so: Jovičevič, Turčik, Šebjan, Radosavljevič, Matovič, Drnovšek in Dalanovič.
» * •
MOSKVA, 17. — «Zarja» iz Voro-šilovgrada in «Ararat» iz Jerevana sta se uvrstila v finale nogometnega pokala SZ. V polfinalu je «Ararat» s 3:1 premagala «Dinamo» iz Tbilisija, «Zarja» pa ekipo armi-je z 2:1 po podaljških.

Janko korsnik:
30.


CIKLAMEN
«Ali mi darujete eno?» vpraša porogljivo.
«Ne, ne,» deje ona enako, «za to še ni sile.»
Zadnje besede je izustila skoro šepetaje, tako da drugi. Pri katerih se je ravno Meden poslavljal, niso besedice čuli. Potem pa je naglo stopila k vozu. Malo pozneje je izginil yoz v temi; tudi Meden se je bil onim pridružil, Hrast pa je ostal sam na cesti.
«Fant, fant, kam bredeš?» dejal je sam v sebi, odgovoril si pa ni na to; in ko je korakal počasi proti domu, utopil se je zopet v razkošne sanjarije. «Ta poljub, ta poljub! Razžaljena ni bila, niti jezna — ljubi me, še vedno ute ljubi, ljubi! Le plavajmo, le jadrajmo! Kaj mi je mar, kje je breg; kaj mi je mar ves svet?»...
Tam na Medenovi pristavi pa je v enem gornjih oken fo noč slonela dolgo, dolgo ona mlada žena. Zakrivala si ]e obraz in bridko jokala. Je li tožila za nekdanjo izgubljeno srečo? Se je li bala, da ne bode imela moči in kreposti, ustavljati se strasti in grehu?
TRINAJSTO POGLAVJE
, Skoro .fri detne po zadnjih dogodkih so ostale razmere cd glavnimi osebami naše povesti neizpremenjene.
Ilovska je stregla doma svojemu bolnemu soprogu, kateremu se je bila bolezen na slabše obrnila; mnogo dni žena niti iz hiše ni stopila. Z vednim delom si je tešila spomine, ki so jo sedaj hoteli pogostem mučiti in vznemirjati.
Pri Boletovih ni bilo izpremembe, nego da je Meden sedaj skoro sleherni dan prihajal k njim, in celo Hrast se je bil zopet dvakrat ali trikrat oglasil.
Pa guvernanta ga ni zvabila tja; čisto druge namere so ga vodile. Od onega krasnega večera ni imel več mirne ure in tudi svoj pisarniški posel je zanemarjal. Sprehajal se je mnogo ter vedel vselej tako kreniti, da je prišel v bližino Medenove pristave. Pa sreča mu ni bila mila, nego nasprotno: nezgoda je hotela, da je kovačica Barba večkrat ravno tam hodila, jagode nabirala, kozo pasla ali pa kako suho vejo vlekla iz gozda — kjer je doktor meril svoj pot.
Nekega večera pa — kajti le o takem času se je sprehajal Hrast — srečal je nenadoma Tilha.
«Ah, gospod doktor,» zakričal je le-ta, «ravno k vam sem se namenil ; saj veste, zavoljo tiste pravde.»
«Zaradi katere pravde?» vprašal je Hrast, kateremu zadnji pogovor s Tilhom ni bil več v mislih.
«I no! Jaz tudi ne vem, s kom in zakaj se pravdate, pa naročili ste mi zaradi onih tu gori na pristavi —»
«A — a, da, da! Stvar je že v redu. Hvala vam, Tileh.»
«Pa ste’ hitro končali,» dejal je oni malo nejevoljno, kajti nadejal se je, da še kaj prisluži.
«Tako je; časih hitro, časih pa počasi,» odgovoril je doktor ter naglo stopil naprej.
Istega večera se je Tileh razgovarjal z Barbo, da je srečal doktorja, in ona je tudi omenila, kolikokrat in kje ga je v zadnjih dneh videla.
Kakor kak ogleduh — tako laA »koli,» pristavila je.
Kovaču se je pa nekaj posvetilo-.
«E, čakaj, čakaj! Baba, ti si slepa; ali ne uganeš, zakaj lazi ta škric po naši soseski?»
Ona ga je začudena in skoro prestrašena pogledala.
«Za kom pa lisjak lazi sušca meseca?»
«Pojdi, pojdi, tepec stari!» zavrne žena prebrisanega kovača. «Kam pa bo hodil tukaj, kjer ni žive duše v obližju — saj ima v Borju dovolj deklet.»
«Razumela si me vendar, čeravno imaš kratek pogled. Kaj pa tu gori na pristavi? Kaj?»
Zdaj sta bila pa soproga takoj edina in Barba je to noč slabo spala od golega hrepenenja po dnevu. Ko se je pa zdanilo, nesla je to novost z jajci vred v Borje. —
Poleg svojih brezuspešnih sprehodov obiskal je doktor tudi, kakor smo že omenili, dva ali trikrat Boletove, pa isto tako brezuspešno; kajti šel je tja le zato, da morda najde tam Ilovsko. Našel pa je le Medena, katerega je zdaj oči-vidno zanimala edinole Elza. Drugim časih še odgovarjal ni.
Bolè se je smejal ter pošalil sem ter tja, kadar je bil navzočen ; navadno pa je pustil družbo. Boleški vse to ni bilo po volji, pa Medena ni hotela žaliti, in zato je mirno čakala, kako se bodo razmetale te stvari.
Da doktorja ne zanima več njena guvernanta, to je vedela; slepa bi morala biti, da bi ne bila zapazila te izpremembe ; — vzroka pa ni znala in navadna ženska radovednost bi jo bila skoro do direktnega izpraševanja guvernante zapeljala. Pa premagala se je.
Nekega dopoldne se pripelje Meden v svojem najlepšem vozu pred drenovski grad. Opravljen je bil najelegantneje; frak, beli ovratnik, cilinder in rokavice, vse je bilo novo. Na prsi si je bil pripel krasen nageljnov cvet. Tako je stopal počasi po stopnicah v Boletovo sobo, kjer je vedel, da najde gospodarja.
Le-ta je osupnjen vstal s stola ter ogledoval prijatelja, kateri se mu je nekako slovesno bližal.
«Ha, ha, ha — kaj pa misliš? Ali uganjaš predpustne burke ali se pa ženiš? Kaj drugega te ni spravilo danes v frak in beli ovratnik.»
«Zadel si jo, kakor vedno, ljubi prijatelj,» deje Meden ter gleda okoli, kam bi odložil cilinder; malo v zadregi je bil mož ter poskušal prijazno smehljanje.
«Kaj sem zadel? Da se ženiš?»
«Da !»
«O ti prekrasni mladenič! Pa kje je tvoja izvoljena, srečna nevesta?»
«Nimam je še; zato sem prišel k tebi.»
«Kaj — k meni? Ha — ha — izvrstno! Morda si hočeš eno mojih deklic izbrati. Takoj privolim ,da bi bili le dovolj stari. O ti zlati ženin — samo malo pozno si začel. .Schier vierzig Jahre bist du alt — —,»
«Nikar se ne šah,» vzdihne Meden ter si z rdečim svilenim robcem obriše pot s čela.
«Torej je bridka resnica?»
«Da, resnica! ti mi moraš pomagati!»
«Jaz — pomagati? A — a!» odgovori zategnjeno Bolè, kateri je jel spoznati, kam meri Meden.
«Moraš, če si mi prijazen !«
«Prijatelj, zdaj pa prosim, da govoriš bolj jasno in točno, kajti do zdaj te še ne urnem.»
«Ah, saj veš!»
«Za Boga, kaj hočem vedeti?»
«Elza!»
« A-a-a-a ! »
Bolè nalašč ni govoril dalje ter se je radovai ob zadregi, v kateri je tičal Meden.
(Nadaljevanj4 sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Montscchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir.
Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir. za naročnike brezplačno revija «Dan»
V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6	julija 1975
Za SFRJ	Ziro» račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 Ljubljan*
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno«
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
^ ^ ZTT - Trst
KAJ KOMENTIRA ITALIJANSKI TISK
«Gospodarski kompromis» KPI
Bo že res, kot trdi milanski «IL GIORNALE NUOVO», da se bliža čas, ko se večina Italijanov zlekne, v naslonjače na soncu in čaka na prvi jesenski hlad, toda letošnje poletje ne dopušča prevelikega počitka. Poleg političnih problemov, ki jih rešujejo stranke, ki so na oblasti, se z vso silo in ostrino postavljajo vprašanja gospodarstva, ali točneje, krize. Pred volitvami so bili «moderni» tudi optimisti, kot Emilio Colombo, toda vsa rožnata predstava italijanskega gospodarstva je izginila kot prvi pomladanski sneg v trenutku, ko se je zaključila volilna kampanja. Tedaj so, kot v pravljici, vsi odkrili, da je «kralj nag» in da so samo zaradi ubogljivosti njegovi dvorjani hvalili neobstoječe obleke.
Zanimivo je, da so se konkretne analize gospodarskega stanja, torej krize, in predvsem načinov, kako iz nje priti, lotili prav tisti, ki nimajo prave besede pri odločanju. Mislimo na sindikate, ki so organizirali seminar v Aricci, nadalje kovinarski industrijci in, končno, CESPE, ustanova za preučevanje gospodarskih vprašanj pri CK KPI, ki zadnja leta deluje kot pravcato gospodarsko ministrstvo v senci in nadkriljujč celo specializirane zavode, kot je Agnellijev v Turinu.
Na zadnjem srečanju o gospodarskem stanju, ki ga je priredil CESPE (torej KPI) so se zbrali politiki in gospodarstveniki, ekonomisti in tehniki vseh političnih prepričanj. Našteva jih «GIORNO»: «Politične sile so se odzvale vabilu komunistov. Prisotni so bili KD, PSI, PRI s svojimi predstavniki (Giolitti, Ferrari Aggradi, Giorgio La Malfa, Giannotta), ki so navezali dialog s strokovnjaki, marksisti in ne. kot so Forte, Armani, Leon, Carabba, Petric-cione, Novacco, Spaventa, s sindikalisti, voditelji KPI . . .»
Večina dnevnih listov posveča temu srečanju, ki je bilo na izredno visoki strokovni ravni, saj se je — kot poroča rimski «PAESE SERA» — razpravljalo o zelo konkretnih predlogih Amendole in e-konomista Peggia, toda na odprt način in brez prikrivanja možnih nesporazumov. Zdelo se je, kot da je konferenco o italijanskem gospodarstvu organizirala stranka, ki je na vladi, ne pa opozicija.
«PAESE SERA» našteva, v sintezi, osnovna stališča raznih strokovnjakov. Na prvem mestu je vprašanje zaposlenosti, kajti vsak načrt proti krizi mora imeti za cilj ustvarjanje novih delovnih mest.
KPI je, resnici na ljubo, predlagala osnutek programa v več točkah. Te so, po povzetku iz milanskega «CORRIERE DELLA SERA», naslednje: nov zagon gradbeništvu, ki ni špekulativno, bodisi zasebno, kot javno; močne naložbe kapitala v kmetijstvo; takojšnja uresničitev načrta gradnje navadnih in jedrskih elektrarn; čimprejšnje oblikovanje načrta javnih prevozov; takojšnja uresničitev načrtov za šolske in druge družbeno koristne gradnje; ustanovitev, za podjetja, ki preživljajo krizo, posebnega sklada pri CIPE, ki naj poseže z odkupovanjem privilegiranih delnic Osnovna misel pa je, še vedno, da je v Italiji bil zgrešen poprejšnji potrošniški model in da mora sprememba gospodarskega sistema sloneti na preusmerjanju industrijske proizvodnje, pri čemer pa ni bistvena javna udeležba, ker mora povedati svoje tudi privatna pobuda.
Kot poroča «PAESE SERA» je demokristjanski minister Ferrari Aggradi dejal, da se v glavnem strinja s temi predlogi, na kar mu je industrijski podjetnik Alessandro De Tomaso zabrusil: «Kdo pa nam je vladal doslej?» Libertini pa je še dodal: «Nočemo jokave enotnosti, posebno še, če se z nami jočejo tudi tisti, ki so nas spravili do solza.»
Socialist Giolitti je tudi dodal, da se vsi strinjajo pri diagnozi, toda ko gre za terapijo zdravljenja, se spet razhajajo, medtem ko je prav to bistveno. Eno izmed glavnih vprašanj krize je, na primer, pomanjkanje koordinacije med politiko investicij in denarno politiko državne banke. Prav na račun državne banke, se pravi politike Carlija in Colomba, so bile izrečene naihujše kritike. Tako je Colojanni (KPI) označil to politiko kot «divjo deflacijo», demokristjan Ferrari Aggradi pa je moral priznati, da «smo preveč pritiskali na zavore». Edino Giorgio La Malfa je branil, toda ne preveč prepričano, politiko Carlija.
Socialistični ekonomist Francesco Forte, ki je podpredsednik ENI, je dejal, da obstaja resna nevarnost, da bomo jeseni priča pojavu
Pri Calami našli 70 ročnih bomb
nelikvidnosti italijanske industrije. Na ta pojav so možni le trije odgovori: preusmeritev proizvodnje, reforme, obnova tehnologije.
Zanimivo je, končno, ugotavlja «PAESE SERA» v članku, ki ga je podpisal Stefano Lepri, da je KPI predlagala zadružne ali kon-zorcialne oblike sodelovanja med malimi industrijskimi podjetji. S tem se je takoj strinjala organizacija CONFAPI, ki ta podjetja združuje.
Komunistično glasilo «UNITA’» v uvodniku Luce Pavolinija, pod naslovom: «Alarmno stanje», ugotavlja, da so na srečanju CESPE tehniki, ekonomisti in politiki soglasno ugotovili (tudi z avtokri-tičnimi akcenti), da je sedanja pot bila zgrešena in da vodi samo v poglabljanje krize. «UNITA'» nadaljuje, da je nujnost preusmeritve italijanske industrije osrednja točka razprave. Tega pa ni mogoče narediti s' staro politiko «reševanja» ali s širjenjem javnih posegov, pač pa s politiko, ki naj utrjuje zaposlenost, za kar se bore na odgovoren način sindikati. V tej perspektivi načrtovanja naj najdejo svoje pravo mesto deželne, pokrajinske in občinske uprave, znanstveni raziskovalci in tehniki, ekonomisti in podjetniki, tako zasebni kot državni in poldr-žavni. Celo multinacionalna podjetja lahko odigrajo v tej perspektivi važno vlogo, čeprav pod pogojem, da sprejmejo osnovne smernice začrtanega programa v Italiji.
Amendola je, kot poroča turin-ska «LA STAMPA», parafraziral neko Togliattijevo izjavo v prvem povojnem obdobju obnavljanja industrije, da «gospodarski preporod Italije ne more biti naloga samo ene stranke ali enega razreda, temveč sad širokega in globokega zavezništva demokratičnih družbenih in političnih sil» in s tem dejansko izzval KD in druge stranke, naj zavzamejo o tem vprašanju stališče, na enak način pa postavlja vprašanje tudi industrijcem, ki morajo izbirati med vlogo parazita in vlogo aktivnega dejavnika pri reševanju italijanskega gospodarstva.
Ni torej naključje, če se uvodnik «UNITA’» zaključuje z besedami: «To je poziv o katerem naj se izrečejo politične sile. Kdor je dolžan razumeti, naj razume in naj ga sprejme».	t .
Turinska «LA STAMPA», resnici na ljubo, ne kaže prevelikega navdušenja za to perspektivo, ali je — milo rečeno — skeptična: Morda je to odraz stališč predsednika Cinfindustrie Agnellija, ki bi najraje počakal v previdnem molku in je zato preprečil bratu Umbertu, upravniku tovarne avtomobilov FIAT, da bi se udeležil srečanja, ki ga je organiziral zavod CESPE.
«STAMPA» imenuje to srečanje «Gospodarski kompromis» in ga primerja nekdanji Morovi politični definiciji o «konvergentnih vzporednicah», se pravi o dveh «vzporednih linijah», ki se po fizičnih zakonih ne moreta nikoli srečati, vendar lahko obrodita pozitivne rezultate, ko bi morala vsaka izmed vzporednih sil (verjetno tu misli ali sindikate ali industrij-ce, oziroma KPI in vlado) opraviti svojo dolžnost, v «skupno korist».
Več kot skepso, preprosto prezir, pa kaže do tega vprašanja glasilo konservativne buržoazije, Montanellijev «IL GIORNALE NUOVO», ki v uvodniku Maria Cervia trdi, da je Lama v Aricci govoril o «zmernosti sindikatov», čeprav gre večkrat za demagogijo, za katero se skrivajo neodgovorna zadržanja. V tem okviru podtika «GIORNALE» sindikatom odgovornost za to, da je «Italija postala balkanska država», kjer naj bi izraz «balkanska» bil višek prezira.
Analiza Maria Cervija je preprosta: «Industrijske naprave niso izkoriščene, na borzi kotacije padajo, investicije ’ne pijejo’ pri vodnjaku kredita, prazniki in odsotnost delavcev pa krčijo delovno prisotnost in torej proizvodnjo». Nato «GIORNALE» pripisuje neimenovanim «strokovnjakom» pa-men sabotaže industrije in daje razumeti, da so tega krivi tudi «pretorji dela», ki niso kaznovali delavcev, ki so izžvižgali ameriškega veleposlanika Johna Volpeia, ko je obljubljal tovarni «Alfa Romeo» ameriška naročila.
Delež krivde ima, za «GIORNALE NUOVO», tudi vlada, ker ne «zbada» birokracije in gospodarstva, temveč, nasprotno, ustvarja «rekorde paralize» v državi.
Optimizem zakrknjene buržoazije? Kdo ve. Vsekakor «GIORNALE» zaključuje uvodnik o gospodarstvu sarkastično: «Zleknimo se, torej, in spimo v naslonjaču. Pazite pa, kako se boste zbudili».
Davčni izterjevalec ugrabljen pri Trapaniju
CATANIA, 17. — Pri Catanii so našli 70 ročnih bomb tipa «baHilla», ki so bile skrite v stari stanovanjski hiši, ki jo prav sedaj rušijo. Gre za bombe, ki jih je nekdo po vsej verjetnosti skril za časa zadnje svetovne vojne, čeprav so bile še v zelo dobrem stanju. Skrite so bile v skrinji, ki so jo zazidali v zid. Izvedenci za eksploziv kvesture v Catanii so vseh 70 ročnih bomb razstrelili.
SALEMI (Trapani), 17. - Okrog 13. ure je bil v Salemiju pri Trapaniju ugrabljen posestnik Luigi Corleo, znan kot eden najpremožnejših ljudi v pokrajini Trapam. Ugrabitelji so napadli Corlea, ko se je okrog 13. ure vračal domov iz izterjevalnice, ki jo upravlja. Po kratkem rvanju so porinili posestnika v svoj avto in pobegnili.
Luigi Corleo, ki je star 71 let, je zgradil svoje premoženje na davčnih izterjevalnicah, ki jih ima v zaku pu.
«ZGODOVINSKI KOMPROMIS» V ŠPANIJI
Akcijska enotnost skupin španske opozicije Francu
Komunisti, socialisti, demokristjani obeh skupin - «junte» in «platforme» - za pluralistično demokracijo — Različna mnenja o kraljevini in republiki — Katalonci formalno objavili svoje samostojno nastopanje — Molk Baskov
MADRID, 17. — Zdi se, po obja-, ličnemu političnemu prepričanju, vi «manifesta platforme demokra- skupen jezik? Če ne bomo v teh tičnega sporazuma», se pravi orga- naših temeljnih ^ problemih držali nizacije, ki združuje stare španske, skupaj, potem pomeni, da je med
socialiste in demokristjane, da se v Španiji oblikuje «zgodovinski kompromis», ki naj privede, ko bo to mogoče, do prehoda od fašističnega režima k demokraciji in novim oblikam vladanja.
V Španiji delujeta sedaj dve opozicijski skupini, ki sta dejansko nekakšni koaliciji strank in organizacij, to sta «demokratična junta», v kateri sodelujejo španski komunisti, socialisti in napredni katoličani ter «platforma», ki združuje, kot rečeno, socialiste starega kova in demokristjane. Med tema skupinama se uveljavlja težnja po sporazumevanju, enotnemu akcijskemu programu in, tega ne izključujejo, formalni združitvi.
Obe skupini se že sedaj strinjata, da je potrebna najtesnejša sindikalna enotnost, kot dokazuje skupni nastop v podporo «comisiones obreras», na zadnjih sindikalnih volitvah, ko so ti ilegalni demokratični organi prejeli zaupanje 75 odstotkov španskih delavcev in tako zadali prvi močan udarec franki-stičnemu režimu.
Strinjajo se nadalje, da mora biti Španija «pluralistična demokracija», da morajo biti nemudoma izpuščeni politični jetniki in da je treba narodnim skupnostim zagotoviti avtonomijo. Obenem obe skupini zahtevata razpust vojaških in posebnih sodišč, nevtralnost vojske in svobodo tiska.
Razhajata se pa glede oblike državne strukture. Gre za vprašanje, kako omogočiti «prehod po Francu» od kraljevine do republike. Junta predlaga izvedbo referenduma, ki naj odloča o obliki državne organizacije, medtem ko druga skupina predlaga, naj bi z referendumom počakali in medtem sprejeli kraljevino.
Zanimivo je, da narodnostne skupnosti, ki sicer s simpatijo gledajo na demokratično presnavljanje Španije, tudi v tem pogledu kažejo precejšnjo avtonomijo. Tako je «asam-blea de Catalunya», katalonski politični organ, oklical lastno samostojnost in pripravljenost, da — na enakopravni ravni — sodeluje z obema osrednjima španskima opozicijskima skupinama, tudi po prevzemu oblasti le-teh.
Za sedaj Baski še niso objavili svojega stališča, saj je znano, da zahtevajo — kot maksimalni cilj — globalno neodvisnost in odcepitev španskih in francoskih pirenejskih pokrajin ter ustanovitev države Euz-kadi. Ker pa se tudi ETA zaveda-, da bo to nekaj časa nemogoče, dopušča možnost sporazumevanja. Za sedaj pa se o tem še ne govori.
nas udarilo nekaj negativnega, u-sodnega. Slovenci smo v najtežjih časih vedno dobili skupen jezik. Ga bomo znali dobiti sedaj, ko nam grozijo nemajhni problemi in ko nam asimilacija pobira takorekoč dan za dnem ljudi in zemljo ter se kot kača plazi vedno bolj proti meji? Na zadnjih volitvah je volilo ogromno novih priseljencev italijanskega rodu; to nam mora dati misliti, ali ne gre tu že za bitje zvona? Od nas vseh je odvisno, ali se bo ta asimilacija ustavila ali pa se bo nezadržno plazila dalje proti meji in nas v nekaj desetletjih ugonobila.
Ameriška obalna straža je zaplenila japonsko ribiško ladjo «Tokachi maru», češ da je lovila v ameriških teritorialnih vodah. ZDA so namreč pred nedavnim razširile mejo svojih teritorialnih voda. Na sliki: japonska ribiška ladja pod kipom svobode ob vhodu v newyorsko pristanišče.
			
FNLA RAZMIŠLJA, ALI NAJ NAPADE LUAND0
¥ àngoli vlada napoto zatišje: premirje ali državljanska vojna?
Portugalska je baje zahtevala sklic varnostnega sveta OZN - Delegacija filozapadne FNLA v Pekingu - Srečanje med sprtimi gibanji pod grožnjo Portugalcev, da bodo posegli z vojsko
Slovenska
skupnost
(Nadaljevanje s 1. strani)
stavniki SZDLS. Na teh skupnih sestankih je vedno prišlo do koristne izmenjave mnenj in do soočenja seveda tudi povsem različnih misli. Prepričan sem, da so ti stiki koristni in nujni. Gotovo so indirektno vplivali na pozitiven razvoj v Benečiji.
Glede Slovencev na Tržaškem pa lahko rečem, da so bili ti stiki dobrodošli, vendar morajo postati še bolj učinkoviti za obe strani. Zamejski Slovenci se dobro zavedamot kako so nam dobri odnosi s predstavniki SR Slovenije nujno potrebni z" naš obstanek in razvoj. Predstavnikom matične države pa morajo biti ti stiki potrebni pri zavzemanju takih stališč, ki morajo biti manjšini vedno koristni, upoštevajoč pri tem različne nazorske o-predelitve in politične poti slovenskega zamejstva. Zavedati se mora, da je Slovenska skupnost res učinkovita vest vsem strankam, tudi tistim, ki imajo v svojih vrstah organizirane Slovence.
Vpr.: Kaj pa glede skupnih nastopov v zamejstvu?
Odg.; Pred nami je veliko problemov, ki bodo za nas lahko usodni, če jih ne bomo skupno reševali. Omenim naj samo sprostitev tržaškega regulacijskega načrta, do katerega mora priti čimprej.
Naše vasi postajajo muzeji, slovenski pari se izseljujejo v mesto, ker v kraških vaseh ni dovoljena nikakršna gradnja ali temeljitejše popravilo obstoječih hiš. Temu stanju je treba napraviti konec in o-mogočiti slovenski vasi (kolikor je je še ostalo) normalen razvoj in mirno življenje.
Prav tako bo potrebna skupna akcija proti sedanji zamisli kraških rezervatov, katere nam hoče vsiliti deželni odbor. Če bomo dovolili, da bo Kras spadal pod takšne kraške rezervate, kot jih ima danes v načrtu odbor, ki ga sestavljajo KD, PSI, PSDI in PRI, potem pomeni, da smo se že vdali v to, da se polagoma, a vztrajno odpovedujemo svojemu imetju, to je svojemu ozemlju, ki je še vedno slovensko, in ki je kot tako zaščiteno tudi z londonskim sporazumom.
To sta le dva problema, vendar je še veliko drugih, od katerih je globalna zaščita Slovencev v Italiji na prvem mestu. Bomo znali tu,vsi zamejski Slovenci dobiti, kljub raz-
LUANDA, 17. — Medtem ko se razvija živahna diplomatska akcija, v upanju, da bo mogoče ustvariti oblike sožitja in sporazumevanja treh osvobodilnih gibanj, se v Angoli in zairski prestolnici Kinšasi posvetujejo voditelji prozahodne Robertove FNLA, ali naj napadejo prestolnico Luando in s tem tudi formalno razplamtijo pravo državljansko vojno za oblast. Težnjo po takojšnjem začetku državljanske vojne, ki bi jo gotovo podprle mednarodne naftne družbe, Katerim gre predvsem za «enklavo» Kabinda, bogato s petrolejskimi vrelci, zavira bojazen, da bi portugalska vojska utegnila prevzeti nadzorstvo nad državo in obnoviti neke vrste «neokolonialistično» oblast. Portugalski zunanji minister major Melo Àntunes naj bi namreč med tridnevnimi pogovori s predstavniki treh osvobodilnih gibanj (MPLA, FNLA in UNITA) zagrozil s tako «neokolonialistično akcijo», katere značaj naj bi bila «začasnost» in golo spoznanje, da gre za odklon od politike dekolonizacije v humane namene. Melo Antunes o možnem posegu portugalskih vojaških enot ni govoril javno, vendar je na to možnost namignil tajnik OZN Kurt Waldheim. Melo Antunes je v Lizboni, kamor se je nemudoma vrnil, poročal svetu revolucije. V izjavi sveta, ki jo je tisku posredoval glasnik Lourenco, je rečeno, da je «izključen vsakršen poseg OZN», takoj zatem pa dodaja, da so «nekoliko zvišali portugalski vojaški kontingent v Luandi». OZN je portugalski visoki komisar, general Cardoso, zaprosil samo za pomoč v živilih in zdravilih, ker se boji, da bo v Luandi izbruhnila kaka epidemija zaradi kupov nepokopanih trupel. Portugalska vojska namerava vsekakor v najkrajšem času, po daljšem obdobju nevtralnega čakanja, poseči na miren način tako, da bo poslala na kmete tovornjake, ki bodo zbirali
Po tednu dni1 osvobojen ugrabljeni milanski podjetnik
MILAN, 17. — Danes ponoči je bil v Milanu osvobojen Giuseppe Fer-rarini, 69-letni podjetnik, ki je bil ugrabljen pred tednom dni pred svojim podjetjem avtoprevozov. Banditi so se zaleteli v njegov avto s svojim in ga tako prisilili, da je izstopil. Po kratkem rvanju so ga o-nesposobili in ga odvedli s seboj.
Po dolgih pogajanjih je družina Ferrarini snoči plačala odkupnino v višini 200 milijonov lir, nekaj ur pozneje pa je bil podjetnik že osvobojen. Maršavost ih ustrujenost sta jasno pričali, da je ujetništvo hudo zdelalo Ferrarinija, tudi ker zaradi živčne napetosti ni mogel jesti, čeprav so mu ugrabitelji vsiljivo ponujali hrano.
Ferrarinija so banditi osvobodili blizu nekega motela v neposrednem milanskem predmestju, kamor je prišla ponj policija. Po kratkem zasliševanju so agenti odpeljali podjetnika domov, ker je bil hudo zdelan, vendar kaže, da si bo po nekaj dneh skrbne nege opomogel.
HAAG, 17. — Na Nizozemskem so uradno sporočili, da je tamkajšnji primas Alfrink sporočil papežu Pavlu VI. svoj odstop, ker je dopolnil 75. leto. Alfrink je svojo odločitev sporočil tudi nizozemskim vernikom, ki jim je spričo svoje odprtosti bil vedno zelo pri srcu.
Sodelovanje
(Nadaljevanje z 2. strani)
Načelnik opozicijskega zastopstva Vladimir Rebula je najprej obrazložil, da je Slovenska skupnost odklonila vabilo za sodelovanje, ker niso ustvarjeni pogoji za tako sodelovanje, ker je prejšnja uprava doslej napravila preveč bistvenih napak, da bi nanje pozabili. Ko bodo odpravljene vse pomanjkljivosti in vzroki nezadovoljstva med občani, bo tudi Slovenska skupnost zavzela bolj odprto stališče. Rebula je med drugim naglasil, da bi tudi v novi mandatni dobi Slovenska skupnost v duhu strpnosti konkretno sodelovala s tem, da bi podprla občinsko upravo vsakokrat, ko bo prispevala k pozitivnemu reševanju širših socialno-ekonomskih problemov predvsem v narodnostnem o-žiru. Opozicija Slovenske skupnosti bo torej kritična, da bi odpravili nekatere pomanjkljivosti in negativne pojave z željo, da bo v občo korist prišlo do skupnega napredka. Ko se bodo razmere v vodstvu uprave spremenile na bolje, bo Slovenska skupnost nudila najširše sodelovanje in je zaželel, da bi v teku te mandatne dobe izglasovali čimveč soglasnih stališč in sklepov
Siedile so volitve. Za župana je bil izvoljen Josip Guštin, ki je prejel 12 glasov večinske svetovalske skupine, tri glasovnice pa so bile bele. Za mesto podžupana je Boris Simoneta prejel 12 glasov in 3 bele glasovnice. Efektivni odbornik bo Miloš Budin, ki je prejel 11 glasov, 1 glas je dobil Srečko Òrèl, tri bele. Dva namestnika odbornika sta Janko Gruden in Anton Furlan, ki sta prejela 12 oziroma 11 glasov, Srečko Orel je prejel 1 glas, opozicijska skupina pa je oddala bele glasovnice.
Zatem se je novoizvoljeni župan Guštin zahvalil za zaupanje, da še ostane na čelu občinske uprave. S tem ga čaka velika odgovornost, vendar izraža tudi veliko zadoščenje, ker je to priznanje za njegovo preteklo opravljeno delo. Ko vstopamo v novo mandatno dobo in obenem proslavljamo 30-letnico osvoboditve, morajo biti še toliko bolj prisotni v naših srcih ti svetli ideah za uresničevanje demokracije in naprednih pobud. Prejšnja uprava je že globoko zaorala v ledino in si bo še z novim elanom prizadevala, da omogoči napredek naši narodnostni skupnosti.
ČUDEŽNA CESTA
Kot poročajo nekatere časopisne agencije kaže, da so na danskem otoku Bornholm odkrili «čudežno cesto», strm klanec po katerem se avtomobili vzpenjajo z ugasnjenim motorjem. Cesto naj bi odkrili prejšnji teden po naključju, ko je neki turist parkiral tamkaj svoj avto in je presenečeno opazil, da je vozilo švignilo navzgor po klancu, kot da bi ga privleklo nevidno magnetno polje.
Od tistega dne je otok, predvsem pa njegova čudežna cesta v središču pozornosti. Skoraj ne mine dan, da ne bi danski listi objavili paradoksalno sliko šoferja, ko znojen poriva avto po cesti... navzdol.
Ker na lastne oči pojava nismo videli, ne bi mogli priseči na resničnost in točnost poročanja danskega tiska. Govori se, da se na otok odpravlja mednarodna znanstvena ekipa, ki bo preučila pojav z najnovejšimi znanstvenimi napravami. Medtem pa si turistični delavci zadovoljno manejo roke, saj se je dotok turistov in radovednežev v zadnjih dneh podeseteril. Skrivnostno magnetno polje, ki tako privlačuje avtomobile, ima tudi dobre lastnost, da privlačuje lepe denarce.
Italijanski vladi bi svetovali, da bi se pozanimala v Koben-havnu, ali ni čudežna cesta na prodaj. Spustili bi po nji italijansko gospodarstvo in kdo ve, da si ne bi končno vsaj nekoliko opomoglo. Morda pa je vprašanje zgolj retorično: po 30 letih demokrščanske oblasti tudi čudežno magnetno polje lahka le malo zaleže.
hrano za Luando, ki ima 270.000 ljudi in je trenutno obkoljena. Tovornjake s hrano bo spremljala portugalska vojaška kolona, ki bo preprečila vsak spopad.
Vojaške enote FNLA Holdena Roberta so sedaj utaborjene 350 kilometrov od Luande, v mestecu Car-mona, vojaški poveljniki pa se medtem posvetujejo v Kinšasi, kjer je glavni štab FNLA. Vojakov FNLA v Carmoni je baje 5.000.
Drugi kontingent FNLA nadzoruje tudi industrijsko cono Luande, kjer so tudi rezervoarji pitne vode in e-lektrična centrala. Boje se, da u-tegne, v primeru dolgega obkoljeva-nja mesta, FNLA onemogočiti dobavo pitne vode in električne struje, kar bi mesto paraliziralo. Že sedaj so bolnišnice v mestu polne, po ulicah pa so kupi nepokopanih trupel, ki gnijejo v neznosni tropski vročini.
Tiskovne agencije trenutno poročajo samo o dejavnosti Robertove FNLA, medtem ko je dr. Agostino Neto, predsednik MPLA, dal daljši intervju «Tanjugu» in ponovil znana stališča svojega gibanja, ki je strogo neuvrščeno in socialistično u-fmo’’ieno.
FNLA obtožuje Netovo MPLA, ki nadzoruje po zadnjih spopadih Luando, da prejema orožje iz SZ.
Popoldne so agencije sporočile kratko vest, da so se predstavniki P'NLA in MPLA srečali v Luandi v upanju, da bo sklenjeno novo premirje. Medtem pa je zambijski zunanji minister sporočil, da namerava Portugalska verjetno zahtevati sklic varnostnega sveta OZN, na katerem naj bi razpravljali o položaju v Angoli.
Delegacija Robertove FNLA se je medtem odpravila na Kitajsko, kjer jo je z najvišjimi častmi sprejel vladni podpredsednik Teng Hsiao Ping.
Zdi se, kot poroča agencija «Hsin-ghua», da Peking posveča svoje sim patije še najbolj organizaciji UNI TA dr. Savvimbija, ki je sedaj ponudil svoje oddelke portugalskim vojaškim oblastem, naj jih uporabijo za vzdrževanje javnega reda. Obenem pa FNLA obtožuje «Portugalsko in SZ, da hočeta zadušiti angolsko svobodo.»
Zahvala za vljudnost domačinov, milice in RK
Zakonca Rosaria in Luigi Lanza iz Ul. Madonnina 19 se zahvaljujeta prebivalcem Podnanosa, prometni milici in osebju Rdečega križa, . ki so jim priskočili na pomoč ob priliki prometne nesreče 1. julija letos, pri kateri si je mož zlomil ramo, žena pa si je poškodovala nogo. Takojšnja pomoč domačinov in hiter poseg milice ter rešilca RK sta omogočila, da posledice nesreče niso bile še hujše.
FILADELFIA, 17. - Vsi vlaki na železniški progi New York — Washington so danes ponoči ostali blokirani zaradi požara, ki se je vnel v neki električni kabini. Na tisoče oseb je ostalo več ur blokiranih daleč od postaj.
BELFAST, 17. — štirje britanski vojaki so bili ubiti pri eksploziji preprostega peklenskega stroja v Forkhillu, približno 80 km od Belfasta. Po prvih podatkih kaže, da se je patrulja ustavila in kontrolirala vrč za mleko, ki je nenadoma eksplodiral in jih raznesel. V Ulstru pravilo. -|a so take bombe, skrite v vrčih za mleko, dokaj pogoste.
.............................................,,,|||,M,","|,|,""""i""i"im»iiiiiii"miiiiiiiii,inimiiii,„„„„I„„„1„l,|I|l|llI„,mI,ll„l„l,I,I„„l„,u„I|1||,|I,IIII||,1,1„„,.............................................................................................................................
OSMA UGRABITEV V ZADNJIH LETIH
Predstavnik mogočnih gradbenikov ugrabljen predsinočnjim v Rimu
Žrtev napada je Fabrizio Andreuzzi, eden najbolj premožnih gradbenikov italijanske prestolnice - Kljub velikemu premoženju je plačeval le poldrugi milijon lir davkov na leto
RIM. 17. — štirje zakrinkani in bitni priziv občinskega davčnega u-
oboroženi banditi so ugrabili včeraj zvečer v rimski četrti Borgo Fabrizia Andreuzzija, enega najpremožnejših rimskih gradbenikov. U-grabitelji so verjetno zelo dobro poznali gradbenikove navade in so vedeli, da običajno dela v svojem uradu do pozne ure.
Tako se je tudi snoči Andreuzzi zadržal v uradu do 22. ure z geometrom Renatom Marinom. Banditi so počakali gradbenika v temačni in malo obljudeni Ul. Delle Fornaci, tako da so lahko napadli Andreuzzija nemoteno. Medtem ko je Marino že sedel v svoj avto in se hotel odpeljati, so banditi obstopili
rada.
Andreuzzijev bratranec Cesare, ki je prav tako gradbenik, je v skupini rimskih gradbenikov, ki so po bankrotu poslovnika Micheleja Sindone odkupili delnice družbe «Società 'generale immobiliare».
V stanovanju Andreuzzijevih luč danes ponoči ni ugasnila. Kljub molčečnosti družine se je zvedelo, da se ugrabitelji še niso oglasili z zahtevo po odkupnini.
Ugrabitev Fabrizia Andreuzzija je osma ugrabitev v Rimu v zadnjih letih. To. je prvič, da «anonimna družba ugrabitev» vzame na piko predstavnika mogočnih rimskih
gradbenika in’ ga potisnili v SVoj I gradllenikov' ki štejejo v svoji sre-avto. «alfetfn» svetlosivp hprvc di najbolj premožne rimske družine.
avto, «alfetto» svetlosive barve. Napad je bil bliskovit in Marino ni utegnil poseči. Uspelo mu je le osvetliti s svojimi lučmi evidenčno tablico avtomobila in si izpisati številko.
Nekaj minut po ugrabitvi je v Rimu že stekel mogočen preiskovalni stroj, vendar doslej delo preiskovalcev ni bilo uspešno. Agenti letečega oddelka rimske kvesture so vso noč zasliševali Marina ter ljudi, ki stanujejo v Ul. Fornaci, da bi zbrali dovolj elementov, ki bi jim lahko omogočili hitro in učinkovito preiskavo.
Kot rečeno je Fabrizio Andreuzzi eden najpremožnejših rimskih gradbenikov. Njegov oče Cesare je v nekaj letih postavil na noge pravi imperij in po smrti zapustil dedičem premoženje (predvsem stanovanjska poslopja), katerega vrednost naj bi znatno presegala pet milijard lir. Družinski poglavar je trenutno Clara Santucci, mati ugrabljenega gradbenika, katere last je vse družinsko imetje. Kljub temu ji je rimski občinski urad ugotovil obdavčljivo osnovo 26 milijonov lir in ji naložil tri milijone in pol davka na leto. Po prizivu so znižali ženski obdavčljivo osnovo na 16 milijonov lir, za poldrugi milijon lir letnega davka. Takoj po odobritvi zakona o davčni oprostitvi je San-tuccijeva vložila prošnjo za oprostj.-Itev, da bi tako preprečila njore-
najbolj premožne rimske družine. Le enkrat,, 11. decembra lani, sta neznanca skušala ugrabiti Angelo
Armellini, hčerko premožnega gradbenika, a zločinski podvig je spodletel spričo hitre in odločne dekletove reakcije. Prav tako je konec novembra spodletel poskus ugrabitve sinov znanega kiparja Giaco-ma Manzuja zaradi odločne reakcije šoferja, ki je bil v rvanju z banditi hudo ranjen.
Od sedmih ugrabljencev je bilo doslej šest osvobojenih proti izplačilu bajnih odkupnin, ki so vse presegale milijardo lir. Edini, ki je še v rokah banditov je ladjar Giuseppe D’Amico, ki je bil ugrabljen 30. julija. Zanj so roparji zahtevali osem milijard odkupnine, pa čeprav je plačeval letno komaj dva milijona lir davkov. Pogajanja med družino D’Amico in ugrabitelji so še v teku in o njih ni bilo mogoče zvedeti ničesar.
VEDNO SVEŽA EXPRESS
bareaffe
MEŠANICA PRAVE KAVE V ZRNU PO POSTOPKU PRESURIZACIJE
PREHRAMBENA INDUSTRIJA