113. Številka. Ljubljana, v petek 20. maja. XX. leto, 1887. lshaja vtak dan ivc(er, izimfi nedelje in praznike, ter velja po pošti prcjeman za a vs t r i j sk o-o g ersk e dežele za vse leto 15 gld.. za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse loto 13 gld.. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanja mi dom računa se po IG kr. za meec, po 30 kr. za četrt k-ta. — Za tnje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četimtopne petit-vrste po 6 kr.. če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole franki rat i. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in npravniftvo je v Rudolfa KirbiSa hiši. ,<_iledalifika stolna". U prav n i št v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Iz državnega zbora. Na Dnnaji, 17. maja 1887. Ne čudite se, da je poročevalrc „Slov. Nar/' iz državne zbornice skoro nezvest postal svojemu časnikarskemu p1 oklicu! Počasi in okorno plete s*j specijalna debata o državnem proračunu; prazne klopi in neskončni govori, mučnodolge seje dvakrat na dan, po dnevu in po noči, poslanci utrujeni, galerije zapuščene — to je signatura sedanjemu zborovanju! NaTavne težave, izvirajoče iz neprestanega sedenja prouzročile so silno apn ti jo mej poslanci, in kar se je te dni pri razpravi finančnega minister-stva čulo iz ust raznih govornikov, tudi ni bilo po tem, da bi moglo galvanizovati otrpnele živce našim zastopnikom. Pa sodba je splošna in skoro ne dopuščamo nobene izjeme! Da je načelnik „nemškega kluba", Širokoustnež Heilsberg zopet prazno slamo mlatil, verjel mi bode vsakdo, kateremu je bila dana prilika, bolj natančno si ogledati dotičnega gospoda. Dunajevvski, odgovarjajoč mu v fini polemiki igral se je z nejednakim nasprotnikom, kakor mačka z mišjo. To tedaj nas ni osupnilo, iznenadil pa nas je poslanec Brnske trgovinske zbornice, N > u w i r t h, s svojim govorbm. Mož velja za kapaciteto v financ nepolitičnih vprašanjih, in kot debatter je tembolj nevaren, ker razpolaga z onim skelečim sarkazmom in hudobnim doutipom, s kojim se „odlikuje" ves njegov, to je semitski rod. — Ali kar smo bili včeraj slišali iz njegovih ust, izdatno je zmanjšalo in skrčilo respekt, katerega smo dosihmal imeli pred njegovo finančno nezmotnostjo. Ne zmeneč se za naslov, h kateremu je bil oglašen, zašel je govornik zopet nazaj v generalno debato ter spravil srečno na dan vse to, kar je takrat moral zamol-čati, ker ni prišel do besede. BEine verhaltehe Rede filr die Generaldebatte" — nič druzega! Zopet je deputiral s številkami, ki so že z davna bile ovr žene, zopet je očitaval in natolceval z argumenti, katere je razsodna kritika Že do dobrega bila uničila in zdrobila, in naposled, sklenivši svoj govor s patetičnim vzklicem, da finančnega ministra prepušča „njegovi vesti" — napravil tu in tam, na desni in na levici, pri protivnikih in pristaših le jeden konečni utis, katerega o/.nači jedna sama beseda „Comed iante!" Zanimiv deviški govor imel je danes poljski poslanec Scze pan o ws ki. Saj je mož sploh interesantna prikazen! Visoke rasti, elegantne postave, razhoritega obraza je S <: z e p a n o w s k i po svoji vnanjosti „gentleman" od nog do glave. Veliko je sveta videl, mnogo se učil in mnogo Skusil, celih deset let živel je na Angleškem, kjer je služboval v „Indian oftice', v indijskem ministerstvu. On je tako rekoč ustvaril petrolejsko obrtnost v Galiciji in ko je lansko poletje, predno je bil izvoljen kot poslanec, sodeloval kot izvedenec pri glasoviti pe trolejski euketi v carinskem odseku, obračal je na se splošno pozornost po svoji reznosti in svojem stro kovnjaškem znanji. Pripetilo se je torej danes to čudo, da so se poslanci zopet jedenkrat nakopičili okolu govornika ter pazno poslušali razpravo njegovo. Čudo, pravim, kajti budgetna debata traja že četrti teden, in po navadi je sedaj mnogo več poslancev v „couloir" ih in v restavraciji nego v zbornici. In mož govori zares dramatično! Istina je, strogo logičnega ustroja nesmo našli v njegovem govoru, uvod bil je preveč raztegnen, marsikatera misel se je po nepotrebnem ponavljala, in kar se baš jedra tiče njegovega umovanja, bil je tu zopet prekratko-beseden, premalo jasen. A vender ne moremo zanikati, da že zdavno nesmo poslušali nobenega govora s tolikim zanimanjem nego baš „maiden-speech" Sczepanovvskega! Govoril je osobito o davčni reformi ter naglašal, da je doseči to reformo, katera'se tudi njemu vidi neizogibna, potom davčne avtonomije. Kakor že povedano, bil je tu žalibog preveč zapet, kedor se je sploh bavil z davčno politiko, bodi-si praktično, bodi-si Ž njeno teorijo, znal bode, da je davčna avtonomija, t. j. sodelovanje davkoplačevalcev pri razdelitvi davčne glavne vBote ter pri o b d a č e n j i sploh, jako koristno pri nekaterih davkih, pri drugih nepotrebno, a zopet pri drugih celo kvarno. In baš tu nam je govornik podal le nekaj splošnih načel, ne da bi se bil podal v nadrobno razmotrivanje tega fundamentalnega vprašanja, ka tero jedino daje pravo vrednost taki razpravi. Toliko v kritiko tega govornika, vender pa moramo izjaviti svoje prepričanje, da je Sczepa-nowski oseba v naši zbornici, s kojo bodemo morali Bi večkrat in prav resno bavili se. Govor poslanca Šuktjeja. v državnem zboru dne 9. maja 1 887. Dalje, i Jako obžalujem, da ne morem ustreči tej opra-vioenej radovednosti. Ponašati se morem s tem, da svojo domovino dobro poznam. Prepotoval Bem vse pokrajine, koder bivajo Slovenci, mnogo občeval s kmetskim prebivalstvom, govoril kmetom na mnogobrojnih shodih, pri slavnostih itd. ne samo na Kranjskem, ampak tudi na Štajerskem in Primorskem — in jaz govorim slovenski pismeni jezik ravno tako dobro ali slabo kakor nemškega — pa nikdar se mi še ni pripetilo, da bi me kdo razumel ne bil. ('e gospod dr. Ausserer misli, da se v Nemcih ne razlikuje pismeni jezik in narečje, katero govore, se žalibog jako moti. Razloček mej narečjem katero govore, in pismenim jezikom je v nemščini še večji nego v slovenščini, in za posebno zabavo gospodu dr. Weitlofu, ki se jako zanima za vse, kar je v zvezi s Kočevjem, hočem povedati majhno dogodbico, katero sem sam doživel. Bilo je 1875. leta, ko je bila v Novemmestu neka porotna obravnava. Prišla je k obravnavi Kočevka, stopila pred predsedniku, izpovedavala pred sodiščem, Kočevka, ki ni znala ne nemški ne slovenski. Pripovedovala je jako gladko, poslušali smo jo z veliko pozornostjo, pogledovali drug druzega, majali z glavami, kajti nikdo ni niti besedice razumel. Predsednik je ponovil vprašanje — toda z jednako negativnim rezultatom. Gospoda moja! Ne vem, kaj bi bilo storilo sodišče, ko ne bi bil mej porotniki nekdo, ki je v mladih letih mnogo trgoval s konji po Kočevskem. Tu je ustal, ponudil se za tolmača ter rekel nam: „To in to nam hoče priča povedati." Recimo, da bi bila dr. VVeitlof in dr. Ausserer navzoča pri dotičnej aodnijskej obravnavi. Gotovo bi jima bilo ravno tako slabo šlo, kakor meni. Mari bi jima bilo tu opravičeno sklepanje, daje nov nemški pismeni jezik nekaj, kar se LISTEK. Mabel Vaughan. (Roman. V augkškem spisala Marija S. Cummins, poslovenil J. P—ski.) Štirinajsto poglavje. (Dalje.) Ubogi deklic! komaj je vedela, kaj je govorila ali storila. Ludvika je bila doma. Mabel jo je našla v dragi obleki ležati na naslonjači; bila je od prejšnjega večera še preveč utrujena, da bi se le količkaj napenjala. Ko je Mabel sedela že pred sestro in je navadnemu pozdravu sledil premolk, vprašala se je, zakaj je pač sem prišla. Gotovo ne, da bi gospe Lerovevi predmet svojega mišljenja izdala. Morebiti, dasi sama ni vedela, da bi poizvedila, ali Ludvika pozna ono usodno skrivnost. In če jo pozna, poizvedila bila bi morebiti nje misli o tej nesrečni stvari. „Kaj ti si bila od desetih sem pri Geraldiji?" V8kliknila je gospa Leroveva ter s temi besedami pretrgala hipni molk. „O Mabel nadaljevala je s slabim glasom ter se ugodno na blazine usedla, „kako krepka si ti! Mene pa je minula noč toli upehala, da sem komaj k zajutrku došla." „Ti si več plesala nego jaz", rekla je Mabel z rastresenim glasom in napol boječim pogledom. „Da, zares da", odgovorila je Ludvika z radostnim obrazom mlade krasotice. „Nikakor se ne morem izgovarjati. Mabel, kako pa ti delaš?" A, nadaljevala je ne čakaje odgovora, „ti nikdar nisi tako rada plesala kot jaz; jaz sem bila prav zato odgojena. Krakovsko s kastanjeti (cracovienne with castanets) sem že plesala v četrtem letu, da sem materine goste kratkočasila. Neki večer bil je pri šoten neki grof; njegovega imena se več ne spominjam, prav natanko pa se še spominjam, kaj je o mojem plesanji rekel." Ludvika prišedša do tega predmeta nehala ni prej, dokler ni Mabeli naštela vseh priljizljivih pohvalnic, ki so uho najprej otroku in potem ženi do sedanjega časa otrovale. Ko je nehala, usopla se je Mabel prav globoko, kajti vse te izjave neomejene nečimurnosti je že predobro poznala. Nikdar bi ne mislila na se in na take neumnosti, ko bi vedela, kar jaz vem", mislila si je Mabel; in čutila se je se nekaj olajšano misleč, da vsaj jeden član izmej rodovine nič ne ve o Henrikovi sramoti, o njegovi nesreči. Cele pol ure je Ludvika skakala od ničevega predmeta do ničevega predmeta, ne da bi bila se nje žlobudravost le količkaj ozirala na Mabelino nenavadno molčanje; nazadnje je ta vender ustala, da bi odšla. „Podaj mi no kolinsko vodo", rekla je sestra Mabeli; in steklenico vzemši jej iz roke, ulila jo je malo na rutico ter jo k čelu pritisnila. „Zdi se mi da me danes glava boli", zdehnila je, vsekakor se mi kar vse vrti po glavi. Mislim, to prihaja od šampanjca, ki sem ga sinoči pila. Zapri zatornice, kaj ne, Mabel? Ko bi hotela danes le Lidija biti pri otrocih, radi bi malo zadremala. Ali je Henrik bil danes pri zajutreku? pristavila je smije. Mabeli se je kar tresla roka, ko je od Ludvike obrne na zapirala zatornice; nje glas je izdajal veliko razdraženost, ko je vprašala: „Zakaj>u „0 nič" odvrnila je Ludvika; mislim le, da se je bil pozno povrnil in da ima velik popitek prespati". Mabel ni odgovorila ter je le drnkala s kljuko pri zatornicah, katere je zaman skušala zapreti. popolnem loči od narečja, katero govori narod, da ga narod tedaj celo razume ne? Tu je ravno logika, ki se je rabila proti nam. (Prav dobro! na desnici) Sicer se pa Čudim možu, ki že tako dolgo sedi v dolenje-avstrijskem šolskem svetu, da ne pozna nekega glavnega načela, elementarnega pojma pedagogike. (Veselost na desnici.) Mari ne ve, da naloga ljudske šole baš je in mora biti, mladino seznaniti a pismenim jezikom. (Res je! na desnici.) Jako sloveč nemški pedagog, katerega mnogo višje cenim kakor poslanca dr. VVeitiofa (veselost na desni) — to je Karol Kehr — je to izrekel v njegovej „Praxis der Volksscnule" s kratkimi besedami. Rekel je: Prisvoje nje književnega jezika je in ostane glavni smoter jezikovnega pouka. Književni jezik mora si tedaj mladina še le prisvajati. Lahko bi še več govoril o ljudskej šoli. Lahko bi pokazal, da je vse šolstvo po pokrajinah, koder bivajo Slovenci, sedaj v velikem nasprotji z veljavno lj u dskošolsko zako nodajo kakor tudi z ustavno pravico. Tre-bal bi samo prosto, neolepšano naslikati razmere na Štajerskem, v Trstu in Istri, popisati bi vam moral samo ono barbarstvo — druzega izraza ne najdem — s katerim se ponemčuje po koroških ljudskih šolah, in mislim, da bi bil naš uspeh popoten. (Poslanec Ghon: To vender ni res, da vlada barbarstvo! J Gospod Ghon mi je posegel v besedo, mene sicer tako poseganje v besedo tako malo moti, kakor gospoda poslanca "VVeitiofa, če bi se morda gospodu Ghonu ali kakemu druzemu koroškemu poslancu zljubilo klicati me na odgovor, ker se kot kranjski poslanec potegujem za uboge Vindišarje na Koroškem, opomnil bi ga na besede, katere se neso spregovorile z naše straui, katere so se pa pred nekaterimi tedni čule v tirolskem Meranu, besede, ki so uredne, da si jih vsakdo utisne v srce. Glase se: „Kdor ima cut za svojo narodnost, mora imeti jo tudi za one, kisovnevarnostida bi svojenarodnosti neizgubili." (Dobro! Dobro.' na levici.) Tega, gospoda moja, ni noben izmej nas izustil, ampak mož na one j (levej) strani, katerega vsi spoštujete in imenujete svojega vodjo. To je po slanec dr. Herbst. Vender ne bodem dalje govoril o ljudskem šolstvu. Vsaj bode tako jeden mojih tovarišev pri dotičnem naslovu imel priložnost, še naše dotične pritožbe podrobno in točno razložiti. Sedaj preidem k srednjim šolam. Njega eksee-lcnca je v hudgetnem odseku dovolj razložil, kako stališče zavzeralje nasproti našim pritožbam. Odkritosrčno rečem, izjava ministrova me je v jednem oziru zadovoljila v drugem pa zopet ne. Rečem zadovolj ila, ker jeNjega eksceleDca izrecno konstatoval ugodne učne uspehe, kateri se d o s ez a j o n a s 1 o v e n sk i h vz p o r e d-nicah v Ljubljani tudi z o žirom na pouk nemščine. To je moralično priznanje, na katero se bodemo z dobrim uzrokom vsak čas lahko sklicali. S tem so spodmakneua tla ouim načelnim ugo- vorom, da se je z upeljavo slovenskih vzporednic vzela slovenskim gimnazijcem možnost priučiti se nemščine v besedi in pismu. Njega ekscelenca je nadalje v odseku dobrovoljno načelno priznal, da so naše terjatve opravičene. Obljubil je tudi, da se bode na to stvar oziral. Toda gospoda moja — in baš to me ni zadovoljilo — nekaj smo pogrešali v dotični izjavi, namreč povedalo se ni, kdaj se bodo osnovale vzporednice; če so poučni uspehi povoljni, če se ne more ugovarjati načelni opravičenosti, čemu se potem, gospoda moja, še vedno odlaša osnovanje vzporednic n. pr. v Celji m Mariboru, kjer je še večja priložnost priučiti se nemščini, kakor kjer koli na Kranjskem, celo Kočevje ne izvzemši. Naučni minister mora vediti, da je s svojo izjavo nam Slovencem dal nekako menico, katero smo seveda hvaležno vsprejeli; siliti moramo, da v to menico pride ono, brez katerega nema veljave, povedati se še mora, kdaj menica zapade. Povedati se nam mora, kdaj smemo pričakovati, dase nam da u aob ljuba tudi s poln i. S tem, da se nam kaže na neko megleno bodočnost, nam še ni ustreženo. (Tako je! na desnici.) Ker sem že pri srednjih šolah, sili ine g. poslanec dr. \Veitlof, kakor mi je tudi neprijetno in v resnici zoprno, da stopim za njim tja, kjer je on začel. Jaz sem se v tej visokej zbornici vedno držal načela, osobnostij ne dotikati se, v parlamentu ravnal sem se vedno po pravilu: „Naredbe treba zadeti, ljudem pa prizanašati." Danes pa, ko smo napadeni, kakor je to storil gospod poslanec dr. Weitlof, se pa moramo braniti in poslužiti se moram one svobode, katere se je posluževal gospod predgovornik, Napal je „Ljubljanski Zvon", nazivajoč ga „takozvani literarni proizvod." — V tonu je bilo nekaj zanič-ljivega, ki se ne da zopet izraziti. — Kar se tiče ^Ljubljanskega Zvona" — jaz sem sam mu sotrudnik, ter si to štejem v ponos - moram reči, da je to mesečnik, ki dela Slovencem čast, ki si je utrl pot v znanstveni sove t, h kateremu pa, žal, baš gospoda dr. "VVeitiofa prištevati ne morem. Če hoče vedeti gospod poslanec dr. Weitlof, kako znanstveni krogi, strokovni krogi, sodijo o „Ljubljanskem Zvonu", potrudi naj se in vzame v roko n. pr. časopis „Archiv ftlr slavische Philologie", kateri izdaje evropska celebriteta profesor Jagič, in izhaja pri "VVeidmannu v Beroliuu — našel bode v njem celo vrsto jako častnih recenzij. Navel je iz nLjubljanskega Zvona" nekaj spisov, nad katerimi so se tudi nekateri krogi pri nas spodtikali, to je pravljice z Gorjancev; toda te pravljice neso druzega, kakor pripovedke in zgodbice, katere pripovedujejo kmetje okrog Gorjancev. (Daljo prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 20. maja. Češki «lržaviioz»oi*ftki klub se je razšel. Dr. Rieger poslal je vsem češkim državnim poslancem sledečo okrožnico: „P. u. Vsled klubovega sklepa z dne 16. t. m., s katerim se je izjavila zahteva, da se ima popolnem prenoviti češki klub, Vam naznanjam, da z današnjim dnem preneha češki klub v sedanji sestavi. Na Dunaji 18. maja 1886. Dr. Fr. Ladislav Rieger.* Žy dolgo so se kazala velika nasprotja v češkem klubu mej Mlado-, Staro-Cehi, fevdalci in Moravani. Ker so ta nasprotja bila vedno večja, moral se je klub razi ti. Kako se bode sedaj prenovil, še ne vemo. Navstalo bode najbrž več klubov. Vest, da bode vlada razpustila moravski deželni zbor, se že preklicuje. Nam se že sprva ni zdela prav verjetna, ker se Taaffejeva vlada ne upa nič prav energično postopati proti levičarjem. Ravno tako se oporeka vest, da bi dr. Matuša imenovali češkim deželnim ministrom. Vojnemu ministru grofu Bvlandtu-Reiritu se je zdravje jako zboljšalo. Koncem tega meseca vrne se z dopusta na Dunaj in bode zopet prevzel vodstvo vojnega ministerstva, VnaiUe države. Kakor se poroča „Moskovskim Vjedomostim* iz Bukurešta se v Kuloarski pripravlja prevrat Rusiji na korist. Vidinski poveljnik je nedavno pohodil v spremstvu carinskih poštnih uradnikov ruski parobrod „Olgo", kjer so je pogostili. Poveljnik je povabil kapitana potem na zajutrek, pri katerej priložnosti so napivali carju, ruskemu in bolgarskemu narodu. — V Ruščuku so vojaki umorili podčastnika, ki je z zaprtimi grdo ravnal. Nedavno so kmetje okrog Trnovega se spuntali in šli v mesto, kakor poročajo ruski listi. Po mestu bil je boj in je ubitih m ranjenih kakih 300 osob. Opolčence v Lompalanki so razorožili. Davek od grozdja se za pol leta naprej izterjuje. Srbska skupščina snide se v avgustu. 16. junija bodo dopolnilne volitve v treh okrajih, v katerih so dosedaj vselej zmagali opozicijonalci. Ker bode vlada močno pritiskala, bodo morda sedaj zmagali vladni kandidati. Kakor poročajo ruski listi, je zadelo obda-čenje potnih listov na nove velike težave. Mnogi Rusi, ki bivajo v inozemstvu, so prosili, da jih odpuste iz ruskega podani št va, da jim velicega davka plačevati ne bode trebalo. Potem takem bi se nasprotno doseglo s to naredbo, kar se je sprva nameravalo. Zabraniti se je hotelo, da bi Rusi tako pogostem ne zahajali v inozemstvo, ampak rajši ostajali doma, zlasti denar rajši tratili po domaČih nego nemških toplicah. Sedaj bodo mnogi Rusi rajši za zmiraj ostavili domovino. Mnogo imovitih rodbin bi se za zmiraj izselilo. To pa vladi ne more biti po volji in stvar pride še jedenkrat pred državni.so-vet, ki utegne ta davek popolnem zavreči. Finančni minister sam ni nič kaj naudušen za ta davek, kateri je prav za prav izmislil že njegov prednik Bunge. — Na Kavkaz je prišlo mnogo tujih trgovcev žito kupovat, zaradi tega sta se ondi pšenica in ječmen močno podražila. Tvrdka Rothsehild začela je kupovati petrolej in tovarne za čiščenje petroleja na Kavkazu. JFraneoaka ministerska kriza se počasi razvija. Grevy je že vsprejel več osob. Zbornični predsednik Floquet je nekda predsedniku republike priporočal, iia naj pokliče ministerstvo, ki bode nadaljevalo Freycinetovo in Gobletovo politiko, katera je 18 mesecev imela večino v zbornici in bi jo še gotovo dobila. Kakor časopisi ugibljejo bode poklican Frevcinet, Ferrv ali pa Clemenceau, da sestavi novo ministerstvo. Clemenceau se je nekda izrazil, da bi Freycineta nikakor ne podpiral. Rochefort priporoča v svojem listu ministerstvo Clemenceaua, v katerem bi bil Boulanger vojni minister. Nobeno drugo ministerstvo se ne bode obdržalo. — Gobte-tovo ministerstvo je vrglo 164 monarhistov, 86 oportunistov in 25 pristašev skrajne levice. Najbrž se bode sestavilo ministerstvo iz vseh republikan- „Bilo je že dve, ko smo mi odšli," nadaljevala je Ludvika; moj mož mi je rekel, da so nekateri izmej mladih gospodov v gostilni še le tri ali štiri ure pozneje domov prišli. Henrik mislim, bil je jeden izmej najzndnih, kajti podoba je bila, da se nikdo ni bolje zabaval. Njegove žive dni ga nisem še vidila tako zidane volje, za katero se je imel bolj bogati večerji nego Viktorijiuim doutipom zahvaliti. Viktorija Vanekarjeva bi se mi gotovo ne zahvaljevala, da tako govorim", pristavila je z neskrbuim glasom. Mabel se je obrnila, odprla je vehice ter debelo in vsa začudena gledala sestri v obličje. Ludvika je zavrnila ta pogled srčne skrbi z njej navadnim lehkomiselniin in zaničljivim smehom. „Ne glej me toli prestrašena," vskliknila je nazadnje, nekaj razdražena po Mabelineni molčanji, ki pa je govorilo zgovorniše nego vse besede, ka tere bi bila izustila. „Ti si prav taka kot moj mož. Ta le govori, da je Henrik zašel v slabo tovaršijo in kar je več takih neumnostij. Jaz pa sem prepričana, da so njegovi znanci najimenitnejši mladi ljudje v mestu. Jaz sama imam kaj rada, če mladi ljudje imajo v sebi nekaj življenja in ognja; jaz nikakor ne ljubim onih bedakov, ki svoje vedenje natanko premišljajo in preuierjajo s strahu, da bi mej svetniki svoje veljave ne izgubili; in nazadnje vender niso za betvico boljši. A Mabel, kako slovesna si vender," pristavila je Ludvika skoro jezno. Ti pač ne misliš Henrika narediti puščavnikom in meni svetovati, naj postanem nuna in naj grem z gospodom Lerovem v puščavo, kar mi je sam danes zjutraj nasvetoval? Moje gaslo je, uživaj toliko, kolikor moreš in glej življenje le od lehke strani." Na to je na nasloujači se obrnivši jela izvrševati svoje gaslo, namreč sklenila je oči, da bi zaspala. Mabel je precej porabila migljaj tega dejanja ter je hitela iz hiše in ukazala kočijažu, naj jo popelje domov. Z ouim dolgim molčečim pogledom v obraz svoje sestre je bila popolnoma, prav do dna spregledala to puhlo posvetno bitje; premerila je bila brezdno mej močnim bitjem lastnega srca in slabotnim tripanjem Ludvikine žile; izpoznala je bila žalostno resnico, da bi v resnobnih izkušnjavah tega življenja pri sestri dobri svet in blago sočutje zaman iskala. Pri kom naj bi v tej grenki uri iskala tolažbe ? Pri očetu ne, kateri, kakor je mislila, še dolgo ne bode ni česa zvedel o slabem življenji svojega sina; pri teti ne, ker bi ta nad njim se ujedala z ostrostjo, katere se Mabel še lehko ni mislila; do višje nebeške pomoči obračati se pa še ni bila privadila, če tudi ni nikakor tajila nje moči. Zato pri-šedši v samotno svojo sobo, čutila se je prvikrat v svojem življenji v resnici osamljeno, — osamljena z grenko žalostjo. S kako razrušno močjo je ta bolest tlačila nje srce ter je razjedala! Svet naj je norost opravičeval ter lahkomišljeno se smij al, nečimerneži naj so jo zagovarjali in slabotneži in zanikerneži jej celo ploskali, Mabel se je o njej le tresla in jokala. Mislila ni na konec, presapila ni strahovitih nasledkov, ki so lehko iz nje izvirali; udarec na nje srce je bil pretežek, da bi bila mislila na kaj drugega, nego da se je zgodila nesreča, katera se ne da več poravnati. Henrik, plemeniti nje brat, katerega so si izbrali za šalo in smeh! Možka njegova postava in lepo njegovo obličje zaničevan predmet, na katerega s prstom kažejo! In njegovo duševno bitje poži-vinjeno! To je bilo preveč. In ker jej ni bilo več treba sebi samej gospodovati, vrgla se je na posteljo ter se je srčni bolečini popolnem udala. Kdo bi premeril duševnega boja bolečino, katera jo je mučila? A iz te strašne nevarnosti otela se je kot drugo in novo bitje. (Dulje prih.) skih strank, ker drugačno ministerstvo bi se ne moglo vzdržati pri zdanji razcepljenosti v zbornici. Štrajk delavcev v Belgiji se je močno razširil. Kakor zatrjujejo razni listi, je več delavcev ostavilo delo, nago lani v marci. Po vsej Belgiji so skoro vsi delavci ustavili delo, celo taki, ki lani neso štrajkovali. V več krajih bil je že hud boj mej delavci, žandarmi in vojaki. V La Louvieri so žandar-mi dva delavca v boji ubili, 4 težko in mnogo lahko ranili. Kakih 4000 delavcev kl;-, t i se od sela do sela in razgraja. Vojaki so jih že bili najedenkrat razgnali pa se takoj zopet zbero. Blizu postaje Marchienne našli so na reljsih peklenski stroj, napolnjen z dinamitom. Prvi vlak bil je gotovo uničen, ko hi ne bili našli tega stroja. Mnono anarhističnih vodij so Že zaprli. Francoska vlada storila je že obširne naredbe, da se štrajk tudi v Francijo ne razširi. Položaj v A Iga 11 Ih t mi u je jako kritičen. Dva rodova se puntata. Shinvvaris in Ghilsais zmagujejo emirove čete. Rusi pa se pomičejo vedno bolj proti Afganistanu. — Angleži neso zadovoljni s Kat kova predlogom, da bi se sklenila angleško-francoska ruska zveza. Anglija bode le pomaknila indijsko mejo do Kandaharja, ko bi Rnsi prodirali v Afganistan, ne da bt se s kom o tem poprej pogajali. Dopisi. X Dunaja 18. maja. [Izv. dop.*] Tretji dan slavnostnega jubileja nSlovanskega pevskega društva" bil je slavnosten večer 4. majnika, ki se je vršil v velikih dvoranah Schneiderjeve restavracije (prej Ronacher, Schottenbastei). Že pred 8. uro prihajale so trume ljudi j v veliko in lepo dvorano, poleg katere sta tudi dve manji. Za odlične goste, zastopnike raznih društev in deputacije iz Štajerske, Šle-zije, Moravske in Češke bili so odmenjeni posebni prostori. Hitro po 8. uri bila je glavna dvorana polna in tudi v postranskih dvoranah utaborilo se je mnogo gostov, ki neso našli več prostora v glavuej dvorani. Navzočnih je bilo mnogo čeških državnih poslancev, dvornih svetovalcev z rodbinami in odlič njakov tukajšnjega slovanskega sveta. Izmej slovenskih državnih poslancev prišel je žalibog samo g. dr. Ferjančič. Slovence je pa posebno to veselilo, da so bili tudi ta večer g. ministeri jalni tajnik Le vični k, g. dr. Benj. lpavec, dr. Drag. Prus iz Konjic navzočni. Slovenska kolonija bila je slabo zastopana, tembolj pa slovenski visokošolci. Slavnostni večer bil je pričet s slovansko skladbo, ki jo je igrala znana Kratzlova godba. Slavnostnemu večeru predsedoval je podpredsednik g. Leon Bouchal, a prvo napitnico imel je predsednik g. dr. Lenoch, ki je napil cesarju. Godba je zaigrala cesarsko himno, a vse občinstvo je ustalo ter stoje poslušalo. Burni slava- in živio-klici zadoneli so, ko je godba igrati prestala. Drugo napitnico govoril je v imenu društva odbornik g. Pukl. Pozdravil je vse goste, društva in deputacije s severa in juga. Godba je igrala slovenski „Naprej", ki je bil z rokoploskom vspre-jet. Vseučiliščni docent in tajnik društva g. dr. J. Dr oz d a slavil je v naudušenem in krepkem govoru slovanske umetnike in umetnice, ki so društvo podpirali za dobe 25 let, ter tako mnogo pripomogli, da je Slovansko pevsko društvo postajalo vedno ugledneje ter si steklo hvale pri vseh Slovanih. Godba je igrala „Kje dom je moj". Računski svetnik in blagajnik društva g. dr. Jos. Za vadil slavil je v svojem govoru slovansko žurnalistiko ter se jej zahvalil za podporo. Godba je igrala: „Hej Slovane!" Društveni član g. Žiga Sežun slavil je v svojem govoru zasluge dolgoletnega pe-vovodje g. A. A. Buchte, ki je s svojim un* m in trudom privedel društvo do najvišje stopinje, da njegovo izborno petje hvali celo nasprotno časopisje. Gromoviti živioklici so doneli neprecenljivemu pevo-vodji. G. Stantejsk^ poveličeval je zasluge posameznikov, ki so jih v teku 25. let stekli za društvo. Osobito so štirje članovi od početka do danes ostali društvu zvesti ter se 25 let trudili za po-vzdigo slovanskega petja. To so gg.: predsednik dr. Jan Lenoch, prof. Ševčik, penz. uradnik Korbelaf in ravnatelj Kalandra. V priznanje in zahvalo teh četirih za društvo zaslužnih mož omislilo je društvo o svoji 25 letnici spominek ter podarilo vsacemu zlat prstan z rudečim, višnjevim in belim kamnom ter z letnicama 1862—1887. Solze veselja videl si lesketati v očeh sivolasih mož in mladeničev. Začela se je sedaj dolga vrsta napitnic in naudušenih govorov. Vsi so poveličevali slovansko *) ZakusDJeno. pevsko društvo za njega zasluge za slovansko pe sen, za slovansko glasbo; da društvo izpolnuje v težkih razmerah v metropoli avstrijskej svojo nalogo ter bodri s svojim neumornim delovanjem vse Slovane k skupnemu delu, slogi in jedinstvu. In res ! Jedino tega društva oklenili so se rodoljubje vseh slmunskih narodnosti], jedino v tem društvu goje se pesni vsaccga slovanskega plemena, kakor je to raz-videti iz zgodovine petindvajsetletnega delovanja. Nazdravil je prvi državni poslanec g. Schind-ler v imenu društva „Komensky", v imenu „ Slovanske Besede" državni poslanec g. dr. K. Spaček, v imenu „Sokola" državni poslanec g. dr. K. D ost al. Za deputacije Kromeriških društev govoril je g. Kulp, za Hrvate g. Dobroslav Brlic, v imenu Slovencev osobito „Matice Sloven ske" g. dr. Ferjančič, kojega zdravica bila je z velikim naudušenjem vsprejeta; za klub avstrijskih narodnosti j govoril g. Bali k, za „Akade-micky Spolek" predsednik g. Kroupa, za društvo „Pokrok" g. Sykora,za deputacija k y-jovskih društev na Moravi g. dr. Galušek, v imenu srbske „Zore" g. Radojčić, v imenu čeških poslancev drž. poslanec g. Šalašek, ki je mimo grede bičal one „rodoljube", ki so v besedi naudu-šeni v dejanji pa mrtvi udje Slovanstva. Vidi se o mno-zih prilikah, da taki Slovani ideji Slovanstva ne služijo te r so v obče v kvar Slovanstvu. Najdeš jih povsod mej tujci, v neslovanskih zabavah trosijo novce, Slovanstvu na korist pa mnogoktat nimajo vinarja, pač pa strupeno obrekovanje itd. Bog nas varuj pred tacimi Slovani! Vse drugače je opazovati v članovih Dunajskih slovanskih društev, posebno slovanskega pevskega društva, kojemu je napil za nadaljni uspešen razvitek. Za deputacije društev Vh. lir adi s k a govoril je g. Da ne k, nadalje rav natelj Kalandra, ki se je v krasnih besedah spo minjal zaslug pokojnega prvega pevovodje slovanskega pevskega društva prof. Forchtgott-To vačovskega. V imenu slovačkega društva „Ta-trana" govoril je g. J. Kuchta, za društvo sv. Metoda pa dež. šolski nadzornik g Prousek, v imenu društva „Slavistov" govoril je njegov predsednik g. dr. Matija Murko, ki je v svojem go voru razvil važnost slovanskega petja osobito narodnega petja, kako se b pesnijo zbuja narod iz drameža na delo, kako pesen slovanska krepi v boji. itd. Nazdravil je navzočenemu slovenskemu skladatelju g. dr. Benj. Ipavcu, napitnica ta bila je z velikim naudušenjem vsprejeta. Pozdravljali so še v imenu „ L umira" g. J. B. Nowotny, „Za boja" g. Zahraduček, v imenu društva čeških medicinarjev in naravoslovcev g. Skorkovsk^, v imenu akad. društva „Slovenije, njen predsednik g. Josip Kušar, vimenu „Občanske besede" v Leopoldovein g. Stropnicky, v imenu Vlaste necke O m ladin e v Rudolfsheimu gg. Ilatran in Dušek, za „Slavoj" g. Schretter, za „Političko jednoto" g. Novak nadalje g. II n i lička, iz Brna itd. (Daljo prih.) Iz ŠlKM'iJiiim 17. maja. [Izv. dop.] Že lansko leto priobčil je „Slov. Narod", da je v naši krasni jami slikal slavni češki akad. slikar Jan. H a v 1 i č e k, čegar slike so veliko pozornost vzbudile na Duuaji. Dne 14. t. m. vrnil se je slavni umetnik zopet v naš kraj, da po naročilu Dunajskega nadškofa Gangelbauer-ja naslika krasen prizor iz Štefanijinega gradiča. Avstrijskonemško alpinsko društvo naročilo mu je tudi več slik za posebno knjigo, ki jo bode omenjeno društvo izdalo o naši jami. Škocjanci smo ponosni, da nas taki umetniki obiskujejo, in želimo g. Havličku, ki je vrl Slovan, najboljega uspeha. A. Š. Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je pogorel-cem v Godešićah pri Škofjiloki 500 gld. — (Osobne vesti.) Gosp. Lovro Škofi c, načelnik deželnemu izplačevalnemu uradu v Ljubljani, imenovan je ravnateljem tiuančne deželne blagajnice v Inomostu. — Umirovlieni nadučitelj v Vojniku g. Fran K u p n i k, dobil je srebrni zaslužni križec s krono. — Okrajnim sodnikom na Krku imenovan je g. Fiegl, rodom iz Podgore pri Gorici. — (Naš r o j a k g. d r. M a t i j a Murko) pojde bodočega avgusta t. 1. v Petrograd nadaljevat svoje študije; prejel je namreč od modroslov-ske fakultete Dunajskega vseučilišča v to svrho štipendij letnih 900 gld. — (Imenovanje.) Go3p. Toma Romih, podučitelj na Ptuji, imenovan je učiteljem na meščanski šoli na Krškem. — (Premeščena) sta gg. kaplana: Fran Cizej s Sladkegore v Laški trg, Vid J a nžekovic od sv. Štefana na Sladko goro. — (Pisateljskega podpornega društva) izlet na Š kar učno, ki je moral 15. t. m. izostati zarad neugodnega vremena, bode v nedeljo dne 2 2. t. m. Nekoji gg. društveniki in prijatelji društva pojdejo z obiteljmi že v jutro na Šmarno goro in od ondot na Skaručno, drugi pa še le o poludne. Kdor mara iti na Šmarno goro. naj pride ob Va 7« uri na kolodvor, da se pelje v Viž-marje, drugi pa se odpeljo tja ob Va 12. uri. Na Škaručni se snidejo vsi udeleževalci. — (Umrl) je preteklo sredo zjutraj v Makarski Don Mihail Pavli novic, deželni in državni poslanec dalmatinski, /namenit kot politik, pesnik in pisatelj. Pavlinović porodil se je 1830. 1. v Makarski, bil 1854. 1. v mašnika posvečen, od leta 1861 pa neumorno političen delaven in izvrsten zastopnik svojega naroda in jugoslovanske ideje sploh. Blag mu bodi spomin! — Pretekli ponedeljek je v Zagrebu umrl šolski nadzornik Fran K1 a i ć, ki si je za hrvatsko šolstvo stekel mnogo zaslug in spisal 33 pedagogičnih del. — (Tukajšnji klub biciklistov,) ki šteje nad 50 članov, priredil je včeraj popoludne na državni cesti mej Prevojami in Virom dirko, ka tere se je udeležilo nad 20 članov in veliko občinstva, posebno iz Ljubljane. Prvo darilo, zlato svetinjo, dobil je gosp. Peter Majdič, ki je 4 kilometre dolgo progo od Prevoj do Vira preletel v 91/a minute in je torej sedaj biciklistov kranjskih „cham-pion." Drugo darilo, srebrno svetinjo, stekel si je g. Vičič iz Postojine, ki je v 101/* min. prišel na cilj. G. Oberwalder iz Domžal bil je tretji, g. Lindenberger četrti, g. Grašek peti, vozili so lOVai !°3/4 in 11 minut. Prva dva dobila sta srebrni svetinji, g. Grašek pa bronasto. Rečeni gospodje, ki so dobili darila, pokazali so izredno izvež-banost, tudi ostali so dobro vozili, zadnji potreboval je 15 minut. — (Utopljenca) izvlekli so na Fužinah iz Ljubljanice in ga prenesli v mrtvašnico v Bazav iku. Kdo je ta utopljenec, še ni dognano. — (Strela) udarila je v sredo opoludne v skedenj posestnika Pavčiča pri Žalci. Nastal je ogenj in uničil tri hiše in skedenj. Prizadeti so posestniki: PavčiČ, Tomaži č in Brlan. — (Češka založna na Dunaj i) bila je ustanovljena 12. t. m. V ravnateljstvo bili so izvoljeni gg. Leon Bouchal, ravnateljem, dr. Jos. Za vadil, blagajnikom. J. B. Novotny, kontro* lorjem. Udeležnikov je že čez 100. — (Akad. društvo „Triglav") ima v soboto dne 21. t. m. svoje II. redno občno zborovanje in sicer s sledečim dnevnim redom: I. Čitanje zapisnika. — II. Poročilo revizorjev. — III. Slučajnosti. — Začetek točno ob 8. uri zvečer. — Lokal: Hotel „goldenes Itoss". — Gosti dobro došli! — (Odsek za konjarstvo c. kr. kmetijske družbe) bode imel v petek 27. t. m. do-poludne ob 9. uri v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani svoj občni zbor. Ker bode ta zbor zaradi mnogih volitev zelo važen, opozarjamo nanj vse člane. Član konjarskega odseka je vsak ud kmetijske družbe, ki se pri odsekovem odboru za usto p zglasi. Plačati ni nič. Telegrami „Slovenskomu Narodu'4: Dunaj 20. maja. Bavarski regent, princ Luitpold, semkaj dospel. Na kolodvoru vspre-jela sta ga cesar in vojvodinja modenska, princa Luitpolda sestra. Kraljica danska pripeljala se incoguito semkaj, obiskat obitelj Cum-berlandovo. Pariz 20. maja. Freycinet se bode danes ali jutri odločil, ali prevzame sestavo novega kabineta, ali pa ne. Novi ćerkask 1(J. maja. Mesto praznično okrašeno. Včeraj bil prestolonaslednik slovesno umeščen kot kozakov ataman. Cliarleroi 20. maja. Štrajkujoči delavci so na včerajšnjem shodu sklenili, da se delo povsod ustavi. _ Zdravi i en je poapeAaJe. Pri odprtih ranah, oteklinah in nlesih sezMolovlm „F rancosfclra iganjam*-odpravi prisad in s tem vidno pottpe&i zdravljenje. V steklenicah po 80 kr. Po poštnem povzetji ga razpošilja vsak dan A. Moli, lekar, c. kr. dvomi lalažaik, na Dunaji, Tuch-laulien 9. Po lekarnah in špecerijskih prodajalnicah na deželi zahtevaj izrecno Moll-ov izdelek z njegovo varstveno tnantko in podpisom. 2 (19—4) tčST „LJUBLJANSKI ZVON" »toji (192—39) za vse leto gld. 4.60; za pol leta g Id. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. Tufcl: 18. in 19. maja. Pri Hionn: Troll, Mendl z Dunaja. — Fischer iz Budimpešte. — Aufmuth iz Gradca. — Heimer iz Zagreba. — Merelli iz Celovca. — Ivančevič z Dunaja. — Hatiser iz Trata. — Printz iz Keke. — Ooldstein iz Berolina. — Nabler, Jung z Dunaja — Auriel, Krelsinar iz Budimpešte. — Neugebancr s Češkega. — Braune iz Gradca — Grahek iz Gorice. — S pernic iz Kamne gorice. — Kacin iz Št. Mi-hela. — Ileller z Dunaja. — Jeanredant iz Trsta. — Neu-man iz Reke. ' Pri '.tftolfl«! i Miksch z Dunaja. — VVilteehek /, Moravskoga — Deutsch iz Szegedina. — VVinterhalter iz Maribora — Kopše iz Idrije — Nitachke iz Trsta. — Sajovic iz HruSrce. — Srhu Iz iz Monako vega. — Dr. Millanicb, Brau-man, Ferstl, Koachl, Freund, Spira, Mraulag, Hausner z Dunaja. — Ohme z Nemčije. — lldpstein iz Siska. — Hof-bauer iz Železnikov. — Ogorek iz Brda — Klug iz Ljubljane. — Neurneier iz Trsta. — Gor up iz Reke. — Grof i>mrici6 iz Dalmacije. I' Pri' avstrijskem eeaar|l: Smola iz Kranja. — Troger iz Beljaka. — Perteku iz Kranjske gore. — Dobrin iz Loke. Pri jasnem kolodvora t llartlieb iz Nemčije. — Taussig z Dunaja. — Polley iz Trsta. — Wieael iz Divače. — Schleurer iz Aleksahdrije. — Irmei iz Budimpešte. — Pokorny iz Celja. — Miceke iz Ljubljane. Pri bavarskem dvora: Laa iz Celja. — Winkler iz St. Vida — Majdifi iz Vira. — Planer, Hoizman iz Trata. — Može iz Gorice. Unirll so v IJultljaiil: 17. maja: Jera Dejak, užitninskega uradnika vdova, 83 let, Gradišče št. 4, za otrpnenjem pluč. 19. maja: Pavla Likovec, kajžarjeva hči, 1 leto, Ilovica št. 37, za božjaatjo. V deželnej bolnici: '17. maja: Anton Kline, mestni ubog, 89 let, za starostjo. 18. maja: Jakob Mušec, gostač, 37 let, za jetiko. — Blaž Partuš, urar, 35 let, za jetiko. — Marija ManBer, gostija, 57 let, za srčno napako. — Fran Ambrož, delavec, 53 let, za jetiko. Meteorolegično poročilo. Dan Caa opa-zovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri na v mm. ■a ? 3 'cc 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 734 17 ma. 733 02 ma. 73j}-63*m. 150° C 1B6° C 10-2 C brezv. sl.jz. »I. j«. jas. d. jas. jas. 0 1 mi. dežja. asjujaJ d 3 ci 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 733-40 aa. 781-97 ara. 733 23aa. llto'0 lil vzh. 19-2° C 'al. vzh. 12 8* C brezv. jas. jas. ja*. 0-00 ma. Srednja temperatura 139° in 14*6", za 07° in 0-2° pod normalom. XD-CLXisOsls:a, "borza. dne 20. maja t. 1. [Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — Papirna renta.....gld. 81*80 — gld. Srebrna renta ..... „ 82*35 — „ Zlata renta......„ 112— — „ ft°;0 mar.-na ronta .... n 9ri-90 — „ Akcije narodne hanke . . „ ^8060 — „ Kreditne akcije.....„ 280BO — , London........„ 127 — — „ ■•rebro........„ —•— — Nanol......... „ 10*07 - . D kr. cekiiii......„ 5*97 — „ Neitške marko.....„ G2-3i — „ 4 ;„ državne srećke iz 1. 1854 250 gld. 128 gld. Državne srećke iz 1. 1864 100 _ 165 ■ Ogt-rska zlati* renta 4%...... 101 Ogerska papirna renta 6 '...... 87 '»•"^'•Staj'-rake zemljišč, odvez, oblig. . . 105 Dn.ava" reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 116 Zehnli. obć. avstr. 4«/,% zlttti 7'ttat* 'Usti . 126 Prit.r. oblig. Elizabetine zapad, železnice — Prior, oblig. Ferdinandovo sev. železnico 100 Kreditne srečke.....10O gld. 175 HtKlolfove srečke.....10 18 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 102 T •ammway-dru8t. velj. 170'gld. a. v. . 233 danes 81-16 82*20 112*50 1-6-90 880-— 282*10 127- 10*07 5*98 69*85 25 kr n ; 65 ; 9o ; 50 50 50 50 75 25 Zahvala. Prigodom prerane smrti in pogreba našega preljubljenoga soproga, oziroma skrbnega ocera in sorodnika, gospoda Matevž-a Punčuh-a, dokazalo se nam je mnojro iskrenega sočutja. Zali \ aljiiM'ino se zaJujoći ostali hvaležnega srca vsem preblagim deležnikom, poteboo gospodom meščanom, kateri so blagovolili truplo dražega ranjcega pri pogrebu nositi ter mu svetiti, slavni Idrijski čitalnici za krasen venec, vrlim čitalničnim pevcem za ganljivo petje, darovalcem ličnih vencev, nosilcem vencev in vsem onim, ki so se dejansko spominjali velike naše nesreče. (381) Žalujoči ostali. zavnrovalnej družbi „THE 4;itl.HIIAM" v I jO II JO *»—i > &' o®«>*S,oc^loo®ooSJoo®oc>'So^ BRATA prodajata najboljše in najoenejie olj»a.t© barro. lafe© in firxx©žo lastnega Izdelka, na debelo in drobno, nadalje prstene In kemične oarve in eoptče ter vse v njijino stroko spadajoče blago. (87-77) LJUBLJANA. Vm (run« iHliiinsKo c^kvlfo, v hini gospodu J. Villitti'-j:i hi*. sl«>v. 4. LJUBLJANA. V redutnej dvorani. (L3^\V »«deIJo 22. in v ponedeljek w*?lVv 2». mafa ol> S. uri zvečer: >*v/'đve veliki brilantni elite-predstavi kr. v. dvornega 'umetnika, čitalcM misllj In MutiM|klritlata MERELLI, h MMh-lovaiiioiu |»i%rrorce-»r*aU«llKltat«use In iudl.i»k«' »ukliujitlk«' hnv 2\4Illo- T iTT^T A BOSCO Iz Pariza k njenimi cudczl IndiJ-Hke kn«Ki|«< ki »© nikdar iiewo Videli. To so prlidnkelje, Uotere »o izvajaj! v Mttrodavnili ca»ik indiJNki ningljcl iu faklrjl. ,ff|ej u zaklele v kač. V reki aeuc. iJaF*" SežlKanje IJimIiJ- *^PIi temi: Iiulijsku i aŠp" Ouh Rr'ofa Cn^Hostro. Nadalje: Oirstas-d. sueces d*va- jc-ar. iJaF"" Neraajaaiijt*'« In lajnoaino zciuenje in aopeino prlkaaanje mlade dame na Htoln prod gledalei, "1j>B H**"" ,,e *,w bl **° oAer kaj pog-reznll. '^■G Vse drui;o povedo plakati. (380—1) Izdate!j in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".