gtev. 5 TRST, četrtek 5. jsnuvarja 1911 Tečaj XXXVI IZHAJA VSAK, DAN lu Ji ob nedeljah in praznikih eb 5., ob ponedeljkih cb 9. zjutraj. Posamične 6tev. se prodajajo po 3 rsvč. (6 stot.) y mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, St. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele štev. po 5 nvč. (10 stot.). OGLASI 8E RAČUNAJO WA MILIMETRE v širokosti 1 kclone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „KtLnosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo in utožljivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč l NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Karoonlsa na nedeljsko Izdanje „EDINOSTI" stane: sa celo leto Kron 5-20, za pol leta Kron 2'60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galattl 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica ===== Giorgio Galatti štev. 18. - PoStno-hranllnRni račun It. 841652. TELEFON St. 11-57. grzojaviie vesti. Cesarjevo zdravje. DUNAJ 4. „Corr. Wilhelm" poročal zvečer. Cesar se je tudi danes ves dan po- j čutil zelo dobro. Svoje predpoludansko delo; je dovršil vladar, ne da bi bil čutil najma-i nje utrujenost. Prehlajenje izginja. Upati je, j da cessr v nekoliko dneh popolnoma o-i zdravi. Češko-nemška poganjanja. PRAGA 4. Členi narodno-politične ko- I misije in členi načelništva nemškega dežel-nozborskega kluba so se ob 11. uri pred-j poludne sestali v deželnozborski palači na posvetovanje, ki je bilo prekinjeno ob j 1. uri PRAGA 4. Današnje posvetovanje; Nemcev je trajalo do 4. ure popoludne. ( Nato je bila pri višem deželnem maršalu skupna konferenca, katere so se udeležili posl. grof Fran Thun, grof Clam-Martinic, grof Ervin Nostiz, dr. vit. Perger, dr. Mettal, dr. Epinger, dr. Urban, Pacher, Grutzner, dr. Škarda, Dvorak in Choc. Konferenca ni prišlo do nikakega sklepa. Oficijelen komunike ni bil izdan. Ogrski državni zbor. BUDIMPEŠTA 4. Poslanska zbornica je imela danes sejo. Posl. Geza Polonyi (48.ti izven stranke) je predlagal, naj zbornica zahteva, da predloži vlada čim prej zakonski načrt o ustanovitvi neodvisne banke. Polonyi je prosil, naj se stavi ta njegov predlog čim prej na dnevni red, da ga obrazloži. — Predsednik je rekel, da bo stavil tozadevni predlog koncem seje. Nato je zbornica nadaljevala razpravo o trgovinski pogodbi s Srbijo. — Czemez (Košutovec) je govoril proti pogodbi, ki da je škodljiva 'malim kmetom. — Dr. Abraham (Justhova stranka) se je izjavil proti uvozu živine in proti uvozu argentinskega mesa. Nato je. bila debata prekinjena. — Predlog posl. PoIonyija v stvari samostojne banke pride na dnevni red prihodnjo soboto. Prihodnja seja jutri. Zgoreli so v železniškem vozu. BEROLIN 4. Jutranji listi poročajo iz Varšave: V noči od ponedeljka na torek je med Grodnim in Swaikom začelo goreti v železniškem vozu III. razreda. Voz je popolnoma zgorel. Nekoliko pooglenelih trupel so že našli. Deset oseb se je hudo opeklo. Bruselj 4. V kratkem pride semkaj deputacija bonapartistične aristokracije, ki izroči dragocene darove princu Napoleonu in njegovi soprogi. Gradec 4. Na današnji seji občinskega sveta je bil dr. Graf izvoljen županom na tri leta, Romuald Magg in Ivan Habisch sta bite zopet izvoljena podžupanoma na 1 leto. Potres« PETROGRAD 4. V Taškendu so danes okelu 4. uri zjutraj čutili valovit potres. VJERNEJ 4. Potres, ki je trajal pet minut, je kamenite hiše na pol razdejal. Doslej še ni ugotovljeno, koliko oseb je bilo ubitih. Vse peči so tako poškodovane, da se jih ne more več kuriti. Mraza je 10° pod ničlo. TAŠKENT 4. Privatna poročila iz Vjer-nega pravijo, da se je tamkaj vsled potresa zrušilo nekoliko hiš. Zveza s Dšarkantom prekinjena. V Kopalu so se ob 4. uri 23' zjutraj čutili močno gibanje tal in nato slab potres, vsled česar so nastale razpoke. V Aulijeti, pokrajina Sir Darja so ob istem času čutili znatno gibanje tal v smeri od zapada proti vztoku. DUNAJ 4. Tudi tukajšnji centralni zavod za metereologijo in geodinamiko je zabeležil v minoli noči silen daljni potres. Ognjišče potresa se utegne nahajati v Perziji ali v centralni Aziji. Potres je gotovo provzročil katastrofo in je moral biti silen kakor oni v Messini. FOGGIA 4. Potresni aparati tukajšnje zvezdarne so danes kmalu po polunoči zabeležili močan oddaljen potres. Potres je moral biti katastrofalen. Ognjišče je utegnilo biti oddaljeno okolu 6000 km. Zamah bele-žečega peresa je znašal 60 cm. tako da je bilo isto vrženo iz komporent. FLORECA 4. Pater Aliani, ravnatelj tukajšnjega Ziinenianskega observatorija poroča : Danes ob 12 uri 39 min. po polunoči so potresni aparati observatorija zabeležili daljni potres izredne sile. Taka silna beleženja so se opazovala le pri ameriških potresih v Valparaisu, Bonaventuri in San Franciscu. Izlasti močna sta bila dva potresna sunka, ki sta si sledila eden za drugim v razdrobju nekoliko sekund. Sodeč po beležkah se nahaja središče potresa v pa se zavedajmo svoje moči, vedimo, da je, izročajte naznanilnic nikomur, ampak samo orijentu v daljavi kakih 6500 km. j za nas zmaga že to, da smo mi — „pri- j vašim hišnim gospodarjem! --'vandranci", „čreda pastirjev", „brezpravni; „Piccolova" infamija. „Piccolo« laže, Ifoliisn&tvn 1158 inirfpflih tujci" — mogli in znali ponuditi „gospo- da krožijo po mestu nemško-slovenske na-lldlljdlldivu na ■UHvChMsi barjem" Trsta bitko, o kateri mislijo krivo,; znanilnice. To je čisto navadna infamija, IMflsh 'da ie glavna- Nai le ukajo, naj le vsklikajo kakoršnih smo navajeni pri tem listu. Ko bi HUljall* j age Mi bomo čakali... potrpežljivi smo mi1 pisal, da rabimo Siovenci italijansko-sloven- Slovani. Mej tem pa se italijanstvo na Ion- j ske tiskovine, bi utegnil marsikak Italijani čenih nogah v resnici ruši...! Jwski. j misliti, da je to prav in v redu in zato Trst, 4. januvarja. Mi nimamo ne časa ne volje — o gospoda Italijani, sosedje naši — da bi čakali še deset let. To je odgovor, ki ga more dati danes naš narod pobesnelim svojim sosedom, ki mrzlično, brezobzirno, ali zato tudi pobesnelo s kolci in gredami podpirajo razpokano zgrad- j ljudsko štetje,! V Novosady pri Olomucu Ljudsko štetje. Zahtevamo, da se takoj sistira bo italijanstva tega mesta. Ne koristita več umetnost in drznost graditeljev: zgradba se ruši, ruši, ruši... ker so jej temelji — lončeni ! Ko zamahuje probujeni suženj z je- 1 mora dobro služiti vsaka laž. Sedaj tako, sedaj tako! Te dni je „Piccolo" apostrofiral naše okoličane, da so pripadniki tržaške občine in ker se tu govori italijansko, je tudi njihov občevalni jezik italijanski. Ta princip je proglasil „Piccolo" za naše okoličane. V isti številki pa je isti „Piccolo" naglašal na drugem mestu ravno nasprotno načelo. Apostrofiral je namreč dalmatinske Italijane, da naj — četudi bi- na Moravskem je nemška občinska uprava razdelila le nemške popisne pole. Od občine imenovani komisarji niso hoteli niti češki »taftK..k Prt«! spolnjevati popisne pole. čeSki zaupniki jo j vajo. v po večini hrvate« f obBni _ - ne^po naj ne kloni in poljubi prahu to čudo, ta j o tem obvestili okrajno glavarstvo, ki je fantom, to strašilo: „italijanstvo«, ko stamujtak • ustavilo dalja0 gtetje in obljubilo, da nogi — lončeni?! --——;—. . .-. ...,—r~7- Vi vprašujete že danes, koliko izkažejo j bo daka izvršiti dela po uradnikih okrajnega naših: štirideset, petdeset ali več naših ? j glavarstva, ki so zmožni češčine. Cemu te skrbi, ko tudi Italijani sami, v'-— smrtnem znoju, jadikujejo, da je že to grozno število preganjanih in zatajevanih, ako prekorači 25 tisoč?! Kajti davno so minuli časi, ko je kaka uradna statistična laž mogla odločati o usodi našega naroda! Pa naj ta brezzakonitost; ta nesmisel, ali kakor mu oficijelno pravijo : „ljudsko štetje" izkaže samo pet tisočev Slovencev v mestu Trstu, smo mi vendar zadnjega dne prvega decenija XX. veka za vedno zapečatili pravico našega domačinstva v tem mestu. Kajti v borbah, ki nas čakajo, ne bomo več citirali števila našega naroda v Trstu, kakor je izkaže statistika, ampak predočati hočemo svojim nasprotnikom način, kako se te dni vrši popis ljudstva in pozvati hočemo današnje ljudi iz italijanske stranke, da nam sami potrde, koliko jih je stalo muke in denarja, da vsaj na papirju zaduše glas probujenega Slovanstva v pretvezno italijanskih krajih Avstrije! Naj nas torej ne moti ni najmanje, ako graditeljem italijanstva na — lončenih nogah vspe, da popačijo lice resnice! Bodimo ljudje blagega srca in privoščajmo umirajočemu zadnjo tolažbo! Mi imamo časa. Danes je prvi narok — razprava se vodi šele v prvi instanci. Bodimo potrpežljivi do pravoreka druge instance ! In takoj na delo med narod za narod! Ta bitka nas je naučila marsičesa. Popolnoma smo odkrili ranljivo stran naših protivnikov. Premerili smo moč in voljo našega naroda. Vse nam pravi, da smo dobro začeli, da smo velikansko napredovali, da nam je končni vspeh zagotovljen, ako bomo le tudi nadalje delavni in složni. Obvežimo se torej vsi, ki smo očevidci brezzakonitosti in nesramnosti italijanske, da bomo vstrajno, kakor pravi rodoljubi, delovali z vsemi silami na to, da pripravimo in povspešimo čas, ko ne bo več možno, kar gledamo te dni na svoje oči. Bila mi je prilika, da sem se razgo-varjal z uglednim Italijanom o načinu, kakor vodijo sedanje ljudsko štetje. Odgovor njegov je bil soglasen, jedrnat in jasen: „Mi (Italijani) se moramo braniti; mi vidimo, da slovanski obroč zadušuje italijanstvo, mi umevamo grozno nevarnost, ki se jej ne moremo izogniti. Zato se branimo !* Jaz njemu: „Mi ne zahtevamo od vas j druzega, nego — samo pravo. Sporazu-mimo se !"* On: „Ali v sporazumu, v oživotvorje-nju vašega prava leži — naša smrt !u In branijo se zobmi in nohti zato, ker jim pošten sporazum donaša smrt! Ubogi! Boriti se hočejo proti naravi, da-si vedo, kako se jim je zvršila taka borba v Dalmaciji ! Gledajo, kako se jim završuje v Istri. Slutijo, kakov jej bo konec tudi v Trstu. Ali bore se vendar ! Čast jim in poštenje! Protivnika, ki pada z orožjem v roki, spoštujem. Ali sovražnik mi je, dokler ni padel! Bodimo zato propovedniki pomirjenja in sloge med nami in njimi, ker nam je usoda določila skupen dom ! Ali istodobno mlatimo, rušimo brezobzirno, brez usmiljenja, v dan in noč! Kajti nasilnik noče niti čuti o jednakopravnosti, dokler ni našel nasprotnika, ki ga zna prisiliti v to. A ti dnevi, polni epske borbe od strani našega priprostega, a tako zavednega ljudstva, naj nas napolnijo z oduševljenjem za nove bitke in z vero v nove zmage. Oni, naši age, bodo morda kričali tudi j sedaj, da so „zmagali". Ali te^a ne bodo ; mogli utajiti, da so morali v težko borbo. | In ne pozabijo tudi tega, 8 kakimi sredstvi so — pri varali to svojo „zmago". Mi zabijo, da vzlic temu ostajajo Italijani in da je njihov občevalni jezik italijanski! Z drugo besedo: slovanske manjšine naj se asimilirajo italijanski narodnosti, italijanske pa naj ostanejo — italijanske. Kakor mu torej kaže: sedaj tako, sedaj tako! Tako se dogaja vsakomur, ki hoče braniti nekaj, kar je nelogično, protinaravno in zato krivično. __Reci jim, da ti ne porečejo ! Kakor Zato zahtevamo, da se tudi v Trstu takoj pričajo cele poplave sporočil od prizadetih Tako na Moravskem. Hujše stvari se v Novosady-ju gotovo niso godile, kakor se gode ob sedanjem ljudskem štetju v Trstu. sistira vse ljudsko štetje, odvzame magi- garancijo, da bo ljudsko štetje res prava slika narodnostnih razmer v Trstu. in očevidcev, uganjajo podajači in agentje italijanske stranke gorostasne lumparije, da stratu vodstvo istega in poveri celo delo falzifikovali rezultat ljudskega štetja. Da državnim organom. Le tako bo dala vlada bi pa pokrili in potajili to svojo sramoto, ------ kriče po svojih listih na vse grlo : Slovenci terorizirajo, sleparijo in hočejo Italijanom na sleparski način podtakniti slovenski občevalni jezik! To je prozoren manever, ki ga uprizarjajo se svojim krikom ti nasilniki in farizeji. Naša zavrnitev te infamne laži je lahko zelo kratka: tudi če bi mi hoteli — kar pa nam niti na misel ne prihaja — terorizirati, ne moremo tega iz jednostavnega razloga, ker nimamo v to ne prilike ne potrebnih sredstev !! Komu je poverjeno izvedenje ljudskega štetja? Kdo razdelja tiskovine, komu se imajo izročati izpolnjene naznanilnice ? Mari ne tržaškemu magistratu?! A ta menda ni v rokah Slovencev, ampak Italijanov ! In hišni posestniki — niso-Ii ti po ogromni večini Italijani, pripadniki gospodovalne italijanske „liberalne stranke ? ! Pa tisti glasoviti administratorji, ki si dovoljujejo nezaslišane in naravnost neverjetne drznosti in nesramnosti ?! Koliko je Slovencev med njimi ? ! Na strani Slovencev torej niti sredstev ni za kakov terorizem, tudi če bi bila volja za to. Ali tudi te ni. Italijani bi si zagotovili nevenljivo hvaležnost na naši strani, ako bi nas puščali, da bi mogli mirno šteti naše ljudi!! Ali ravno tega nočejo Italijani, ker hočejo z našim slovenskim elementom pomnoževati svoje vrste, bi mogli potem na podlagi prisleparjenih rezultatov še nadalje odrekati istemu našemu ljudstvu pravico do ekzistence in do življenja na teh tleh. Ker pa jih to besnenje vendarle nekoliko ženira in ker vedo, da morajo — ako vsa ta grdoba postane očitna — zapasti zaničevanju vsega poštenega sveta, pa kriče na vse grlo, da Slovenci terorizirajo in sleparijo!! To je že naravnost infer-nalno: da one, ki jih hočejo s falzifikacijami in nasiljem oropati prava do narodnega življenja, po vrhu še nesramno klevečejo pred svetom !! Ali odslej — o tem naj bodo uverjeni — jim ne bo več vspevalo, kakor doslej. Naše ljudstvo se vzdramlja in ima bdeče voditelje, ki so si nadeli kakor prvo nalogo, da pred vnanjim svetom stržejo krinko z lica "tisti maškari, ki jo nasilniki nazivljajo svojo — kulturo. Magistrat še sedaj ni razdelil med mnoge posestnike popisovalnih pol! Ne vemo ali je to zloba ali nesposobnost dotičnih magistratnih organov! Gospodarjem nič mar, kako najemnik izpolni polo ljudskega štetja ! Mnogi gospodarji in administratorji hiš so poslali vsem onim najemnikom stanovanj, ki so izpolnili pole v slovenskem jeziku, iste nazaj, češ, da jih ne sprejmejo, ako niso pisane v jeziku njim umljivem, t. j. v italijanščini. Ker gospodarje hiš čisto nič ne briga, v katerem jeziku najemnik polo izpolni, opozarjamo stancvalce-najemnike dotične in drugih hiš, naj se kar nič ne strašijo jednakih groženj, ter naj, ako noče sprejeti slovenski pisane pole, prinesejo iste v centralo ljudskega štetja v Slovansko Čitalnico, da se bo potrebno ukrenilo in proti dotičnim go- Karikatura ljudskega štetja. Da, to, kar se godi sedaj v Trstu, to ni nikako ljudsko štetje, ampak karikatura ljudskega štetja. Nemogoče je vendar, da bi bilo ljudsko štetje izvršeno v redu, ako večina najemnikov niti ne dobi v roke naznanilnice. Pred 50 leti je bila na podlagi ljudskega štetja v Trstu z okolico vred še slovenska večina. Od tedaj pa smo padali od leta do leta, tako da nas je bilo pred 10 leti. — na papirju seveda — 15 odstotkov. Čimbolj smo se tržaški Slovenci zavedali in čimbolj smo se gospodarski ojačili, tem manje so nas našteli. Kako je bilo to mogoče? Odgovor nam daja način, kakor se vrši sedanje ljudsko Štetje. Pri prejšnjih štetjih se mi nismo nič brigali za ljudsko štetje in Italijani so napravili štetje ne tako, kakor je to odgovarjalo resnici, ampak tako, kakor je to njim ugajalo. Čimbolj smo se torej mi zavedali in čimbolj smo zahtevali enakopravnost, tem manje so nas našteli. Mi smo se čudili, kako je bilo to možno, a sedaj, ko smo dobili upogled v tajnosti italijanskih mahinacij, nam je jasno vse in mi se sedaj Ie čudimo, da so nas pred 10 leti sploh še toliko našteli! Mi smo se namreč prepričali, da tudi pri prejšnjih Štetjih najemniki stanovanj niso dobili v roke naznanilnic,. da se večini ni niti sanjalo o kakem ljudskem štetju. Mi pa povemo že danes, da ne bomo priznali številk ljudskega štetja, ki bo izvršeno na tak način in s takimi sredstvi. Nedavno temu* so pisale „Miinchener Neueste Nachrichten", da je v Trstu in okolici 50 od sto Slovanov in le 40 od sto Italijanov. Ko bi bili mi dvomili o resničnosti trditve v omenjenem nemškem listu, smo se te dni prepričali, da je to resnica! Na stotine pritožb je že prišlo na naše pisarne, da administratorji hiš, v katerih stanuje po 30, 40 in več strank, ki so po ogromni večini slovenske, niso razdelili ni-kakih naznanilnic. Ves sistem, ki se ga uporablja pri ljudskem štetju, pa le dokazuje, kako nezanesljiv je tržaški magistrat v vseh stvareh, kjer se gre za javne interese. Izročati magistratu vodstvo tako važnega posla, znači nič več in nič manje kakor postaviti kozla za vrtnarja ! Odv. dr. Piccoli, administrator večih hiš, ni hotel sprejeti od svojega najemnika Filipa Kerševana v ulici S. Chiara 5 nazna-nilnico, ki je bila izpolnjena v slovenskem jeziku. Ker KerŠevani ni hotel napraviti naznanilnice v italijanskem jeziku, mu je Piccoli zagrozil z odpovedjo. Ali pozna gospod odvetnik kazenski zakoni Menda — ne! Slovenske naznanilnee, katerih gospodarji nečejo sprejeti, naj se prinese v „Slovensko čitalnico." Pozor pred sleparji! Od sv. Jakoba nam poročajo, da sta hodila tamkaj včeraj dva človeka od hiše do hiše in kar zahtevala od strank, naj jima izročijo naznanil- nice. Eden je rekel, da je magistratni sluga, njegov tovariš je govoril slovenski. — Ne i spodarjem uložilo kazensko ovadbo. Stran IT Slovensko izpolnjena pola je popolnoma iednafeoveravna, kakor italijanska ali nemška, je !i to laškim zagriznjencem prav ali ne, to nam nič mar! Ne se strašiti groženj! Čujemo, cia nekateri italjanski hišni posestniki pošiljajo hišnim najemnikom slovensko izpolnjene naznanilnice nazaj z zahtevo, naj jih izpolnijo Italijanski, drugače jim odpovedo stanovanja. Ti najemniki naj se ne dajo terorizirati, marveč naj ostanejo neustrašeni možje, ker gospodar ne sme pod nobenim pogojem nastopati nasproti svojim strankam z jednakim žuganjem. Pač pa naj jednake\ slučaje naznanijo centrali v Slovanski Čitalnici da sc proti dotičnim izsiljevalcem uloži kazenska ovadba radi terorizma in izsiljevanja. Važno za hišne gospodarje. Migi-strat razglaša, da morajo hišni gospodarji in administratorji izročiti danes naznanilnice v sledečih sekcijah: Za 1. okraj (Sv. Vid) v ulici Sv. Lucije št. 3 (mestni anagrafični urad). Za II. okraj (staro mesto) v ulici Sv. Mihaela št. 3. Za III. okraj (Novo mesto) v ulici San Nicolo št. 26. Za IV. okraj (nova mitnica, Barriera vecchia) v ulici Gatteri št. 3 (Šola v ulici Giotto). Za V. okraj (stara mitnica — Barriera vecchia) v ulici Istituto 14 (šola v ulici Pari ni). Za VI. okraj (Sv. Jakob) v ulici novih šol (scuoje nuove) št. 5. Za Skedenj, obe Sv. M. Magdaleni in Gornjo Kjarbolo v Skednju št. 41 (Restau-rant alla Riviera). Za Rocol, Kjadin, Lonjer, Vrdelo in Kolonjo na Vrdeli (ulica Donatelo) št. 529. Za Škorkljo, Greto, Rojan in Barko vije v šoli v Rojanu. Za Opčine, Prošek, Kontovel, Sv. Križ, Miramar, Padriče, Trebče, Bane, Gropado, Bazovico in Lipico na Prošeku št. 220. Kdor še ni dobil naznanilnic, jih seveda še ne more izročiti. Vsakdo mora imeti potrebnega časa, da naznanilnice izroči najemnikom, ki morajo od svoje strani zopet imeti najmanj tri dni časa iste izpolniti. Zotti Avrelij, administrator večih hiš kliče stranke [sk sebi ter zahteva, da naj podpišejo naznanilnice, ne da bi iste razde-hl med stranke. * * * V hiši ulica Caserma 5 stanuje neki Slovenec, kateremu gospodar — Luciano Dieno — ni hotel dati naznanilnice, med tem ko so jo vsi drugi dobili. Ni hotel vsprejeti slovenske od stranke same izpolnjene naznanilnice, dočim je zahteval od stranke, da podpiše naznanilnico, izpolnjeno po gospodarju, kjer je bila za občevalni jezik navedena italijanščina. Značilno pri tem je, da so dobile vse druge stranke v hiši v podpis naznanilnic, samo omenjena slovenska stranka ne / Tako se vrši v Trstu ljudsko štetje! Gori navedeni slučaj ni morda osamljen ! V naše urade prihaja na tisoče strank, ki se pritožujejo, da niso dobile nikakih naznanilnic. A ne smemo pozabiti, da so le redke one stranke, ki se sploh pritožujejo. Večinoma se niti ne brigajo za to. Kadar pride hišni gospodar ali administrator, pa zahteva od najemnika, da mu nekaj podpiše, stori to — bodi iz nevednosti, bodi vsled odvisnosti — navadno brez prigovora. Prihajajo v naše urade celo inteligentni ljudje, ki pripovedujejo, da jim hišni administratorji — ko zahtevajo da se jim izroči naznanilnice — odgovarjajo da so že podpisali. Po mnogih hišah so namreč že pred par tedni dni dali podpisovati strankam neke pole, ne da bi bile te stranke znale, zakaj gre! Zdaj pa šele doznavajo, da je šlo za ljudsko štetje. Pri vseh teh infami-jah, ki jih uganjajo Italijani, ima „Piccolo" še korajžo govoriti o slavizaciji! V Barkovljah so Italijani tudi odprli urad za ljudsko štetje. Ker so Slovenci v Barkovljah itak že vsi popisani, želimo Italijanom s svojim popisovalnim uradom v Barkovljah največ sreče! Ali se nič ne sramujejo državne oblastnije? — Včeraj naznanjena naredba c. k. namestniškega svetovalca glede izročitve naznanilnic ni pomagala nič. Hišni gospodarji in njih administratorji nočejo izročiti naznanilnic ter se sklicujejo na avstrijske zakone in naredbe — državnih oblastnij. Te državne oblastnije pa so tako slabe ali tako nič vredne, da si ne znajo pridobiti toliko avtoritete, da bi bile njih naredbe tudi izvršene ! Takih politikov je pač poštenega Italijana lahko sram ! Nedolgo temu je „Piccolo" pisal, da je ljudsko štetje edinole — štetje ljudi. — Sedaj pa na naravnost krčevit in sramotno-obupljiv način poživlja vse kar leze in gre, naj se vpiše za Italijane, ker je to najvažnejši politični akt. Da bi prikazal Italijane na zunaj kot nekake „žrtve" slovenskega fanatizma, poživlja stranke naj se ne dado zapeljevati in naj ne puste izpolnjevati pol s svinčnikom, temveč s črnilom. »EDINOST« št. 5 Seveda izgleda ta poziv, kakor da bi se vršila od slovenske strani nasiija in goljufije - a prava resnica je ravno nasprotna, da se goljufija in nasilja vrše na italijanski strani. Celi italij. sramotno-strahopetni „politiki" so izgubili te dni glavo, za to več ne vedo kaj pišejo in kaj delajo, da vidijo povsod le svoj pogin, kar kaže, da sloni njih moč in vodstvo na samih sleparijah. No, teh sramotno-slrahopeinih politikov se mora res tudi pošten Italijan sramovati. Administrator Arhimed Stupatz je najemnikom po njem administriranih hiš, ki zahtevajo od njega naznanilnice, začel pošiljati grozilna pisma. Mož bi menda rad prišel v poznanstvo s kazenskim zakonom ! ____ Izvoz primorskih vin. i. x Čudil se bo kdo, da govorimo o izvozu naših vin danes, ko je vsa avstrijska produkcija vina silno pičla in ko so (ravno zato) cene vinu razmeroma visoke. Toda, če pozorneje motrimo splošne razmere, v katerih se nahaja vinogradništvo sploh, in pa razmere, v katerih žive vinogradniki v vsej drževi, prihajamo do zaključka, da moramo vsaj za nekatere in najprvo za primorske dežele proučevati sredstva, s katerimi preprečimo, da se vinska kriza, kakršna je vladala zadnja leta, ne ponovi, oziroma, da jo ublažimo, čim bi se imela pojaviti. Previdnost zahteva, da proučujemo taka sredstva o pravem času, to je, v letih, ko nimamo prave vinske krize. Gospodarske krize na sploh ublažujemo s tem, da skušamo zvišati dohodke ali vrednost predmetu, ki je prizadet po krizi. Pri vinu $Je odvisen povišek dohodkov ali cen'* od živahnejšega povpraševanja po istem in od večjega konsuma. Ako trezno proučujemo produkcijo vina, moramo priti do zaključka, da bomo imeli — če ostanejo trte zdrave in ne bo izrednih nesreč — že prihodnja leta v Primorju in posebno v Istri in ne manj na Goriškem veliko nad-produkcijo vina in da bodo cene vinu padale rapidneje, nego pred leti. Menim, da je nas vseh dolžnost, da prevdarjamo, kako bi ubranili naše vinorodne kraje in njih prebivalstvo pred grozečo nevarnostjo, ki bi utegnila postati usodepolna. Primorska, osobito Istra, si je komaj sddaj opomogla od krize vsled nad-produkcije, spričo katere je bila padla cena vinu na 90 stotink za stopinjo alkohola in so padla istrska vina na najnižjo stopinjo vrednosti v Evropi v zadnjem desetletju. Tedaj so špekulantje z vinom ponujali za grozdje, ki je je revni isterski kmet prinesel na trg, po 2 stotinki za kilogram, kmet pa je raje svoje grozdje pometal v morje, nego da bi je dajal po tako sramotno nizki ceni. Če pregledujemo statistiko iz zadnjih petih leti, vidimo, da se zemljeknjižni dolgovi kmetskih posestev množe od leta do leta, in čim vinorodnejša je dežela, tembolj zadolžena so kmečka posestva. To je deloma lahko umljivo, ker je vinska kriza radi nadprodukcije zadevala vinorcdne kraje najobčutnejše. Ker je v Avstriji v veljavi fiskalni zistem, in ker se država nahaja v vednih denarnih stiskah, zato ni pričakovati, da bi vlada podprla trgovino z vinom s kako večjo finančno olajšavo. Zato ne vidimo druge pomoči, nego da se pripravljamo na izvoz vinskih pridelkov na tuje trge. V Avstriji so pridelali 1. 1899 okoli 3 in poi milijona hI vina; leta 1908 pa nekaj nau 8 milijonov. Tej domači produkciji moramo prišteti še uvoz iz Ogrske, ki je znašal okoli 1 milijon hI. Izvoza pa smo imeli pol milijona in od tega je šlo samo 350 hI na Ogrsko. Domačemu konsumu je ostalo torej na razpolago okoli 5 in pol milijonov hl, ako računamo povprečno produkcijo iz zadnjih let. Dočim druge države, kakor Italija, Španska, Francozka in Grška na vse načine pospešujejo in podpirajo svojo trgovino z vinom, se v Avstriji ta prepušča posameznikom, vsled česar peša ta trgovina čim bolj in smo mi menda zadnji za svetovnem vinskem trgu. Mestni svet tržaški. Sejo je otvoril prvi podžupan ob 7-20, ter potem, ko je bil prečitan zapisnik zadnje seje, naznanil, da barona Morpurgo ni bilo mogoče pregovoriti, da bi umaknil svojo odpoved kakor mestni svetovalec. Nato je podžupan dr. Richetti dal prečkati memorandum mesarske zadruge, naj bi se kaj ukrenilo v zadevi pomanjkanja živine. Memorandum zahteva, da se odpre srbsko mejo in prepove izvoz v Nemčijo. Svet. Simonetta je rekel, da bodo v par dnevih zopet zaprte mesnice, ker ni mesa. Predlagal je, da se izvoli komisijo, ki naj bi se posvetovala, kaj bi se dalo storiti proti draginji. • Svet. Cerniutz je predlagal, da se pošlje na ministerskega predsednika in trg. ministra enako glaseči brzojavki, v katerih naj se protestira, ker je vlada umaknila že izdano dovoljenje za uvoz zdrave živine iz krajev, ki so proglašeni za okužene. Svet. S a m a i a je rekel, da bo glasoval za predlog svet. Simonette, da pa komisija ne bo pomagala nič, kakor to, da se bo konstatiralo, da tudi v Trstu dobrega mesa ni mogoče prodajati ceneje kakor po 2 kroni kilogram na drobno. Svet. Cerniutz je rekel, da so poleg vlade krivi na obstoječih razmerah pred vsem veliki trgovci z živino. Pri glasovanju sta bila sprejeta kakor nujna toliko predlog svet. Simonette, kolikor oni svet. Cerniutza. Nato se je prešlo na tretjo točko dnevnega reda. Preko prošnje uradnikov „Lloydau in one obč. uradnikov, da se jim dovoli znižano vstopnino za obč. gledališče Verdi, se je prešlo na dnevni red. Sprejeta je bila brez debate nova tarifa za postreščeke. Predlog mestnega odbora, da kupi občina za znesek 180.000 kron vilo pri Sv. M. Magd. gornji, je bil sprejet. Potem, ko je bil odklonjen predlog svet. Senigaglia, da se pomnoži število članov vodne komisije od 3 na 4 člane, kakor četrtega člana naj se izvoli inženirja Frana Pittonija, je predsednik zaključil ob devetih zvečer javno sejo, ter naznanil, da začne tajna seja.__ Kriza na Hrvatskem. Delazmožnost sabora. — Razcepljenje v Starčevičevi stranki prava. — Srbski narodni cerkveni sabor. Zagreb, 3, I. —B— Zdi se, da se je reševanje hrvatske krize o božičnih praznih nekako zaustavilo. Ne slišimo in ne čitamo nič novega. Koalicija se nahaja v stanju popolnoma pasivnem. Tomašič, ki je se svojimi „man-kači" jedini aktiven, je odšel v Benetke na lečenje svoje influence. Tako „praznuje" naša politika popolnoma. Ravno to praznovanje pa bo sililo TomaŠiča, da se zopet loti dela čim prej; v to ga bo silila taktika koalicije. Ta taktika je — kakor smo že rekli — pasivnost, ki je sedaj dobro orožje ravno zato, ker obvezuje bana v delavnost. Koalicija se namreč nadeja, da se ban kako zaleti, kar mu bo škodovalo. Edina zanimivost je ta, da se širijo glasovi o razcepljenju v Starčevičevi stranki prava (Milinovci). Glasom „Obzora* bi bili v tej stranki dve struji. Eni simpatizirajo bolj s frankofurtimaši, drugi pa s koalicijo. Prvi da se zavzemajo za zjedinjenje vseh „pravašev". Tej „Obzorovi" vesti pa n^iod-iočneje oporeka današnja „Hrvatska Sloboda" in pravi, da s takimi „pokvarjenimi elementi" — kakor je ban v saboru označil frankofurtimaše — oni ne morejo nikdar priti do zveze. Morda, ali pripomniti moramo, da se v Starčevičevi stranki prava, ki je na zunaj konservativna, nahajajo nekateri čistokrvni klerikalci, katerim manjka le en skok do frankofurtimaŠev, dočim druge klerikalce ločujejo od frankofurtimaŠev neke osebne razmerice, ki se utegnejo kedaj premostiti. In ker že omenjamo čistokrvnih klerikalcev pri Milinovcih, naj se spominjamo tudi „napredne tiče", g. G. Matošo, da mu ne napravimo krivice. Srbski narodni cerkveni sabor se snide med Velikonočjo in Binkošti. Priprave za zborovanje so že v teku. Dnevna novice« Novo ministerstvo ni še sestavljeno. Bienerth Še vedno konferira, a ni prišel doslej še do nobenega rezultata. Glasom dunajskih vesti se je opustila misel, da bi vstopil v kabinet načelnik poljskega kola posl. Glombinski, ki naj bi vsprejel portfelj za nauk in bogočastje. K večjemu utegne biti imenovan poljskim ministrom-rojakom. Sploh je razdelitev portfeljev odvisna od tega, ali bodo imenovani mi-nistri-rojaki. Kar se tiče Hochenburgerja, se vzdržuje vest, da prevzame portfelj pravosodnega ministra. Češko-nemška pogajanja so že pričela. Na predvčerajšnji seji čeških zaupnikov so češki radikalci zahtevali, naj se ustvari junctim med vsemi vprašanji, ki se tičejo sporazuma. Napadali so tudi češke veleposestnike in jim očitali, da so na korist Nemcev zapustili srednjo pot. Sploh prevladuje baje pesimistično razpoloženje. „Veleizdaja" v Pragi. Slušatelj češke tehnike v Pragi, Herlos je bil aretiran in izročen deželnemu sodišču. Obdolžuje se ga veleizdaje. Afera Durand. Na Francozkem imajo zopet novo afero. Strokovni tajnik in predsednik železniških organizacij Durand je bil od porotnikov v Rouenu obsojen na smrt, ker je baje provzročil umor nekega stavkokaza za časa Štrajka na železnicah. Proti tej obsodbi se je vzdignil ves fran-cozki proletarijat in dosegel, da se je Du-randu spremenila kazen v petletno prisilno delo. A francozka delavska zveza zahteva od predsednika Fallieresa, da Duranda po-milosti, kar se bržkone zgodi. V T/stu, dne 5. januvarja 1911 Duranda je obdolžil neki delavec Le-; pestre, ki je ^dini pričal proti njemu, a j druge priče trdijo, da je Durand nedolžen. Antimodernistiška prisega na Dunaju. Z Dunaja poročajo, da so te dni položili na dunajski bogoslovni fakulteti antimodernistiško prisego vsi profesorji in docenti — razun enega. Ta je profesor cerkvenega prava, dvorni svetnik dr. Rudolf vit. Scherer. Domača vesti. f GJURO CANiC General — dobrotnik naroda. Čitatelji se menda še spominjajo, da je nedavno temu neki neznan rodoljub poklonil družbi sv. Cirila in Metoda za Istro svoto 25.000 K, toda z izrecnim naročilom, da se njegovo ime pred njegovo smrtjo ne sme objaviti. Sedaj pa poznamo ime tega plemenitega dobrotnika. Umrl je dne 2. t. m. na Dunaju. Nepoznani rodoljub je bil podmarša! Gjuro Čanič. Pokojnik je bil vojak in Hrvat iz kova jelačičev, Preradovičev, Trnskih — iz te divne legije slavnih hrvatskih častnikov, ki jim je tudi pod vojaško suknjo bilo živo, plemenito narodno srce. Najlepši spomenik pa sije pokojnik postavil in si zagotovil častno mesto v narodni zgodovini se svojim darom narodu-trpinu v Istri. Tudi se je pokazal se svojim darom rodoljuba bistrega in daleko-glednega očesa, ki je pogodilo, kakova vloga je še prisojena istrskim Hrvatom v bodočnosti naroda hrvatskega, ki mu gotovo ohrani globoko in neminljivo hvaležnost. Slava spominu Gjuro Čanića ! * * * Imenovanja v finančni službi. — Finančno ministerstvo je imenovalo : finančna tajnika Antona Soldaticha is Romana Studenija finančnima svetnikoma, računska revidenta Avrelij a Siru-slerjain Antona Vinšeka računskima svetnikoma. Poljski čuvaji v okolici. Izvedeli smo, da so nekateri občinski poljski čuvaji v naši okolici zapisali italijanščino za svoj občevalni jezik, akoravno italijanščino le za sH« lomijo. Ti ljudje mislijo, da morajo magistratu prodati ne samo svoje delo, temveč tudi svojo narodnost in svoje poštenje; pozabljajo pa popolnoma, da se imajo le energičnemu nastopu slovenskih okoličanskik zastopnikov zahvaliti, ako je mestni svet pred par leti sklenil zopet nastavljati po okolici poljske čuvaje. Ako ti ljudje mislijo, da se s tem, da se vpišejo za Italijane, prikupijo gospodom na magistratu, se zelo motije. Na magistratu bodo te posili-Italijane smatrali za to, kar so, namreč za prave ščave. Izdajalce se pač izrablja, a tudi oni, ki jih potrebuje, bi najrajše pljunil na tla pred njimi! Iz sodno-kancelijske službe. Sodna kancelista v Trstu Angel Martelanc in Alojz S i v i t z sta imenovana kancelijskima oficijaloma v Trstu. Prememba uradnih ur pri tukajšnjih sodiščih. Pred nekaj tedni je bite doposlano predsedništvu tukajšnjega c. kr. višjega deželnega sodišča neko anonimno pismo, s katerim se je zahtevalo od kompetentnih faktorjev pretnembo urnika, ki bi se imel uvesti pri tržaških sodiščih in bi se določile uradne ure od 8. ure zjutraj do 1. ure pop. in od 4. ure popoludne do 7. ure zvečer. — Ne vemo, ali je avtor anonimnega pisma, ki se je podpisal „Un figlio d' Astrea", in je — kakor se čuje — eden izmed dobroznanih sodnikov, hotel iztresti svoj jezni temperament, ali pa se izkazati zaslužnim napram svojim predpostavljenim ; vsekako pa si je dovolil zalučati nad sodne uradnike vsakovrstne obtožbe, eno bolj, absurdno od druge, češ, da so le oni krivi, da zaostaja delo pri sodnih uradih! Kakor da ne bi vedele celo stene, da sodni uradniki še prenatančno vršijo svojo dolžnost in da je pripisati glavno krivdo žalostnim razmeram, posebno pa pomanjkanju uradniŠtva, med tem ko so nešteti protesti tukajšnjih trgovskih in advokatskih krogov, da bi se povišalo število osobja, ostali vedno le mrtvo pismo pri kompetentnih faktorjih. Predsednik deželnega sodišča se je izjavil sporazumnim z vsebino anonimnega pisma; en izvod je bil odposlan tudi c. kr. justičnemu ministerstvu, ki se je od svoje strani izjavilo, da soglaša z uvedbo novega urnika. Dvomljivo pa je, da-li vsprejme z zadovoljstvom to premembo urnika tudi advokatski stan, ki mu — kakor znana — služijo popoludanske ure za konference s* strankami, in potem trgovski stan radi raznih drugih razlogov, ki jih ne treba tu navajati. Še bolj dvomljivo je, da-li to zadovolji uradnike, katerih mizerne plače — od kakega poviška ni niti govora — zadoščajo (posebno radi sedanje draginje) le za delo dveh do treh ur na dan. (lelikonski dohod fsafiffi KrižmančK & Breftak, rasnirst. V Trst«, dne 5 jaiiuvarja 1911 »EDINOST« št. 5 Veliki Ciril-Metodov ples. Združena slovanska mladina v Trstu je odiočiia, da tudi letos priredi veliki ples na korist CMD. Podpisani odbor, ki je v to svrho izbran, namerava pozvati na ta ples čim večje število rodoljubov in jim s tem dati priliko, da zopet lahko nekaj darujejo za prekoristno in prepotrebno našo Družbo. Ker bi pa radi Imeli čim več naslovov oseb, ki bi se jih k tej naši prireditvi povabilo, prosimo rojake, da bi nam napisali čim več adres na dopo-slano jim polo in jo v teku osmih dni zopet vrnili na sledeči naslov : Odbor združene tržaške slov. mladine za prireditev velikega Cirii-Metodovega plesa. Statistika poštnih pošiljatev, oddanih proti potrdilu v božični dobi, to je : od 18. do vštetega 25. decembra m. 1, na tržaških poštah izkazuje Sprejem : 20.304 priporočenih, 819 vrednostnih pisem, 568 vrednostnih zavitkov, 22.370 navadnih zavitkov. Oddaja 26.282 priporočenih pisem, 1737 vrednostnih pisem, 500 vrednostnih zavitkov, 25.460 navadnih zavitkov. Prehod: 21.945 priporočenih pisem, 702 vrednostni pismi, 906 vrednostnih zavitkov, 99.935 navadnih zavitkov. Skupno število pošiljatev. oddanih proti potrdilu^ 221.524. 1. Veliki ples Z. J. Ž. se vrši v soboto 7. januarja 1911 zvečer v krasni dvorani „Dalmatinskega Skupa" v ulici Sanita št. 16, I. nadstopje. Natančnejši vspored priobčimo prihodnjič, a že danes poživljamo vse narodno železničarstvo Trsta in okolice, da se udeleži našega plesa v čim največjem številu, vabimo pa tudi drugo narodno občinstvo, da nas poseti ob tej priliki, se poveseli z nami in nam s tem pokaže, da se zanima za našo organizacijo in za železničarsko življenje sploh. Da se vidimo torej vsi na našem I. velikem plesu. Telovadbo za trgovske uslužbence in vajence namerava uvesti tržaški „Sokolu, ako se priglasi zadostno število telovadcev. Telovadba bi se vršila ob nedeljah in po dogovoru še kak drug dan v tednu. Pri-glasiii se je pri bratu Trebeč vsak dan v telovadnici od 8. ure in pol naprej ter ob nedeljah ob 4. uri popoludne. Upati je, da se naši trgovski uslužbenci sami odločijo, da bodo posečali v svobodnem času telovadnico, obračamo pa se tudi do gg. J trgovcev, da oni opozore svoje vajence in; uslužbence na to telovadbo. „Narodni Delavec", glasilo NDO. mora radi obolelosti tovariša - strokovnega | tajnika Ekarja, ki je ob enem glavni urednik lista, mesto v soboto — kakor običajno — < iziti še-le prihodnji teden. Natančnejše ob-! vestilo pride. Odbor. Vremensko poročilo. Novo leto nam je prineslo zimo. Burja, ki je v torek razsajala v Trstu s hitrostjo 100 km v uri, je včeraj malo ponehala, oglasila se je pa semtertja zopet močneje v minoli noči. V torek zvečer in potem po noč; je tudi naletaval sneg. — Silna burja je divjala tudi po Vipav-, skem. — Iz Pule poročajo, da je pred- j včeraj po noči tudi tam začelo med dežjem snežiti, kar je pa trajalo samo par ur, potem je zopet deževalo. — Na Dunaju je zadnja dva dneva silno snežilo in je zapadel izredno visok sneg; istotako poročilo prihaja iz Gradca. V našem gledališču bosta jutri 6. t. m. in v nedeljo 8. t. m. po dve predstavi. „Krasna Lida" velika burleska s petjem, godbo in plesom zanima že zdaj slehernega. „Težke ribe" in „Krasna Lida", obe igri sta j ;z slovanske literature. Gledališko vodstvo je dalo odstraniti' nekatere lože in jih nadomestiti z galerijskimi j sedeži in stojišči. Jeseniška podružnica društva jugoslovanskih železniških uradnikov naznanja, da se ne bo vršil njeni občni zbor, dne 6. t. m., temveč vsled službenih zaprek šele v nedeljo 8. t. m. ob 3. uri popoludne in sicer v restavraciji „Pri Sokolu" na Jese- j nicafa. Zimski šport v Bohinju. Kakor nam poročajo, je padlo te dni v Bohinju veliko snega, tako, da se na praznik sv. treh kraljev, to je 6. januarja t. 1., otvori zimsko-športna sezija v Bohinjski Bistrici. Separatni športni vlak bo na ta dan prvikrat vozil iz Trsta ob 6. zjutraj, iz Gorice ob 8. zjutraj in pride v Bohinjsko Bistrico ob 9. uri 40 min. dopoludne. Na ta dan prične se tudi ški-kurs in začne za to določeni strokovnjak s praktičnim poukom. Deželna zveza za tujski promet na Kranjskem je odredila vse potrebno in markirala 4 velike ture v okolici Bohinja za smuči. Kakor je torej razvidno, bo tudi letošnja, težko pričakovana zimska sezija zelo živahna, na kar opozarjamo prijatelje zimskega športa. Na tukajšnjem c. kr. pomorskem observatoriju so v predminuli noči zabeležili potresni aparati katastrofalni daljni potres, katerega oddaljenost se ceni na približno 5800 km. Začetek ob 12. uri 34' 17", maksimum 20 mm ob 12. uri 53' 8", konec ob 1. uri 44 min. Za cerkvijo sv. Antona * novega, je trgovina izgotovljer.ih oblek Bohinec & C. v ulici delle Torri št. 2 in v ulici S. Laz-zaro štev. 17, kjer je velikanska zaloga vsakovrstnih oblek za možke, ženske in otroke, po priznano nizkih, stalnih cenah. Tržaška mala kronika. Rokovnjaški kvartopirci. Marco Gio-vaiella, uradnik tvrdke Prister in krčmar Ira« Carpinetti sta predsinočnjem najprej v kavarni „Progresso" in potem ▼ kavarni „Corso" igrala „mauš" s 26-letnim Marijem Mlaker iz Trsta, in Petrom Persič, starim 25 let, ie bnzetske • ko lice; poslednja sta Slovenci pozor ! V obmejnem kraju Koroške, v St. Jakobu v Rožu se proda radi odpotovanja mm hiša sgs z dobro obiskano trgovino in gostilno za nizko ceno. Vprašanje na poste restante: „Z. S. 390" St. Jakob v Roža (Koroško) ZAHVALA. Podpisani se iz globine srca zahvaljujejo na izkazanem sočut-stvovanju povodom smrti naše nepozabne hčerke Metode vsem, ki so blago pokojnico spremili k večnemu počitku in tako pripomogli, da se je pogreb izvršil na tako dostojen način. Žalujoči stariši ANTON in HELENA IVANČIČ oba pismonoši. Ko sta prva dva videla, da zaporedoma izgubljata, sta sumila, da ju utegneta ona dva goljufati pri igri. Opazovala sta in tudi zasačila pri goljufiji oba kvartopirca. Zahtevala sta takoj intervencijo redarja, ki je Mlakerja in Persiča aretiral. Caoinetii je bU izgubil 300 in Giovanela 50 K. Pri Mlakerja se je našlo 262 K in zaznamovane kvarte, pri drugem 65 K. Oba tajita goliufijo. Na škodo sokrokarja. Težaka Jakoba Kmauli, star 32 let, iz Gorice in Peter Šivic sta predsinočnjem popivala po raznih krčmah in se ga precej nalezla. Zadnja postaja je bila seveda kavarna in sicer „Ter-geste". Šivic, ki je bil bolj natrkan ko drugi, je izginil pod mizo in zaspal. Njegov prijatelj pa je porabil to priliko, da je olajšal spečega pijanca za 50 K. Kmauli je bil pozneje aretiran. Domača tatvina. G a Marija Dean-geli, stanujoča v Puli, je dne 3. t. m. prišla v Trst obiskat svojo sestrično Ano Dellapietra, stanujočo v Zgornji Kjarboli št. 49. Odhajaje je pozabila na mizi zlat „collier" in zlato zaponko v skupni vrednosti 75 K. Nekaj časa potem je opazila, da nima omenjenih predmetov in se brž povrnila v hišo Dellapietre. Ta pa je svojo sestričino zagotavljala, da teh stvari še videla ni. Izrazila pa je sum, da je pozabljene stvari morda vkradla neka oseba, ki je bila tudi na obisku. Deangeli je podala ovadbo na policijo. Žaklji padli na delavca. Anton Mi-kula, težak, star 23 let, stanujoč v ul. Sca-linata št. 3, je delal včeraj v nekem skladišču v svobodni luki. Nakrat so se zvrnili nanj žaklji. Mikuli je začela teči kri iz ust in zlomila se inu je baje menda tudi hrbtenica. V opasnem stanju so ga prepeljali v mestno bolnišnico. Skočila v vodnjak. Andrejina Benčič, stara 25 let, mati treh otrok, stan. v Skor-kiji št. 779, je izginila iz stanovanja včeraj ob 11 uri predpoludne. Sinoči so jo našli mrtvo v vodnjaku blizu nje stanovanja. Pozvali so gasilce, ki so jo izvlekli iz vodnjaka. Truplo so prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Juštu. Ni znano, zakaj da si je mlada žena in mati vzela življenje. Mesnice so bile včeraj vsled grožnje se strani oblasti, da bo z globami kaznovala one mesarje, ki držijo zaprte svoje prodajalne, zopet odprte. Ali mesa je bilo zelo malo, ker vlada ni v tem pogledu vkrenila še ničesar. Loterijske številke, izžrebane dne 4. januvarja : Praga 78 29 70 3 40 Lvov 64 29 62 46 13 Koledar in vreme. Danes: Telesfor, pap. — Jutri: Razglašenje Gospodovo. Sv. trije kralji. Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne 4- 5° Cels. — Vreme včeraj: oblačno, burja. Vremenska napoved za Primorsko: Spremenljivo s posamičnimi padavinami. Burja. Mrzlo. Počasno boljšanje. Društvene vesti. Čitalnica pri sv. Jakobu. Danes, četrtek pevska vaja. Jutri, petek ob 5. uri pop. plesna vaja. Prosimo tudi vse one, ki mislijo sodelovati pri novem plesu za ma-škarado Št. Jakobške mladine, naj se vde-ležijo te plesne vaje. Novo pogrebno podjetje v Trstu Corso št. 49 (vogal Piazza 0. Goldoni) Telefon 1403 mm Popolnoma preskrbljeno z vso potrebno opravo za izvršitev ^ pogrebov veakterega razreda. Ima na izbero monumentalne voze s steklom in električno razsvetljavo, črno-zlate W črno-srebrne, belo-zlste itd. Prevaža mrliče na vse RJ dele sveta. — Umetna oprava za postavljanje mrt-m vaških SOB in ODROV. Prodaja razne krste, sveče, vence iz umetni, svežih cvetlic, porcelane,perle, metala VBE BSjRTVAŠ^E: PHBDMSTE. - Cene ugoaae. -_ --s • .•. .. ini'tffhtii^ifrni,,i,- Oflllkousna pekarna in slafiščlm z zl*to kolajno in križcem lift međnarodui obrtni razstavi - ------- v Londona leta 1909 - Acquedotto 15 - Podruž, ul. kramar 9 Dazr»nj» »lenemu trikrat na dan svež kruh. občinstvu, da :nia _____ Prode.jfilii cfi je tudi dobro prea rbljena z vsakovrstnimi biškoti posebno za čaj. Jma razna fina vina in likerje v buteljkah tn fire defertr.e bomb« ne. Sprejema naročila za vsakovrstne terir, krokfl'e itd. kakor tudi vte predmete za speči. Ima tudi ra^finej.šo moko iz najb^ljSib mlinov JSP*" po najnižji ceni. Lifiplatts petini** r.a čojr. — Piipcroia C|in|jn f|jA«b t pe davnemu občiERtvu z rdliČn. spoštovanjem VilJIlU JAsIH ■ Ju51 Svoji k svojim ! OBlikfcV. krojačnira Svoji k svojim ! Avgust Stular TRST - Via delle Poste šiev. 12, l nad. - TRSf (ZRAVEN GLAVNti POŠTE) IZUR5UJE USM0URSTNE OBLEKE najnovejše mode (od 50 K naprej) in Tsaior. Milome. - Naroči)? se izvršijo točno. - Delo solidno. m 1 Antom® Spanghero DEKORATIVNI SLIKAR Naslednik tvrdke DELALNiCA: DOMENICO DELISE. Via Madetmiea 7. Telefon 160 Trst Telefon 160, VELIKA ZALOGA. - Papir za tapeciranje najtoljših tovarn. Pravzaaa vsakovrstna stavbena dala a dskaraoija za sobe. — SPECIJALITETA : Imitacije Issa In marmorja, izložne table. Pl* Plombiranj9 sobo^ r vsake boiačine Dr.J.Čermak zcbozfira^nik : ¥. Tuscher koncesij, zobni teisU - TRST - ttiio i doli?« Cftinerma št. 13, II. n Kdor hoče imeti svetlo in likaiio perilo naj se obrne na zavod F. Samokez v ulico Gecilia 14. pritličje. Tel. 22-69. i V založbi 3g. pl. Xleinmayr S fed. gamberg v £jubljani ravnokar izšlo SLAVOJ KLEPEC Zbirko slovenskih citatov in aforizmov broširana K 2*50, vezana K 3*50, po pošti 20 vin. več. Z veščo roko in z dobrim okusom je Slavoj Klepec v tej knjigi zbral 1086 aforizmov in citatov iz slovenske književnosti ter jih uredil po abecednem redu. Knjiga je visoke književne vrednosti, zakaj v njej se zrcali mišljenje in čuvstvovanje odličnih slovenskih pisateljev, mislecev in pesnikov. „Aforizmi in citati" niso, da bi jih čitatelj prebiral zdržema; ali po malem uživani, podajajo čvrsto duševno hrano, zlasti ker odpirajo širok pogled v veliki razvoj slovenske književnosti od Prešernovih časov do današnjih dni. Tukaj so zbrane raznotere dragocenosti, ki bi bile na čast tudi vsakemu velikemu narodu. Dobiva se v vseh boljših knjigarnah ali naravnost iz založbe Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani. Peki in trgovci* Kakor Vam je že znano glede pridelka ln predaje droi (kvasa) je tu r Avstriji prepovedano izdelovati in prodajati kvas mešan s škrobom ali iz pive od 1. januvarja naprej. Dovoljeno je izdelovati in prodajati samo dlsil lesUa (špiritni) najsibodi žitni ali kornzni. Ako hočete biti gotovi, obrnite se na Prvo trialko tovarno droi — Vrdela, ki ima svojo zalogo v ULICI MADONNINA st. 1. Filijalke: Pola in Zadcr. Izvaža in izdeluje samo garantirani Slatl ftptrltnl kvaa. — Izvaža se na vsa kraja od 3 kg naprej po K 13* ia OJI-------- Franko m »sto. Vdani SVOJI K SVOJIM ! J. J. SUBAN, lastnik. Stran IV »EDINOST* št. *. V Trstn: a. januvarja 193 1 Tržaško vojaško veteransko društvo. Na željo udov, da se razmere v društvu preurede, sklicuje se na dan 6. p. m. cb 2. uri popoiudne v restavraciji „Pri ziatem jelenu", ulica delle Acque 18, izreden občni zbor. Ob enem se bo sklepalo o društveni skupni blagajni. Telovadno društvo „Sokol" v Trstu naznanja, da se bo vršila telovadba za trgovsko-obrtniški naraščaj cb nedeljah popoiudne od 3. ture naprej. Vsi oni, kateri se mislijo telovadbe udeležiti, naj se oglasijo od danes naprej po 8. uri in pol zvečer v društveni telovadnici pri br. Trebcu ali pa pri vratarici Nar. doma. Na zdar! Maše gledališče. Jutri na dan Sv. treh kraljev, 6. t. m. ob 4. uri popoiudne še enkrat in zadnjikrat v sezoni „Težke ribe". Zvečer ob 8. uri pa bomo videli veliko burlesko s petjem, g o d b o in plesom „Krasna L*da". V tej lepi burleski nastopijo vsi naši igralci, gledališka godba in oba pevska zbora. Pričakovati je velikega obiska, zanimanje je splošno. Prav bi bilo, če bi si vsak pravočasno poskrbel vstopnico. Prodaja jih vratarica Nar. doma. * * * V nedeljo 8. t. m. ob 4. uri „KRASNA LIDA'% zvečer ob 8. uri pa romantična ljudska igra ,.Fabricijeva hči' V kratkem nameruje cestni odbor popraviti oni „ključ" pod Dutovljami, ki je zelo nevaren. Želeti pa bi bilo, da bi se načrt za to delo popravil, predno prično z delom. Druge slovanske delale Vsem hranilnicam in posojilnicam. Te dni je razposlal stavbeni odbor za zgradbo mednarodnega jamskega muzeja v Postojni vsem hranilnicam in posojilnicam prošnjo, da blagovolijo iste, vsaka po svoji moči podpirati velevažno zgradbo jamskega mu-1 žeja, ki bode edini svoje vrste, prvi na j svetu. Ne samo mesto Postojna, ampak j tudi vsa Kranjska bo lahko ponosna na to stavbo. Vsakt tudi najmanjši dar, bo vspre- j jet hvaležno, ker se ž njim pokaže naklonjenost temu znanstvenemu in praktičnemu podjetju. Denarne prispevske sprejema Občinska hranilnica v Postojni. . a ie imenuje belo Štajersko Tino, ki je »tllno prlpraTiia pfjača t mineralnimi rocJami iu sifonoui. Prodajam tudi v buteljkah pristno vino Opolio ia Viaa, Relo »ladko iz Viaa, istrsko in teran Priporočam tudi »voj isbor dezertcih in zdravilnih vin, rez likerje, iganje in sirupe. Zaloga „Aili ipumanU' po Kroa 3 a 4. Sladki refoSk po K Izborno žganje po K S•10 buteljk gSS1^-E- Jurcev, Acquedotto 9 PRODAJALNA Sinile I Co. - Ji st ul. S. Anastaslo 8-iO == OBAVLjA - Agenturske in komisijn. posle Bay| se s prodajo kolonialnega blaga lil nakupom rst, pr ste restante. (IS f^t TRŽAŠKA GLEDALIŠČA. VERDI. — Danes repriza Spontinijeve •pere „Vestale". V soboto repriza iste ©pere ob ljudskih cenah. EDEN. Varijetetna predstava. Nar, del. organizacija. Krajevna skupina sv. Marko in sv. Andrej. V soboto 7. t. m. se vrši redna odborova seja ob 7. uri in pol NDO. pri sv. Jakobu (Campo S. Giacomo) št. 5, I. nadstr. Tovariši odborniki: Udeležite se te seje polnoštevilno, točno ob zgoraj navedeni uri, ker imamo marsikaj za nas delavce jako koristnega ukreniti. Zato pričakujem polnoštevilne udeležbe. D. Kapelj, preds. Vesti \z Soriške, Občinske volitve v sv. Križu. V dru- j gem razredu so zmagali tudi narodno-na- i predni kandidati s 60 glasovi, Gregorčičeva stranka je dobila samo 16 glasov, le prvi razred je ostal tej poslednji stranki. Tretji in drugi razred sta prešla torej v narodno-napredne roke. Bralno društvo „Narodni dom" v Škrbini priredi 15. januvarja veselico ob 3. uri popoiudne z zanimivim vsporedom in plesom. Vabila se ne bode razpošiljalo ni-kakih, vspored se bo dobival pred veselico, pri razprodaji listkov. Bralno-pevsko društvo „Ladija" vabi na občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo 8. prosinca t. 1. ob 4. uri pop. v prostorih g. M. Plesa, ob vsakem številu navzočih članov, ker je bil prvotno za 1. prosinca sklicani občni zbor nesklepčen. Prosimo, naj bi prišli udeleženci točno ob napovedani uri! To naše napredujoče društvo „Ladija" je uprizorilo v nedeljo domačo zabavo z burko „Mutasti muzikant*. Igrali so jo: g.ca Nina Legiša in Terezina Gabrovec in gospodje Ivan Pecikar, Josip Gruden, Angelj Gabrovec. Vsi igralci so izvršili svojo nalogo prav dobro. Želi so tudi obilo pohvale in slišati je bilo tudi glasov, naj se igra kmalu ponovi. Udeležba je bila povoljna. Posebno je treba omenjati, da se je v velikem številu udeležila mladina iz Medjevasi in Sv. Ivana. Po veselici se je vršila tombola s šaljivimi dobitki. Nagradi za uzorne hleve. Deželni •dbor je podelil vsled priporočila komisije nagradi* po 3oO K za napravo vzornih hlevov Antonu Tavčarju iz Krepljen in Alojziju * Pucu iz Pliskovice. Iz Krepelj. Občni zbor našega vinarskega in sadjarskega društva se je vršil dne 1. t. m. popoiudne. Zborovanje je bilo dobro obiskano. Potem, ko so bili računi potrjeni, je sledila volitev novega odbora. Izvoljeni so bili: Anton Gomizel predsednikom, Ivan Tavčar podpredsednikom, Anton Pegan, Anton Tavčar, Josip Gomizel odborniki, Andrej Tavčar blagajnikom, Fran Tavčar tajnikom, vsi iz iz Krepelj, ter Fran Vendramin, voditelj šole v Dutovljah. Ministerstvo za poljedelstvo je izplačalo gospodarskemu društvu podporo. Odbor je kupil 3625 metrov zagojzdenega zemljišča blizu postaje Dutovlje-Skopo poleg ceste v lepi legi, kjer na spomlad zgradi zalogo. Za zemljišče je dal 4000 K, kar ni veliko, ker za tla med Dutovljami in postajo zahtevajo sedaj lastniki drago kupnino celo po 16 K seženj. Pphlctlir 89 P1"0^3 P° n'-2*" c.ni. Pogleda se rU.IidLVd ialiko v torek in soboto popoiudne od 2. do 4. v ulici Macchiavelli 2tS, I. nad., vrata 4. felesto guvernantks žini i5če gospodična srednje dobe, vešča slovenskega in nemškega ježka Ista vsprejme tudi meato blu-gajnifarke v kaki trgovini j.li kakem drugem podjetju Ponudbe je po3lati pod naslov „VOLJA" na Inser. oddelek Edinosti._ He odda soba, kuhiuja in hlev za feajttfll tri govedi. Istotam se proda mezga (mula) po ni?ki četi. — Miha Vodopivec; Bar-kovlje blizu Ščuke. 4 Prililfa KuhinjFka oprava iz aluminija, K £.0 j lilmčii Specijaliteta: predmeti za darove. — Umberto Ce=ca — Trst, via Caserma 11. 1864 ŠOLA ZA JEZIKE Pqlygl0tt£ prTO nadstropje! Nora metoda za narćenje modernih jezikor. Izvanredno ugodna prilika!!! Nemško . 8 lekcij Kron 4 [ D ... ..... Francosko 8 lekcij Kron 6 r\ f.^1 Angleško . 8 ekclj Kron 6 [ v aKI * leaen- Vpiše se lahko vsak dan od 11.-1. in 7.-9J Ravnatelj lastnik Prof. Paolo Harquardf. lim Met pri sv. \mm Luigi BRAIDOTTI Via S. Cillins št. 1157 (Sv Ivanu) Trst Izbor razae sirisjine in sira, kakor tudi piva, vina in likerjev s postrežbo kflve Se priporoča LASTNIK. Odprto do ©ne popoSnoči. p se vdobi rrsstni, dober brinjsvec P„ Lovru Šibeniku v Ži^ki pri Ljubliani. 1681 Josip Trampuš S* S^SES priporoča svojo penarJJo. Večkrat na dan svež krak. Zaloga, može vsake vrate iz prvih mlinov. Vino in likerji v steklenicah 3Iadoloe ln bigkoti._1H23 FF^NANHA"' orientalska voda, ne- 5zmotljiTO sredstvo za pomnjenje in cdpratljeuje vsakovrstnih izpabijajev z obraza, z rek in prs. Daje koži lepo belo rožnato barvo. OrieDtalska \cda » FERNANDA" je edina, ki dela človeka mladeera in lepega. Za komiaije obrniti i . v ^tt1 xttt< rz-»«•->-»-r> >.ttt» gena „T »e F e r n a n d a O y. L d" Trst, ulic priporočam. CENE ZMERNE, postav-Antotio Oacca £ter. U. Iščejo ge zastopniki. f pecIjaL sumlj. pridin§toy (Elastične ncgovice, kilni pasi, p-si irijatorji, sospenzorji. gum. riuhe, ■H ce?i za vino, vodo, plin. OVATA. Prodaja in poprava črevlje? iz gume ter gumijevih predmetov. Higijenični predmeti CENE ZMERKE. CENE ZMERNE feBerico StcinSler, $cqsei)otto 14. Ajdovo mi pristna do mašo Rogaška kisel Jgmpki? Radtnski vrelec. Najboljši minn^raini vodi. — ZASTOPNIK — VViESENREiTER & Co., TRST Ulica Valdirivo 13. 1861 Pol stoletja uspehou i9ii V vseh lekarnah v Trstu in zunaj se dobe P^endin! proti kašlju □ bolezni v grlu, hripavosti, katara □ Glavna zaloga : LEKARNA PRENDINI. 11 Preprođajaloetn velik popcat. g Biula turdKa Run Harkuža Trst - ulica Giacinto Gall;n& B, priporoča slavnemu občinstvu svojo zalogo kvssft iz najboljših Avetro-Ogrskih tovarn. Se priporoča Anton Mark u že. — Svoji k svojim! 2217 ljam franko v trgovino. FRANC KALAN ŠkoQa!ok& štev. 6. Prva Primorska Tvornica za lesne izdelke z vodno silo - - - : TVRDKE: sna ob kolodvoru Podmelec Sprejema v Izvršitev: ■■ vse v stavbeno mizarsko SŽITOIlO spadajoče izdelke za HIŠE, VILE, ŠOLE, BOLNIŠNICE, CERKVE, JAVNA POSLOPJA itd. kakor: OKNA, VRATA, PODOVE, PORTALE ; popolne OPREME LJUDSKIH ŠOL, ŠQLSKE KLOPI po Rettig-ovem patentu itd. itd. Proračuni in načrti brezplačno. Parketno tvornica stovega in bukovega lesa. Postrežba takojšnja za vsaktero množino ! Zshtevajte vzorce in cene. štriarsla oifleM nndi vse r Mm Mo spicce Mli JAMSTVO! i^T JAMSTVO! Vsa dela so solidno in strokovnjaško izvedena! Obisk strokovnjaka interesentom brezplačen dvojnega kvasa založna marka „Sneti Štefan ' Glasoviti profesor zdravnik Kari von Nooden, ravnatelj prve dunajske zdravniške klinike, izjavlja, da je pivo dvojnega kvasa založna marka „Sveti fitefan" zelo upliven pripomoček za želodčne bolezni in za nervozne osebe. Mm: Trst, lila Unldiriuo st. 32. Telefon St. 2201. (B.) MANUFAKTURNA TRGOVINA \qmc Perlmutter/rrsi J Uia, 8attsri št, 7, L Velik izbor izgrotoTlJenih moških oblek, ^ manafaktur. in belega bla^a, preprog. S* zagrrit jalT garnitnr, blajf« MOŽICE iu © ŽENSKE : Oli* : i£E Proti plačilu takoj <» na obroke. 13(3 Eorico Preuer - Trst ^ia S. Lszsaro ši. 22 pohištvo iz bambusa in indijskega trstja. Predmeti, pripravni za božična in novoletna ikrila. Česky hostinec v Terstu Rila Meridionale Via Belvedere Češka gostilna v Trstu m B] PASTiLJE ZA PRSA = „Jlie vci kaš!jau ssss bo edino sredstvo proti kaSlju, prehlajenju, zagrljenosti in vaem boleznim dihalnih organov. Štailja z navodilom 7 0 stotini: —— »o dobi samo v lekarni - Pr&xmarer„AI DUEfVlOR! Trst (mestna hiša) Tel. 377