POST
nina l'lacana v
GOTOVINI
*
ČETNIK 40 1931 -r 1932
*
7
VSEBINA 7. štev.: Svjatoslav: .Nekje za uašimi zidovi .... (Pesem) — Janez Pucelj: Tesarjevi otroci pojo... (Pesem) — Virgilij: Prava mati — K. Matkovič: Daritev — Vaš prijateljček — A. K.: Marijin zvonček — Uganki* — Rešitve.
Rešilci ugank.
Prav so reiiill v»e tri uganke: SUjruad O.. Jager T., Orel li., Ro/.ii"' R., Jevsenak I., Vajdl A.. Rednak F. iz Šoštanja; Str il of Ter. iz Cajnarjev; Rot M-, Makove« P.. Rudolf Just., Korošec 1.. R»i T.. Drobni« M.. Doles F. Lu A.. B e 6 a J Anton, Zalar M. «t Sv. Vida n. Cerknico; Janež A.. Tomšič- !.. Vrečar Avg., Kukovca V.. Bobnar M., Novak 1., Snoj Z., T C n k u r Mil., Rant D.. .Tukob V. iz D. M. v Polju; Konjar .1.. Mavsar J.. VrolLh Fr.. Lavrič Jos., Lob« Mil., štrukelj D.. Prijel j Mih., Slabina Ign. iz St. Vida nad Lj.; Baliar C., Javoréek St., Bahar Fr.. Sotina Avg., Novak Al.. 8uu>-iinsky Mar. iz Zg. Šiško; Pobrovoljr A. a Verda; Cankar M. iz Söst rega; Ko« Ani. iz Vojnika: Rak P. iz Trbovelj; Poženel H. iz Buč: Ovsenak SI. iz Kranja; Maček Roz. iz LaSkoga; Finžgar Kat. i/ .Slivnice pri Mariboru; Kok al j St. iz Eübniee (Dol.); Jug Zlatica ie Studencev pri Mariboru; Barbič M. iz Novega mesta; Prinčifi Mal., P i žen t A., Jereb M.. Stefe Z.. Kovačič J.. Küster VI., Gigli? H. iz K rau ja; Adamič Fr.. Kisel M.. Jörg V.. Locar F., VnrkeDc S.. Peelotnik M.. Krinan A., Kavčič A., SuSitarSič M.. Rožanei* J., Lenarčič D., Mastnak A., Šinkovec M., Ladstlitter D.. Žitko M., Prek J., Cankar M., Jeraj L., Jakulin S., Ka*esnik Vek., Lipovec Kil.. Perai Ani., Škafar R., Krvžaonvski J-, Feldin A., Kaiser Mar., Curk M.. Brecelj F.. Zadnikar Mar.. Accetto B.. Vene L., Zorič S.. Kre-6iČ T., Sirca Fr.. Kuhar R., Bahovee P., Babič M.. Podgoršek -M.. Meeor J.. Petri in Lad., JaflČič I)., Kontelj B., DolinSek Fr., Cesnik P., Babuik Jan., Nagllč S.. BekS M., Metelko St., Jenko St., Prc-vorSek D., Klir Ant., Setničar Tv., Grum Fr. in J., Corkič M.. Sprcit/.or Lud.. Skerl M., Klopčič Aut., Kardel B., Pestoluik Bog.. Jersin Pav., Est Ml. iz Ljubljane; Belič C. in M., Jazbinšek Zdr.. Kabaj M.. Artiač J., Tomec V. iz Sp. fiiàkc; Erhatič Pav., Perkovič El.. Hole Al., Piguar Ang-, Erhatič I"., Zmauc Ter., Cobelj Sief.. Mcznarič Fr.. Repič Fr., Amane V.. deh J., Čak J., Kolan- A11I. iz Sv. Lovrenca SI. g. ; Turk Iv., iz ti rajske va»i; DolinSek Eni.. Kelenc lv„ Plevnik V.. Ileč.nik Mar., Duh O.. Fljtkus S.. SkrbLnjek M., Leejak T., Luknian V.. Gorenjak K., Gugel KI.. Craeej Jnl. iz Ruš pri Mariboru; Flie A., Rakun A., Bavdek VI.. Gaber Aug., Vodopivc LJ.. Golob 01., GOrjanc Mat., Hočevar J., Kandolf Mar.. Balek Ad., Povh Mar.. TuraSek Val., Jazbec MaT.. Bulinar Al., Planinšek Roz., Roje Z.. PliberSek Roz., Novak Z.. Kostomaj Ver., Kunslek A.. Kaučič Aul.. Eier F.. Mesarič Ad., Praznik K., Skrln-c C., Turnäek H.. Pohajal Mar.. Pelicon ]>ar.. Rajh St., Lah Dr., Nicfergali Z., Križnik Ter.. Tržan B.. Medved N., Weiss M.. Gradi Dr., Herman St.. Cretnik Li.. Sreboéan Fr., (iorenjak J.. Hriber.še* P.. Vipolnik A., Rozman A.. Belej St., Kos A., BaSteve E., Ropaš E..
(Nodaljevanjc na tretji scialli oviiLu.)
Vrtec s prilogo Angelček (10 številk) stane za leto 1931^32 Din 20. Angelček sam Din 5.
Lastnik »Pripravniški dom« v Ljubljani. Urednik in izdajatelj Vinko Lavrič, katehet v Ljubljani. Kolezijska ulica 1. Rokopisi in rešitve naj se pošiljajo na Uredništvo Vrtca in Angelčka v Ljubljani, Kolezijska ulica 1. — Naročnino sprejema »Uprava Vrtca in Angelčka« (Vinko Lavrič) v Ljubljani. Kolezijska ulica i. — Čekovni račun uprave ima štev. 10.470. — Za Jugoslov. tiskarno v Ljubljani Karel čeč.
rimai A., Brečko A., lioleà C., I'eèovnik Z., Sumi H., Cernei? J.. Stropnik Mar., Jezernik F., Podjaveréek Am., Vetrih Mar., Cater A.. Freitag Fr.. Pibrove R.. Kuper Z., Hubad M., Kerschbaumer T.. Kumperger St., Ja«er Mar.. Mikuietič 8., Graöner K.. Knez Mar.. Parle Al., Knez M., V rabi* Mar.. Zupane S., Pojavnik Mih.. Rebov Mat.. SotovSek Tv., Marsel Dr., ZabukovSek N„ Novaèan A., Agrež SI., Araenšek M.. Labotar B., Mernik A., Goršok Ang.. Kožuh A., Dobovićnik Am., Sorman Er., Sivka Stef., Longela Z.. Posnik Lj., Uran jek J.. Junger Mar.. Kraupner M.. Jan El., König Marg iz Celja; Majhen Aut. in Fr.. Bedrač J., Ogrizek Jož., Sa gad in Fr.. Znpanir St. in Jan., Verlek E.. Skok Jož., 2elezuigar A.. Mnrko Jož., Kampl Iv., Kaisesberger Jan.. Megl.ič St., Kosar Al., K ni njo Mar., Kosenburger Ter.. Kolarič Kai., Neubauer Roz. iz Ptuja; Lažni k Ivana i i. Vlomilskega; I>inoväek V., Janielj A., Ko-renfiiè J.. Gams A., Lonöar F., Minatti M.. Toni A., Jamnik S., .lavoraik P.. Juha I.. Kus Lj. Ponikvar F., Virant M., Zgone F., Žagar S.. Čuden A.. Jakopin B., Klan&ar A., Lenarčič A.. Sterle F.. Strazifiar S.. Urftič F., Boh A.. Bolha H.. Jankovi«' M., Kramar N.. Mavec P., Rozman M., Spelak A., Fkmar R.. Brezio F., Marolt I. iz Iga; Škrabec Al.. Kotnik Iv.. Oražem R., Gregorič Aut.. Mazi J., MiSič Fr.. Lah K.. Pakiž Iv. in K., Kljnčar Fr., Za-krajšek T.. KoroSee V., Baraga Mar.. Ponikvmr Iv. in P.. Anzeljo Mar., DrobnK M., Hiti St.. Dobrila 11., Drobuič F.. Jerič. Lj., Ponikvar Lj.. Zgone F.. Primoži»" Mar., Hiti Mar., Turk Fr., Marinček M.. Zuidaršič J., Milavec F. iz Blok; Božica, in Vladko Trdina iz. Z»r. Radgone.
Izžrebani so: S t r i t o f Terezija iz Cajuarjev. B e č a j Anton od Sv. Vida nad Cerknico in l1 č a k a r Milka iz D. M. v Polju.
Spoštovani gospod urednik! Letos se Še nisem oglasil. Gotovo mislite, da nisem več čitalec Vašega lista, ra ga prav težko pričakujem in z veseljem prebiram. Upam, da boste oprostili mojo lenobo, ker se tako dolgo nisem oglasil. želim Vam prav vesel pust. Vas najtopleje pozdravlja Cankar Milko, Sostro. — Moj pust je bil bolj klavrn. No. zahvalim se Ti |»a prav lepo za prijazno voščilo k mojemu pustu. — Urednik.
Spoštovani gospod urednik! Danes sem se prvič poko-rajžila, da Vam pišem. Že dve leti sem naročnica Angelčka iu ga zelo rada prebiram. Obiskujem t>. razred osnovne šole \ Laškem. Srčno Vas prosim, da ne vržete dopisa t koš. ker potem si Vam ne bom več upala pisati. Srčno Vas pozdravlja Rozika Maček, učenka 6. razr. v Laškem.
Gospod urednik! Hvala lepa, da ste objaviU moj dopis v Angelčku. Sem že mislila, da je romal v koš. Pozdravljajo Vas vsi hvaležni čitatelji Angelčka in ves Marijin vrtec. Posebno pa Pavlina Erhatič. — Pridni ste tam gori pri Vas. — Urednik.
Iz Kranja: Dragi gospod urednik! Včasih nam uganke preveč zasolite, če bi nam g. katehet ne pomagal, bi ne mogli vseh rešiti. Pravi, da ste tako navihani. Navihane ima naš g. katehet prav rad. Pozdravljamo Vas prav lepo. — Vi ste navihani, vi. ki mi tako pišete. Pa Vas imam tudi jaz rad. — Urednik.
Svjatoslav: Nekje za našimi zidovi . . .
V	neznansko daljo Ione črna ulica. Dremotne sence pale so povsod.
Ves dan slonim pri oknu. čakam Jezusa ves dan, ves dan je prazna, prazna črna pot.
V	temačni izbi majka žalostna ječi. Očeta dolgo ni iz rudnika domov. Večernico po jo — ne vem, od kod brni, — predaleč za zidovi raste šum zvonov.
Nekje za našimi zidovi je pomlad.
V	zdehtela je čez črne ceste krog in krog. Ko pride Jezus, pojdemo jo obiskat mehko v objemu Jezusovih rok . . .
Janez Pucelj:
Tesarjevi otroci pojo . . .
Sveti Jožef, pridi k nam, pridi z Marijo, Jezusom, saj je tesen in ubog, saj sirotek je naš dom!
Sveti Jožef, pridi k nam: bosta z očetom našim tèsala, hiše — kajžice nam delala!
Sveta Mati. pridi k nam: bosta z našo materjo šivali tople srajčiee za zimo nam!
Sladki Jezus, pridi k nam: bomo se s teboj igrali; to prijetno bo in toplo nam!
Virgili]:
Prava mati.
Materini ljubezni posvečen prizor.
Osebe : Teta Katarina
Ivan, Slavko, njena nečaka Manien, Franica, njeni nečakinji.
I.
Teta Katarina "(s polno ročno torbo se pojavi pred hišo, iz katere se kar hipoma usu je kopica otrok):
Manica (mlajša nečakinja se oklene tete) : Teta naša!
Franica (se oprime tetine roke): leta Katarina!
Ivan (pristopi ter gleda sorod niči v obraz):
Dolgo Vas že Čakamo, o teta!
Slavko (se zagleda v torbo):
Ka j ste danes s trga nam prinesli?
Teta Katarina (se oprosti otrok): Polno torbo, deca radovedna! Deteljica s štirimi peresi!
Ivan in Slavko: Polno torbo?!
Manica in Franica (ji hočeta vzeti torbo iz rok): Kaj je v torbi, teta?
Teta Katarina (odloži torbo na klop): Prej ne morem torbe vam odtpreti, dokler niste razmotali zanke, dokler niste rešili uganke.
Ivan in Slavko: Kakšne zanke?
Teta Katarina: Srčkane uganke.
Manica:	O povejte!
Franica:	Rešimo jo hitro!
Ivan:	Mi otroci
ljubimo uganke.
Teta Katarina: Kakšen praznik, deca, bomo jutri praznovali?
Vsi štirje:	Materinski, materinski!
Teta Katarina: Vaša mati
v raju ga praznuje.
Manica (tožno): V raju, v raju!
Ivan:	Ko bi z nami bila —
Fran ica:
lo bi jutri hvalo ji zapeli! Jaz bi novo
Slavko:
pesem ji povedal. Teta Katarina: Razrešite!
To je tista zanka: Ko bi novo mater si volili: Kakšno bi si izvolili? Tja za hišo pojdite povprašat; tam pod križem dobro vsak premisli; ko pokličem, pridite povedat!
Kdor najbolje zanko mi razreši, za nagrado prejme polno torbo.
(Otroci odhite).
Teta (sama) : Morebiti
Manica ugane? Morebiti
Ivan ali Slavko? Morebiti
F ranica razreši?
Bog daj deci najti pravo mater!
(Odmor. Pokliče deco.) Deca moju, deteljica draga. Ptič je v zanki: pridite ga rešit.
(Otroci se vrnejo.) Kar po vrsti boste reševali. Manica najmlajša. Dalje Ivan. Franica in Slavko.
mater si volila, veste, teta, kakšno bi volila? Manica bi vzela si kraljico.
n.
Manica:
Ko bi novo
Vse jo ljubi.	Kdo se drzne
vse časti kraljico. žaliti kraljico? kamor pride,	Vsak ji vsako
vsem se zdi domača, željo rad izpolni. Vse jo kliče:	Vse doseže,
Naša jasna mati! kar kraljica prosi. In Marija naša rajska mati: Ona tudi zove se kraljica, lies! Za mater vzela bi kraljico.
Teta Katarina: Da! Največja
mati je kraljica. Višje seči srcu ni mogoče. Kaj pa. Ivan. kaj boš ti povedal?
Ivan: Ko bi mogel,	V beli hiši
teta Katarina,	na visokem holmu,
si iz mater	v ograjeni
novo mater vzeti,	z vinogradnim vrtom,
Ivan mater	morala bi
volil bi si tako:	moja mati biti.
Grozdje nosil, vince bi ji točil, pel na zdravje večne ji zdravice, Saj je trto tudi Jezus ljubil.
Teta Katarina: Ljubil jo je!
Saj je dušam v zdravje žlahtne trte sladki sad spremenil. Ali čujmo: lrranica pričenja.
F ranica:	Ko bi dano
bilo kdaj otroku, da si svojo mater sam izbere: Prvo pevko vzela bi za mater. Lepa pesem vsako dušo gane. Lepa pesem \sako bol uteŠi. V raju pela večna bo ljubezen.
Teta Katarina: Da, ljubezen
vekomaj ne mine. Mati vredna večne je ljubezni. Kje bi Slavko našel pravo mater?
Slavko:	Bog mi vrni
mojo prvo mater! Prava mati to je prva inati; druge ne bi mogel več poznati!
Teta Katarina: Dragi Slavko,
tvoja bodi torba! Dal boš drugim, kar boš hotel dati. Prva mati to je prava mati!
(Slavko sprejme torbo, jo odpre in nje vsebino razdeljuje med druge.)
ZASTOR!
K. Matkooič:
Daritev.
Poiam, ko je Jezus odšel nazaj v nebesa, k svojemu Očetu, in od tam aposdolom poslal še Sv. Duha, so ti šli po vsem svetu in z velikim veseljem oznanjali ljudem Jezusov nauk. Tudi k malikovalccm so šli in jih učili božjih resnic in pravičnega življenja. Ko so jm pripovedovali o Jezusovih čudežih, je pač vsak poželel, da bi tega dobrega in mogočnega Sina božjega sani videl in slišal in z njim govoril. Zahrepeneli pa po Jezusu niso le taki. ki so prvič slišali o njem, temveč tudi apostoli sami so mnogokrat na svojih potovanjih in pri svojem poučevanju zaželeli, da bi bil Jezus pri njih. Vemo že, da so apostoli to svoje hrepenenje vselej in povsod lahko tudi uresničili; Jezus jim je namreč pri zadnji večerji obljubil, da se bo tudi na njihovo besedo spremenil kruh v Jezusovo Telo in vino v Jezusovo Kri. »To delajte v inoj spomin«, je naročil. Kadar so bili učenci zbrani v njegovem imenu in pri poslušanju njegovega nauka, so vselej tudi jedli od njegovega skrivnostnega Telesa
m pili od njegove skrivnostne Krvi. Spomin na Jezusa mora tudi našo dušo napolniti pred vsako sveto mašo.
Križ, ki ga duhovnik naredi prav v začetku svete maše, pred spodnjo stopnico stoječ, nas že spominja na to, da se ho na altarju ponovila Jezusova daritev na križu. — če u a tleh pred altarjem stoječ in globoko sklonjen moli mašnik še očitno spoved (confiteor); ponovi jo tudi ministrant v imenu vseh vernikov. Oba si trikrat potrkata na prsi in rečeta »moj greh, moj greh, moj preveliki greh.« Odpuščenje torej prosita in ti, kadar si pri sv. maši, moli takrat kesanje nad svojimi grehi. Daritve grešnega in hudobnega človeka Bog namreč ne bi maral sprejeti, kakor je odklonil daritev hudobnega Kajna. — Ko smo tako očistili svoja srca, potem šele stopi mašnik do altarja in tam izmoli g lori j o, tisto lepo pesem, ki so jo angeli pri jaslicah peli: »Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji.* S to pesmijo pove mašnik, zakaj prav za prav hoče darovati: da bi Boga slavil in počastil, da bi ljudem blagoslova in milosti in dobrot božjih izprosil. — Ker je Jezus sam rekel »prosite in dalo se vam bo«, gre mašnik potem na desno stran altarja h knjigi in bere iz nje prošnje, v katerih Bogu pove naše stiske in potrebe. Te prošnje so pač v raznih časih različne; n. pr. za zdravje, za dobro letino, za pravo vreme i. t. d. Ena prošnja pa se vedno in vedno ponavlja: tista namreč, da bi mi enkrat gotovo v nebesa prišli v večno veselje. Mašnik moli zase in za vse ljudi, ti pa povej Bogu svoje želje i u potrebe. — Darove in blagoslov božji posebno pa nebeško veselje pa si moramo zaslužiti s tem, da izpol-nujemo voljo božjo. Da ne bi ljudje potem, ko ne hodijo več v šolo, pozabili, kaj Bog od njih hoče. zato mašnik pri vsaki sv. maši čita kakšen odstavek iz sv. pisma. Ta list ali berilo, je včasih vzeto iz pisem apostolov, včasih iz spisov, napisanih v stari zavezi. Je torej
nauk božji in vreden, da ga poslušamo in se po njena ravnamo. — Še mnogo važnejši pa je
evangelij, ki nam vselej pove kakšno zgodbo iz življenja Jezusovega in oznani kakšno njegovo besedo, /alo pri evangeliju. — ko ministrant knjigo prenese na levo stran altarja. — vstanemo in stoje poslušamo besede in nauke Sina božjega. Ob nedeljah mašnik potem še s prižniee po slovensko prebere evangelij; tudi tedaj vstanemo iz spoštovanja do božje besede. Ti se pa potrudi, da si boš vsakič vsaj nekaj iz evangelija dobro zapomnil. — Po evangeliju zmoli z mašni kom skupaj še
vero, kjer obljubimo, da bomo res izpolnili in izvršili, kar Bog od nas hoče.
Vaš prijateljček.
Gvidon je torej oblekel čedno obleko, ki je bila čisto nova. Med oblačenjem pa je govoril o »Jezuščku, svojem velikem prijatelju, katerega tako zelo. ljubi«.
Fant je bil v svoji nestrpnosti tako uren, da so prišli do cerkve še preden je bila odprta.
Med sv. mašo Gvidon ni pel. V svoji mašni knjigi je sledil molitvam lepe maše v Presveti Trojici, ki jo je bil že naprej pripravil.
Končno je vendar prišel zaželeni trenutek. Ljubo dete poklekne med očeta in mater, za njim pa stoje njegovi sorodniki; stric, teta in dragi Markee.
O, blaženi trenutek, ko se angelček sedmih let sreča z Jezuščkom!
Mašnik vzame v roko hostijo: »Telo Gospoda našega Jezusa Kristusa naj ohrani tvojo dušo za večno življenje!«
S povešenimi očmi in z rokami oklepajoč svoj zaklad pride sveto dete zopet na svoj prostor.
Jezus prebiva v srcu svojega Gvidona.
Gvidon ima svojega Jezusa.
Zdi se mi, da slišim angele prepevati lepi slavo-spev:
»Na zemljo je prišlo nebo, srce je dom Preljubega: ljubeči že se najdejo, o duša, moli zdaj Boga!«
V tem času, dragi moji otročiči, pa se je zgodilo nekaj nenavadnega: le dobro poslušajte!
Pravkar se je Gvidon pripravil, da pove Je-zuščku vse, kar mu je bilo na srcu, tedaj pa se naenkrat v njegovi duši oglasi zelo razločno neki glas:
»G v i d o n č e k , kmalu t ci bom vzel k sebi, umrl boš zgodaj. Ne boš postal moj duhovnik, ker hočem narediti iz tebe svojega angel a.
Deček je osupnjen poslušal nepričakovane besede. ki so mu prišle v dušo in jo polnile z veliko sladkostjo; kajti kadar govori Jezušček, občutimo vselej veselje... Vkljub veselju pa se je dobro zavedal. kakšna žrtev ga čaka.
»Joj! Nikoli ne postane duhovnik... in zapustiti bo treba 1 jubljeno mamico, očeta. Markca, vse... in tako zgodaj... kmalu umreti! Ubogi fantek, umreti je tako hudo!
Vendar pa Gvidon ni prav nič omahoval.
Najlepša beseda, ki jo človek more povedati Bogu. mu je privrela iz duše, in rekel je Jezuščku: »Da.«
*
Na številki 37 v Rue Vital je bil ves dan velik praznik.
Gvidonova mamica je povsod razpostavila lepe bele rože.
Uboga Gvidonova mamica! Še sanjalo se ji ni o tem, kaj se je zgodilo! Videla je, da Gvidon kar žari od sreče, zato je bila tudi sama srečna.
Ko je pa zvečer Gvidona v postelji za slovo poljubila, mu je rekla:
-Srček moj, ali si srečen?«
»O. da, mamica!«
»Ali si lepo molil ljubega Jezuščka? Česa pa si ga prosil?«
»Ničesar ga nisem prosil, prav ničesar. Jezus sam je meni govoril, jaz pa sein ga poslušal in mu samo preprosto rekel: tla.j
Mati je bila za hip presenečena. Sklonila se je bliže nad sinčka, da bi mu morda v očeh prebrala, česar razumela ni. Otrok je to opazil; ker pa ni hotel nič več povedati, da ne bi ljuba mamica jokala, je zaprl veke in tako skril svoje lepe modre oči.
Čez nekaj tednov pride Gvidon k materi in pravi:
»Mamica, mojo obleko od prvega sv. obhujila bo treba dati kakemu revnemu otroku.
kako čudne prošnje ima ljubi angel! Gotovo je mislil, da mora obleko, katero je nosil ob pogovoru z Jezuščkom, posvetiti dobro delo.
Gvidon je hotel čim prej tudi drugič k sv. obhajilu.
O tem dogodku nam je njegov župnik pripovedoval nekaj prav ljubkega, iz česar boste spoznali, kako globoko vero je imel vaš prijateljček.
: Svetoval sem staršem, naj na dan prvega sv. obhajila doma napravijo slovesnost.
Gospod in gospa pl. Fongalanska sta storila po mojem nasvetu. Napravila sta vsej družini slavnostno kosilo, tudi šampanjca so pili.
Ko pa je mati na dan pred drugim sv. obhajilom Gvidonu govorila, kako ga bo Jezus zopet obiskal, jo je prav potihem vprašal:
»Mamica, ali na šampanjec si kaj mislila?«
»Nc\ kakšen šampanjec? «
»Na šampanjec, ki ga bomo pili, ker bom šel jutri k sv. obhajilu?«
»Ne vem, zakaj naj bi ga pili!«
»Saj smo ga tudi takrat, ko sem šel prvič k sv. obhajilu.«
Mama je Gvidonu razložila, da je bilo takrat Je-zuščku na čast.
»Saj vem, da njemu na čast. Toda Bog, ki ga bom jutri prejel, je prav isti Jezušček, kakor sem ga prejel na dan prvega sv. obhajila. Ne vem, zakaj naj bi ga drugi pot manj proslavljali ko prvič, in ker
smo njemu na čast pili šampanjec prvič, ga moramo jutri tudi.
Gospod kaplan je dodal še tole: Ta zgodbica in še tisoč drugih dokazujejo, s kolikšno resnobo je Gvidon prejemal sv. obhajilo. Nikoli ga ni prejel samo iz navade. Pred smrtjo sem ga vprašal: Ali se še spominjaš, G vid on ček, kako si nekoč sklenil, da se hočeš na sv. obhajilo prejšnji dan vselej pripraviti z žrtvami?
Da. gospod,« mi je odgovoril, >in tega nisem nikoli opustil.«
Otročiči moji, ali bi mogli tako reči tudi vi? Ali se pripravljate na Jezuščkov prihod z žrtvami? ...Joj! Pokažite mi otroka, ki mi lahko reče: še vselej sem Jezuščku prinesel kako žrtev, preden sem ga prejel v srce.	(Nadaljevanje.)
Nočni čuvaj.
Pot mu z lica lije . ..
A. K.:
Dragi Marijini otroci!
-/Vuj lepša lastnost človeškega srca je dobrota. Kdor je dober ili usmiljen, poln ljubezni in sočutja do drugih, ta je res Bogu podoben. Takega človeka Bog neizrekljivo ljubi, ga blagoslavlja in mu vselej pomaga. Otroci, ki so dobrega srca, so kakor prelepe rože v Marijinem vrtcu, nad njimi ima nebeška mati Marija največje veselje.
Dobri Jezus je svojim apostolom pri zadnji ve-I čerji posebno naročal, naj se ljubijo med seboj. Takole jim je dejal: »Novo zapoved vam dam. da se ljubite med seboj, kakor sein jaz vas ljubli. Po tein
I naj spoznajo ljudje, da ste moji učenci, da se ljubite i med seboj.«
Kar želi Jezus, to želi tudi njegova mati Marija. t Dobri moramo biti z vsemi ljudmi. Med nami ne sme I biti sovraštva in nevoščljivosti in jeze. \sak izmed [ nas mora biti kakor solnčni žarek v svoji okolici. K Solnčni žarek prinaša svetlobo, toploto in veselje. Vsak si solnca želi, vsak se ga veseli. Taki bodimo mi.
Naj vam povem kratko zgodbo o dobrem, pleme-[ ni tem otroku.
V šoli smo. Drugače tako živahni otroci so danes tihi in resni. Kakor bi jim ležala v duši velika skrb. . Kaj neki je? Nadzornik je tukuj. Gospod katehet jim j je povedal, da bo danes veliko spraševanje. Naj 1c dobro odgovarjajo, da bo gospod nadzornik zadovoljen. Seveda so otroci v skrbeh, saj se jim zdi. da Še j gospoda kateheta malo skrbi, kako bo šlo.
Pouk. se začne. Vprašanje za vprašanjem se vrsti, od kraja do konca čez vse, kar so se že učili. Hvala Bogu! Vse gre lepo iu gladko. Komaj je vprašanje izgovorjeno, že se dvigne množica rok. ^ si bi radi odgovorili, vsi so pripravljeni. Gospod nadzornik se smehlja. Zadovoljen je. Gospodu katehetu se obraz kar sveti od veselja. Ponosen je na svoje pridne otroke.
\led vsemi otroki pa se najbolj otllikuje živahni Tonček. Na vsako vprašanje odgovori tako razločno, tako lepo, da zasluži prav posebno pohvalo. Ob koncu ure pohvali gospod nadzornik prav vse otroke, Tončka pa še posebej. \ znamenje posebne pridnosti dobi Tonček prelepo podobico.
Vsi otroci se vesele Tončkove odlike, saj vedo: najbolj priden je med nami vsemi, najbolj zasluži pohvalo in odlikovanje.
Tonček sam pa ni nič vesel. \ splošnem veselju sedi ves tih v svoji klopi, žalost mu je legla na obraz, iz oči se mu u li jejo solze. Nič ga ne more utolažiti lepa podobica, ki leži pred njim na klopi.
Gospod nadzornik je ves začuden. »Kaj ti je vendar, otrok moj?« — ga vprašuje. — »Glej, veselje sem Ti hotel storiti z lepo podobico, ti pa jokaš.«
leda j si Tonček obriše solze z oči, nedolžno pogleda gospodu nadzorniku v obraz in med jokom pove: »lako mi je hudo, ker ste dali samo meni podobico. Saj so drugi otroci tudi pridni. Vsi so jo zaslužili.«
Gospod nadzornik je kar ganjen. Ali se ni gospodu katehetu tudi posvetilo v očeh kakor skrita solza? Otroci v razredu molče. Tako toplo jim je pri srcu. »O, ta Tonček! Kako je dober. Kako nas ima rad. Še bolj ga bomo ljubili. In tudi mi moramo biti dobri kot je on.« —
Otroci! Ali ni mali Tonček kakor solnčni žarek? Kjer je 011, tam je veselje, tam je ljubezen, tam je prijateljstvo.
Bodimo še mi kakor 011. Saj ni nič lepšega na svetu kot srčna dobrota. Delimo s svojim bližnjim veselje in žalost. Sveti apostol Pavel nas tako lepo uči: »Veselite se z veselimi, jokajte z jokajočimi!« Če
so drugi srečni, če jim gre dobro, če so deležni pohvale in plačila, veselimo se ž njimi in privoščimo jim. Ko pa so žalostni in jim je hudo, tolažimo jih, pomagajmo jim, imejmo sočutje z njihovo bolečino.
Bodimo kakor dobri Tonček, kakor solnčni žarek, vsem v veselje, vsem v pomoč, polni ljubezni in dobrote.
Tako bomo otroci božji in Marijini, ne samo po imenu ampak V resnici.
Tako bomo pomagali, da pridejo na žalostni svet lepši, svetlejši dnevi.
Marijin vrtec pri Sv. Trojici v Slov. goricah. Zelo lepo je bilo ob lanskih božičnih praznikih. Kakor vsako leto, tako je bila tudi takrat v naši cerkvi slovesna tridnevnica. Že ob štirih zjutraj je bilo izpostavljeno Najsvetejše. In od te ure se je v cerkvi molilo in so se pele lepe nabožne pesmi, ki jih znamo v Slov. goricah zelo veliko, duhovniki so pa spovedovali, pridigali in maševali. Tudi mi otroci Marijinega vrtca smo prihajali molit Najsvetejše, kakor so nas že prej g. katehet določili. Na božič in na Štefanovo smo pred glavnim oltarjem molile deklice in dekleta, na Janževo pa dečki in fantje. Najlepše pa je bilo na Janževo ob štirih popoldne pri sklepu. Naša velika romarska cerkev je bila natlačeno polna ljudi, ki so prišli ne samo iz domače župnije, temveč tudi iz sosednjih krajev. Spredaj pa so bila v velikem številu dekleta in deklice v belih oblekah in s svečami ter fantje in dečki z belimi trakovi. Po pridigi so bile slovesne pete litanije, pri katerih je glasno odpe-vala vsa cerkev. O, kako lep in ganljiv je bil pogled na vso množico zbranega ljudstva v cerkvi! Res, kako ljubko in prijetno nam je pri Jezusu in Mariji! In koga drugega se hočemo oklepati kakor Jezusa in Marije, tla bomo ostali dobri in verni sinovi in hčere sv. Cerkve. — Vse otroke po drugih Marijinih vrtcih prav prisrčno pozdravljamo.
Uganke, skrivalice in drugo.
Črkovnica.
(Božica in Vladko Trdina, Gor. Radgona ) I
3 c 4	1—2 Mladinski list,
cee	5—4 rabi žanjiea.
1 p p r r s 2 4—5 domača žival.
s t v	Vedno v navpični in vodoravni vrsti
\ 5	enako.
Začni
po voglih !
Uganka s kockami
(J. A., Celje.)
Reäilci in imena rešilce* — ki se sprejemajo le tekom 10 dni po izidu lista - t prihodnji številki.
Rešitve iz 6. številke.
Od bi ral niča.
Odkritosrčnost je krona vseh čednosti.
Basen.
Polh in polž.
Vremenska uganka za februar.
Sveti Matija led razbija, če ga ni. ga pa naredi.
Paznica.
(Jaka Smuk, Maribor.)