23. štev. Večerno izdanje „Edinosti“ št. 48 z dne 17. junija 1893. 01 Tečaj I. — r v Izhaja vsako soboto ob 6. uri zvečer. Prodaja so v tistih tržaških tohakarnah kakor ,Edinost1 po 2 kr. odtis. Naročniki ,Edinosti1 dobivajo to prilogo vse leto, ako priložijo naročnini za ,Edinost' še 1 gld. 4 Ceno oglasom v ,No Vičarju' so: za petit-vrstieo 8 kr., za naslove z debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga obsegalo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice in domači oglasi, po pogodbi. Fvankovana pisma in rokopise je pošiljati vredništvn ,KdinoHti‘. Nefrankovana pinma ne ne sprejemajo. 4 Žalosten znak. Tudi „Slov. Narod* se bavi v svoji poslednji številki se člankom „Triester ^eitunge“ od ponedeljka, kateri članek je vzbudil veliko nevoljo mej vsemi tistimi, ki mislijo pošteno za državo našo. Označivši še enkrat pravi pomen poslednjega volilnega boja, piše namreč : V nemškem jeziku pisano glasilo Tržaškega namestništva, „Triester Zeitung“, priobčilo je v tem oziru prekarakterističen članek, iz katerega jo jasno posneti, kake namero ima Tržaški gospod namestnik za bodočnost. V tem članku se povdarja, da bo novemu občinskemu svetu lahko delovati, ker sta obč v njem zastopani stranki uneti za jedne in iste principe, ker sta obč res liberalni in se razločujeta samo po imeni. Tema dvema strankama, progresovcem in konservativcem, bo sedaj naloga, da se združita na v k u p n o delovanje, da izvršujeta vse ukrepe previdno in so potegujeta samo za to, kar je koristno in kar se da doseči. To mora postati gasio za delovanje novega občinskega sveta. Obema strankama se mora pri-poznati duševno sposobnost, da moreta biti stranki reda in napredka, da spoznavata, kaj jo vredno, da se ohrani, in kaj je treba odstraniti. Nadejo na tako soglasje pri delovanju podpirajo dogodbe pri volilnem boju. Zmagovalci so se vedli trezno in so ogibali burnim demonstracijam; premaganci so ostali hladni in mirni, ne spuščajoč se v prazne rokriminacije in nekoristna očitanja. Taki dve stranki se morala spoznati, potem jima bo vkupno delovanje lahko. Samo še nekaj je treba v dosego te svrhe: spoštovati je treba zakone in avtoriteto. Samo močna in izravnujoča roka vlade zamore odstraniti razne ovire, ki se stavljajo na pot koristnim nameram, in tega naj novi občinski svet nikdar ne pozabi. Milo s. nam je storilo pri srci, ko smo čitali ta članek, čegar jedro smo podali v gorenjih vrsticah. Protislovje mej temi besedami in vladnimi izjavami pred volitvijo in za časa volitev je tako veliko, da nam ni treba posebe kazati, ker se da otipati. Iz tega članka je jasno razvidno, da Tržaška vlada ne misli vzlio svojim pretnjam, na premembo sistema, ampak da si hoče pomagati s tistimi sredstvici, s katerimi je tudi doslej vzdrževala za silo ret in preprečevala iredentovske demonstracije in izgrede. Na ofiicijozne napovedi o novih razmerah v Trstu, o močni roki, katera bo zadušila vsako protiavstrijsko gibanje, se nihče več ne spominja. Vlada se je udala nasprotnikom, katerim je prej oči tala nelojalne nakane, sedaj prosi kom p r o m i s a , prosi, naj spoštujejo zakone in avtoriteto ter naj rešijo dosedanji si stem s svojo krotkostjo. Ta prememba v nazorih lokalne vlade presenetila je vse Tržaške kroge. Da se bo vitez Rinaldini za svoj sistem potegoval in ga branil, o tem je bil vsakdor prepričan, da pa bo vlada paktirala stranko, ki je na svojo zastavo zapisala odcepljenje Trsta od habsburške monar hi j e — naj se tudi izgovarja, da paktira samo z zmernimi elementi — da bo pred temi zmernimi elementi kapitulirala, kakor se jo to zgodilo v tem članku, tega nihče pričakoval, temu se vse čudi, in vse vprašuje zvedavo: Ali je osrednja vlada to odobrila in s tem zadovoljna P Ako je, pot.m je dovoljeno drugo vprašanje: Cernu je vlada razpustila obč, svet, čemu prouzročila viharen volilni boj ter na vso moč zoperstavljala izvolitvi tistih elementov, kateri so zdaj nakrat zmerni se hkrati ne razločujejo več od kon- servativcev ? NOVICAR, Nadškof Vrhbosanski dr. Josip Stadler slavil je dne 6. t. m. petdesetletnico posvečenja v mašnika. Knezoškof v Gradcu Z w e r g o r je nevarno obolel na črevih. Sedemdeseti rojstni dan je obhajal jrvak naroda hrvatskega, dr. Ante Starčev ič. O tej priliki se je vršil v Zagrebu sijajen banket. Čuti je bilo mnogo nav-dušnih govorov — v imenu Slovence v je govoril g. E. K r i s t a u. Odkar je ponehal na Hrvatskem prepir mej rodoljubi, opazovati je prav živahno in veselo gibanje. Posnemajmo Hrvate ! Predsednik republike francoske gosp. C a r n o t je baje zelo nevarno bolan, tako_ da je malo upanja, da bi ozdravel. Novi kardinali. V konzistoriji, kojega jo obdržaval papež dne 15. t. m., podeljen je bil kardinalski klobuk kardinalama G a-limbertiju in Vaszaryu. Galim-berti je bil nuncij na Dunaju, Vaazaiy pa je primas ogrski. Slovenski delegat Pfeifer pritoževal se je v avstrijski delegaciji, ker se je odstranil slovenski jezik iz 7. peš-polka. Le s pripomočjo materinega jezika je možno vzbuditi navdušenje pri vojaku. Pri neki vaji niso vojaki mogli vzeti neke pozicije ; na to je rekel cesar, ki jo bil slučajno navzoč: „Povejte to ljudem po češki!“ Tako se je zgodilo in ljudje so čvrsto osvojili pozicijo. Kaj bi bil storil poveljnik, da ni poznal češkega jezika P Nikako prevajanje ne more doseči tacega vspeha, kakor materini jezik. Napoleon I. prevzel je nekoč vodstvo nekega saksonskega krdela ter jo nagovoril vojake francoski. Nekega častnika je zadela naloga prevesti ta nagovor na nemški. Ker pa je častnik slabo razumel francoski, je prevel na govor nastopno: Cesar je prišel, da se vrlim Saksoncem postavi na glavo! (Na-J sicer ozdravel za nekoliko mesto: da se jim postavi načelo). Vojaki so se smejali, seveda. Avstrija, Nemčija in Rusija. Kakor znano je avstro-ogrski minister vnanjih rečij v delegacijah govoreč o svetovnem miru Kalnokyjeve jako pomirjevalno vplivale na javno mnenje. Rusija. Car povabil je kraljico Natalijo v Petrograd. Kraljica se je že podala na pot. — Ruski minister vnanji zadev je toliko okreval, da je prevzel zopet vodstvo vnanjih stvarij. — Čuje se, da se bo ruski carevič zaročil s princozinjo Alice, vnukinjo angleške kraljice Viktorije. Zanimiva vest. V Goriški „Soči* čitamo, da se je po Gorici raznesla govorica, daje vitez Rinaldini že odstopil in da pride na njegovo mesto kak general. Irredentovska glasila Rimska pa javljajo, da se je vitez Rinaldini sam izrazil nasproti dr. Dompieriju, da mu je stališče omajano. Za sedaj smatramo mi seveda vse te govorice kot gole kombinacije. Veliki koncert na korist družbe sv. Cirila in Metoda bode jutri zvečer v gledališču Penice. Z jedne strani veže ves naš slovenski živelj narodna dolžnost gmotno podpirati ono šolsko družbo, ki prav po očetovsko skrbi za narodno vzgojo naše dece v mestu Tržaškem — z druge strani pa ne kaže zamuditi prelepe prilike, koja so ne povrne tako hitro, da čujemo opernega pevca, našega rojaka, gosp. Tertnika. Tudi smehu bode obilo — za kar bodo skrbel izborni naš Borovščakov. Prihitite torej, ne bode Vam žal! Ljudski shod bode jutri ob 9V*, uri predpoludne v gostilni „Kärtner Bierhallo“, via Cologna št. 3. Obravnavali bodo v nemškem jeziku o nastopnem vaporedu : 1. O splošnem, jednakom in direktnem volilnem pravu. 2. Zakaj smo socijalni deni okratj e P 3, Evontuvalui predlogi. Iz Buj p o ročaje .Soči“, da tamošnji iredentarji ne sovražijo samo nas Slovencev, ampak t di lastno domačine, ako ne trobijo v njih rog. Nedavno je bila zbrana družba iredentarjev. Prepevali so izdajalske pesmi in vsklikali „Evviva“ svojemu Umbertu in Margariti, le o Avstriji ni bilo besede. Tamošnjemu poštarju, sedečemu pri stranski mizi, so je tako studilo to izdajstvo, da je plačal svoj račun ter odšel mirno iz lokala. — A zdivjana tolpa jo skočila za njim, vrgla ga ob tla in pretepla ga tako, da se je komaj privlekel domov. Potem seveda, ko so izvedeli da je poštar zaresno bolan, zbali so se ti junaki in mu ponujali 300 gld., da bimolčal. In res je molčal, da si ni vzel denarja. Poštar je časa, ali zbolel je zopet čez pot mesecev vsled — kakor se jo sodilo v obče — tistega pretepa. O tem je izvedelo pozneje rovinjsko sodišče in tako so prišli skoro vsi bujski gospodje v zapor. Dopisnik „Soče“ nam popisuje in prijateljskih razmerah Avstro-Ogrske z ' nastopno, kako so orožniki lovili in odveli drugimi državami, posebno povdarjal pri- lahonske tičke : jateljske odnošaje mej Rusko in Avstro-j „Pred svojo kavarno sprehajal se je Ogrsko. To je nemške listo močno razja- ponosno, gologlav Bonetti Fabricius, ko rilo in pišejo močno proti Avstro-Ogrski,! privedejo mimo orožniki njegovega prija-češ, da je ta začela koketovati z Rusijo. ^ telja uklonjenega. Fabricius, seveda še ve-Posebno Bismark v svojem glasilu zatrjuje, ^ del ni, kaj to pomeni, zato se je pa tudi da bo Avstro-Ogrska zapustila Nemčijo kot zaveznico in se pridružila Rusiji. B;smark seveda to trdi, da črni sedanji zistem nemški, češ, da ne ume politikovati. Francoski listi z zadovoljstvom naglašajo približanje Rusijo in Avstro-Ogrske, ter tudi ruski listi so večinoma zadovoljni z izjavo ! predno si je mogel revež Kalnokyjevo in naglašajo, da bodo besede glavo djati. Drugi njegov pošteno in prav iz srca smejal uklenjenemu svojemu drugu, ali — o groza ! ubogi ka-varnar si ni še do dobra obrisal solz iz očij, ki mu jih je privabil prejšnji smehi že mu je ležala na ramenih težka orožnikova roka, ki ga je povezala in odvela, še klobuk na pajdaš, bogati Vittorio Dambrosi, stopil je ravno iz sobe svoje neveste Antonine, ko se zabliščita pred njim dve bajoneti orožnikov; srečni ženin sklonil je ponosno glavo, klobuk pomaknil globoko na oči ter šel krotek kakor ovca z orožniki, kamor so hoteli. — Tretji, sin dr. Piccola, stopil je ravno iz pisarne dr. Franoota, ko ga orožniki zasačijo. Od velike sramote, da bi ga ljudstvo v „takšnej“ družbi ne videlo, prosil je na vse pretege, naj bi ga za hišami, po polju, odpeljali v zapor. Četrti, mesar Zapolato je malo časa prej še zadovoljno žvižgal in pel ter še ves zdrav delil v mesnici svojim odjemalcem meso. Ko sliši, kaj se zunaj godi, vrgel je mesarsko sekiro v kot ter hitel v svojo spalnico. Ko so prišli orožniki v hišo in popraševali po njem, imel je gospod mesar — hudo mrzlico in — to je tudi poklicani zdravnik potrdil. Čudno, drugo jutro rano, podal so je pa isti mesar čisto zdrav na odločeno mu mesto — v zapor“. Ko je prišel pl. Kirm eri in iz Rovinja v Buje preiskavat to zadevo, začele so priče tajiti in mešati, tako, da se jedna ni zlagala z drugo. Tički so pa Še vedno v zaporu — morda tudi iz kakega drugega vzroka. Take stvari se dogajajo v Istri, kjer se razpečava tista blažena „civiltä italiana“ na debelo in na drobno. Kedaj se naselita vendar red in zakonitost v tej ubogi pokrajini ? V Italiji pa prirejajo sijajne bankete v proslavo zmage „italijanstva nad slovanstvom“ — mi bi pa rekli: zmage surovosti in divjaštva — nad poštenostjo in zvestobo. Novo pevsko društvo so ustanovili v Šmihelu pri Pliberku (na Koroškem) pod imenom „Gorotan*. Korošci se gibljejo prav čvrsto. Novi koleki uvedo se z dnem 1 avgusta in so dosedanji le še do 31. julija t. 1. veljavni. Okrajna bolniška blagajna v Gorici noče poznati Slovencev in slovenskega jezika, dasi so večina članov naši ljudje. Vendar pa so tamošnji Slovenci tako krotki, da mirno sprejemajo laške dopise in tir-jatne liste. Isto tako se godi tudi pri nas v Trstu in zato bode treba misliti na to — kakor pri goriški blagajni —, da se razmere spremene pri tržaški blagajni. Čuvajmo svoje pravice vsikdar in povsodi! Štrajk. V premogokopih v Kladnem (na Češkem) je ustavilo delo blizu 8000 delavcev. Pogajanja mej delavci in vodstvom so d os e daj ostala brezuspešna. Za red skrbe orožniki in vojaki. Velike povodnji so zadnje dnij bile v Galiciji in na Ogrskem. Izstopivše vode so poplavile mnogo vasij. Podrle so več hiš in mostov, razdrle železnice, več živine pa tudi nekaj ljudij je potonilo, žito je popolnoma uničeno, koliko je škode, se še ne da določiti. Silna nevihta je bila v ponedeljek po Kranjskem, zlasti okolo Ljubljane. Napravila je veliko škodo. Požar V cerkvi. V zakristiji župne cerkve v Bohinjski Bistrici, nastal je v torek minologa tedna ogenj in napravil do 700 gld. škode, ker je uničil več cerkvene oprave. Umrljivost V Trstu. Od nedelje dne 4. junija do sobote dno 10. junija je v Trefu umrlo 62 oseb, 33 možkih in 29 ženskih. Lani jih je umrlo v istem tednu 61. — Izpred sodišča. Dne 16. t. m. stal je pred tukajšnjim porotnim sodiščem 44!etni Fran M a r c i n k, bivši strojevodja južne železnice. Zatožnica obdolžuje Frana Mar-cinka hudodelstva tatvine. Vzrok pa je nastopni : Dne 21. septembra zmanjkala je grofici Mariji Gatterburg mej vožnjo iz Gradca v Zagrad zlata zapona v vrednosti 250, katera je bila shranjena v košu, zaprtem s kjučem. Stvar se je prijavila sodišču. Zapričete poizvedbe so dognale, da je toženec omenjeni lišp zastavil za 60 gld. Zatoženec ni le priznal te tatvine, ampak povedal je, da je nekemu drugemu potniku ukral uro v vrednosti 20 gld., katero je zastavil za 17 gld. Marcink je povedal nadalje da se je ta način kradeža naučil od italijanskih kondukterjev (o ti blagi prijatelji naši. Op. ur.) in si je v ta namen nabavil ponarejenih ključev. V stanovanji obtoženca so našli dva druga zastavna lista, katerih jeden se je glasil na zlato z brilanti posejano zapestnico v vrednosti 300 gld. in drugi na zlato ov-ratno verižico se safiri v vrednosti 25 gld., srebrno uro itd. Porotniki so toženca spoznali krivega poneverjenja in mu je sodišče prisodilo dve in pol leti težke ječe. Zaprli 80 531etnega Antona Fornija iz Palazzolo pri Vidmu, ker je obdolžen, da se je pregrešil v nravstvenem oziru na škodo neke 6letne deklice. Poskus samomora. Baletna plesalka Josipina Schubert — deklica 16 let — hotela se je zastrupiti na sprehajališču pri sv. Andreju. Použila je nekoliko bencina. Mimoidoči so prenesli deklico v lekarno Pozzeto in od tam v bolnico. Zblaznel je neki C. Orefioe. Z nožem v roki je razsajal na ulici in po gostilnah. Odvedli so ga v bolnico. Moj nagelj v prahu. Zložil Jadranski. Oj nagelj, ti nagelj povej, kdo te je Popustil tu v prahu ua sredi ceste I Oj nagelj rudeči, cvetic kardinal, Kako si ti sam tu na cesti ostal ? Ti menda na vrtu še davi si cvel, Čvrst, nježno duhteč in prekrasen in cel, — Je utrgal li pobič te z drzno rokd Poduhal in utaknil potem za uhč> P Alj morda vrtnar te je utrgal od tal In nesel na trg in na trgu prodal P Kako si ti zopet prišel do zemlje, Kako si ti pal pod človeške noge P A menda počival kje v nedrih si ptič, Pa bacnil od sebe te moj jo deklič P Da mene ta sreča bi bila došla, Rad s taboj iz nedrij bi padel na tla ! Za kratek čas. (Pik X.) V nekem nižeavstrijskem mestecu, stoječim ob Donavi, v katerem loži močna vojaška, posadka nahajal se je major, v svoji službi zelo strog mož. Vojaki so si vedeli pripovedovati cel6, da ni najti tako strogega štabnega častnika v vsej armadi avstrijski. Po takem seveda ni gojilo moštvo do tega majorja nikakih simpatij in to je vedel najbrže tudi gospod četnik (major) sam. — V imenovanem mestecu je živel pa tudi neki polkovni zdravnik, blag mož v prave pomenu besede. Tega polkovnega zdravnika ljubilo in spoštovalo je moštvo zelo, nazivajoč ga „svojega očeta*. Nekega spomladanskega dne sprehajala sta se četnik in polkovni zdravnik ob bregu Donave. Ker sta hodila uprav tikoma ob bregu, in je stal polkovni zdravnik ob nevarnem kraju, rekel mu je tovariš četnik: „Prijatelj, no hodi mi tako blizo brega, sicer mi še lahko padeš v reko!' „Nič ne do — odgovori mu polkovni zdravnik — ako tudi padem v reko, kajti vem, da skoči takoj za menoj najmanje deset vojakov, da me rešijo. — Če pa ti va-njo padeš, skoči takoj za teboj deset vojakov, da te utopč!* * * * „Ali veš kaj je zmernost?“, vprašal je v šoli učitelj robatega učenca. — „Seveda rem, odgovori na to učenec: zmernost je to, ako se n. pr. d v a z m e r j a t a !“ * * * Pred več leti, ko so v Trstu in njega okolici koze hudo razsajale, lovila sta nekega dne dva brata okoličanska (dečka Pavel in Tone) senice. Ko sta ravno pričakovala najboljšega lova, naznanilo se jima je, da je njiju mati zbolela za kozami. Tone je tekel precej domov, da se prepriča, koliko je resnice na tem. Pridši domov bila je mati že na smrtni postelji. Zato je tekel precej nazaj, naznanjati bratu žalostno novico. Ko je bil ravno Pavel ves zamišljen v svoj lov in opazoval najbližje senice, prisopihal je k njemu Tone s tulečim, rjovečim glasom: „Pavel mati umira!* — Molči, hudobnež, ker so tu še tri senice, bil je vrlega Pavla odgovor. Krokarjeva osveta. Humoreska. — Spisal Jadranski. VI. (Dalje.) Kaka prikazen bila je to, vprašal boš radoveden čitatelj! Dve obhodni straži, jedna hrvatskega polka, druga okoličanske nekdanje milice, sta se srečali v Škrenjah, pa njiju voditelja nista se več spominjala vojaškega gesla od onega dne. Bolje nego bi se bili zbadali med seboj in prelivali bratovsko kri, obtičali so vsi na sredi ceste in delali se slepi, gluhi in nemi, dokler jih Krokar ni slučajno rešil iz zadrege. — Malo pozneje pa sta se Krokar in Klinov Jure zlobno porogavala drug drugemu, češ da sta užila toliko strahu za nič. Možki so pa, možki naši vojaki v svojoj službi, dejal je Krokar Klinu. Rajši bi bili okamneli tam na sredi ceste in molčali do sodnjega dne, nego bi bili prelomili svojo vojaško dolžnost in nama povedali, da so še živi. — Hm ! mrmral je Klinov k tej opazki — vojaška dolžnost — je vojaška dolžnost. — Vojak na straži „ne vidi nič, ne sliši nič, kot bil bi mrtva stvar“. Kejšek se baje ni mnogo zanimal za to kar se je dogajalo okrog njega. Želel si je rajši domačega hleva, polnih jasli in puste slame, kakor pa trudapolnega cepetanja v sredi divne ponočne romantike, a dolžnost je dolžnost, dragi Kejšek, hočeš nećeš, moraš lezti naprej, da privedeš dohtarja Cuceka k njegovem cilju. VII. Pasja noga ! — godrnjal je pri sebi Krokar — te ceste neče biti nikoli konec vije se naprej kot kača ! Kejšek se pa ne zmeni za gospodarjevo godrnjanje in leze počasi polževo pot naprej; leze in leze pa je skoraj vedno na istem mestu. Včasih se tudi spodtakne ob kak kamenček, ki mu nagajivo pride pod kopito, pa ga Kejšek nevoljno brcne od sebe in hudomušno potem strese z glavo, in zapreka na stran češ, da mu še ta drobiž na cesti dela zapreko. Da se pa Kejšek počasi vleče kakor megla, krivi so baje temu tudi nekaki notranji nagibi, izvirajoči deloma iz njegove oslovske nravi, de’oma iz zunanjih uplivov. Gospodarjeva palica namreč goni ga naprej, a misel na domači hlev, na krmo, na počitek silita ga nazaj domov. — Češ nečeš, pricepetal jo je Kejšek do one lesene hišice v „Kolobarih“, kder čepi notri noč in dan stari nebodigatreba, davčni stražar osiveli Luka in prodaja tam dolgi čas. Nebodigapotreba stopi rodko kedaj ven iz svojega brloga n. pr. če se včasih kak tihotapec zmoti pa zaide naravnost notri k njemu in ga zaprosi, naj bode tako ljubezniv in mu spravi to in to skrivno blago. Seveda če je tihotapec tak bedak, da gre sam v roke staremu Luku, potem mu mora za kazen pustiti polne mehove vinskega cveta, za to, da ga Luka ne ovadi, sicer se mu pa ne zgodi nič hudega. Bog vedi, kaj je padlo v glavo Kejšeku, ko je prišel do one kolibe. Menda se je že naveličal hoje pa si je mislil, da je najbolje da krene na stran, da zlomi ojnice, in se vrne samimi ojnicami in komatom domov, popustivši vse drugo na cedilu. Kolikokrat jo je bil že tako pogodil Kejšek v svojem življenju ! No, ta pot pa menda ni veljal za Kejšeka pregovor : stara navada je železna srajca, kajti Kejšek je res krenil na stran, ko je došel do lesene ute, a bes te plentaj, butnil je z glavo naravnost vanjo, da je stari' Luka Nebodigapotreba kar poskočil in zaupil na vse grlo od straha, ko je zagledal oslovsko glavo pred seboj ! — Zbesnil bi bil od groze, ker si na prvi pogled ni mogel drugače razlagati prikazni, nego da se je sam zlodi oblekel v oslovsko kožo, zato da bi ga umoril s takim strašilom. Še le ko sta se oglasila Krokar in Klinov, ter povedala kdo da sta, minil ga je strah in skušal je stari Luka napraviti zopet mogočni obraz ; jel se je groziti nad Krokarjem, zmerjati, psovati in preklinjati žival in njenega lastnika. Oblast udari osla, hudoval se je Luka, češ, da za njegove pameti ni bilo nikoli oslovske glave v njegovi stražnici, — pa se je rotil, da je ne bode nikoli več, dokler bo on živel, drugače ne, če bi njemu samemu ne vzrastla oslovska glava med ramenoma., — Ubozega Kejšeka pa je zgrabil za uha in mu jih vil in nategoval na vse kraje, da bi se bila poznala kar rudečica na uhih, da bi bilo po dnevi, pa da niso bila z dlako obraščena. „Odnesi nekoliko zadnje preme, — privzdigni kolo — porini voz nazaj — Ala ! Hop !“ — S takimi izrazi priganjali so se navzoči drug druzega k sitnemu prizadevanju pripraviti voz zopet v svoj tir Klinov so je mučil z vozom — Krokar je vlekel Kejšeka za rep nazaj, — davčni stražar porival je žival od glave ven iz svoje suhate. Ko sta bila Kejšek in voz zopet zravnana, in postavljena tja na sredo ceste, brisali so si trije junaki pot od svojih obrazov ter sopihali, kakor bi bili prenašali gore. Le dohtar Cucek je drnjohal in počival na svojih lavorikah; a le nekoliko potrpljenja, tudi dohtar pride zdaj pa zdaj na vrsto! Daj sem boleto! (davčno listino) — renčal je Nebodigatreba nad Krokarjem. Ko je pa ta ugovarjal, da nima bo-lete, pa da jo ni potreba, je stari Luka spremenil glas in se nekako zlobno na-smehljal, češ, zdaj si v mojih rokah. — Luka je imel pa to razvado, da je s poštenjaki vedno strogo ravnal. Kdor se je pri njem izkazal se svojimi pravicami, ni čul dobre besede iz njegovih ust. Če se mu že ni mogel na obraz spakovati, psoval ga je za hrbtom, češ, še kukec (prašiček) vidi korito in krava jasli, pa tak bedak ne ve, da moramo vsi živeti na svetu. Tihotapce je navadno božal in znal se jo jako previdno žnjimi pogajati. On n. pr. ni dejal primitniku (kontrabantarju): Ti si zapadel kazni — ampak namignil mu je le, naj brž peto odnese, ker njegovo blago je tako v dobrih rokah. — Zato se je bil v svojem srcu silno razveselil, ko je začul, da Krokar nima bolote. Skrbeti mu je bilo le za to, da ga pripravi ua svoj most, ne da bi bilo kake nevarnosti za njegovo službo. — Prešel je tedaj takoj k stvari in hotel postaviti Krokarja najprvo na re- šeto, da bi ga prerešetal na debelo ; potem ga je mislil še le deti na sito, da bi ga presejal na tenko. Zategadelj so bila jako nejasna njegova vprašanja in še temnejši Krokarjevi odgovori. Evo jih: Je-li prodan..........(prašič) na pezo ali pa na črez (na oči). Kaj P — Vi se motite gospod ! — Jaz ne peljem nič prodanega . . . (Konec.) Narodno-gospodarske zadeve. Miline vode ne vlivajte pročl Le malo ljudij ve, da je milina voda (žajfuica) dobro gnojilo, posebno trta in sadno drevje dobro uspeva, če so mu priliva taka voda. Kainit, sredstvo zoper polže. Kakor poroča „Erfurter-Illustr. Gart.-Zttg.“, potrosil jo kmet v Westerwald-u, ozimino, katero so mu njivski polži jeseni vso požrli, s kainitom. Dva dni potem, ko je potrosil žito s kainitom, ni bilo polžev več. Društvena krčma Rojanskega posojilnega in konsum-nega društva, poprej Pertotova, priporoča se najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna doniaöa oko-ličanska vina. Gl. Prodajalnica i zaloga jestvin „Rojanskega posojilnega in konsumnoga društva“, vpisane zadruge z omejenim porošivom v ulici Belvedere št. 3., bogato založena z jedilnim blagom razno vrste in po nizkih cenah se priporoča kupovalcem v Trstu in iz dežele. 84 -104 B. Modic in Grebenc, nsat.V0Ö in Via Nuova, opozarjata zasebnike, krčmarje in č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrašenjo grobnih spomenikov. Cl. Martin 1/1*7p Piazza S. Giovanni, št. 1 mrtl lili IVI £v, trgovina z mnogovrstnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, ___________pletenino itd, itd.___Cl. Franca Potočnika gostilna „Andomo de Franz" v ulici Irenoo se priporoča slavnemu občinstvu Toči izborna vina in ima ___________ dobro kuhinjo Cl. Antnn Pnol/ai na voslu ulice Ghesa MII lull Г UUlxtlj , in Cecilia,toči izvrstno domače žganje ; v tabakarni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne nemško-slovenske poštne tiskanice. Cl E. ŠveiOJiiga., dion Ut. 1, priporoča se slav. občinstvu za blagohotno obiskovanje.__________Cl. Mlekarna Frana Gržine ;-„tt na Notranjskem (Via Campanillo v hiši Jakoba Brunnorja št. 5 (Piazza Ponterosso). Po dvakrat na dan frišno opresno mleko po 12 kr. liter ne-dosredno iz Št. Petra, sveža (frišna) smetana. Plim PII 9 I 9irpnil