Korist dobrega berila .»Drejče, danes je tako prijeten dan; v Šolo se mi nič ne Ijubi. Bova itak kregana ali pa tepena. ker Že dolgo nisva bila v 5oll. Pojdiva rajša v pozd iskat ptičjih snezd. ali pa veS kaj. pojdiva na Vrbnikove zgod-n}e črešnje. ki so kar tam-le onkra}*KOzda!lv Tako je rekel lepega poletnesa jutra Prahov Anže svojemu prijatelju Stržano-vemu Drejčetu, ko sta šia v Šolo. ,,Saj res. pojdiva rajša na Srešnje! Ment se ludi ne ljubi v Solo, kier moTam cele ure tako mirno sedeti in se učiti. Oče mi je sicer rekel, da moram iti, ker je moral kazen plačati zaradi tega, ker sem doma ostajal ali se pa potepal. Pa saj ne bo vedel. da danes nlsem šel, kazen pa tudl lahko platamo, saj smo bogati." ln krenila sta s pota v gozd. — Oba sta bila doma iz ene vasi. Pratiov Anže ni imel več očeta, umrl mo je že pred več Ieti, Imel je samo še mater. Mati je po oče-tovi smrti edinega sina preveč razvadfla. Vse mu ie dovolila storiti, kar je hotel, vsako njejfovo napako je spregledala. Bil je časih le malo pokaran. Tako se Je sča-soma izpridil. začel nacajati Ijudem in u«a-njati razne hudobije. Ko so sc sosedi pri materi pritoževali čez nje^a, jitn je ona to • — zamerila. Mislila je. Če ie zdaj malo raz-posajen. bo Že pametnejši. ko bo starejši. Prav tak kot Anže ie bil tudi Stržanov DreiČe. Bil je sin bopatepa kmeta. Njeitov oče je le malo hodll v Šolo in zdaj ni znal več bratu ne ptsatt. Niemu se ie zdelo ne-umno, da morajo otroci toliko časa hoditl v šolo, doma naj bodo. Je mlslll, in naj de-lajo. Za kmeta je dovolj, če zna obdelovati svojo zemljo in kvečiemu še brati in pisati. Ni čuda, da je po takem očetovem eovor-jenju Dreiče začel zanemarjati šolo in več-krat ni šel celo, ko mu je oče ukazal, da mora iti, ker se je bal kazni, Spoznali smo zdaj vzgojo Anžetovo in Drejčetovo. zdaj pa poElejmo za njima v eozd! Prišla sta ravno skozi gozd do Vrb-nikovih črešenj. Pazljivo sta se ozrla proti hi5i. če ju nihče Vrbnikovih ne vidi. in nato urno splezala na drevo. Mislila sta. da iu ni nihče videl, pa sta se motHa. Videl ia ie Vrbnlkov Janko, ki 3e bll dljak in je bH sedaj zaradi bolezni za nekaj časa donia. Anžeta In DrejČeta Je dobro poznal. VeČ-krat Je iskal nrllfke. da bl se z njima sestal. MisID ie: ..Videti sta nadarjena fanta. Po- m izkusim ju izpreobrnitt. tnorebiti se bo Še zapletal, ker sta le slabo znala brati, a raz- dalo." Ko je videl. da sla že odšla s črešnje umela sta pa vendarle. dala° "jLMrt? za seboi^pa2, ifmfprT- *« nisva hotela dozdai brati W iazno nasmehne in reče: ..Nič se me ne ..Seveda sva bila neumna, pa midva ni- bofta. saj vama ne bom nič hudega storll, sva vedela. da je tako lepo branje. To. kar ampak nekaj bi se zrneniH. Zakaj se pa vi- jaz Čftam, je o dveh fantih, ki sta se hodila dva potepata in liudobiie uffanjata. namesto potenat po sozdu kot midva. in čim starejša da bi 51a v Solo? Kako se bosta Se kesala, sta bila, tem bolj sta blla hudobna, da sta da sedaj tako zaoravljata čas, namesto da oba nazadnle storila žalostno in sramotno bi se pridno učila! Ati je kateri vaju že smrt." bral kako knlteo?" DreiaC] dai m, a čas ,ut0 knUg0 da ,,Ne." sta odeovorila oba in se sponle- bom to prebral. la« pa tl dam svolo," mu dala. čcš. kai le misli z nama. reCe Anže, nakar mu jo Dreiče tudi da. ,JS'e? Se nobene!" se je za&idll Janko. citaia sta v mzia ves čas. ko je trajala ..kai nlcnata nič veselia do bran)a? Jaz bi šo|a. Ko pa )e bua ura tr|, 5Ia sta domm-. \ama pa posodil kako lcpo knligo. 5e ho- kot b, bi|a pr|šla \z Sole. Tako sta dozdaj Seta brati. Ne bo vama žal! Poidlta sedaj deia|a Vsak dan, kadar sta se potepala. Ko z menoi m počakajta me tu na koncu Dr|dcta domov. spustita vsak svojo živtoo Kozda. da ne bosta domnevala. da vaiu na pašo in vzameta tudi knjlži s seboi. Pre- misllm zvab.ti in da bi blla od našlh tepena. braia sta vsak obe še ttstl dan. Berllo ic ker sta bila na črešnll. Jaz pa vama prl- |mel0 na njtju neprljakovau vpliv. Drusi nesem vsakemu eno knjieo s podobaml. da dan sta t>i]a oba v šoli. Na učltellevo vpra- bo vaju Mnimalo. Pojdlmo torei." 5anje. kie sta bila tollko dni, sta odkrito- Nehote sta šla za njim. Na koncu ROzda srčno vse prlznala. Uiiteliu se ie to čudno sta sa počakala. Janko pa ie 5el naprej. ideio, lato iima tudi ni dragesa rekel nego ..Kako sem se ga uslrašil. ko ie tako «°!oT.9lelta- da bo5ta ^^ vedn0 prišla v tiho priSel za nama." je izpreRovoril AnŽe, ko je Janico odSel. -Mislil sem, zdaj pa naju In res, malokdaj sta ostala doma, pa še ima. pa \e bil le priiazen z nama. Zdai bo todaj nerada. Učila sta se vedno pridno, da nama celo knjige posodll. Kakšne nekl le sta postala nalboljSa učenca. Dokler }e bi! bodo?" Janko še doma, iima je vedno posojal knjige, Ppjfpl \e- A\ itndn tak(> <; nndnhaml ^0 pa Je odšcl nazaj v gimnazijo. sta pa pro- no. to fe vsafnlal v^,o PodobeiaS sila uCitelja M kniise kar Itaa ie on rad Kledam. Olej jdai Je pfihaia In nese dve **?M- Jf*u f\ ^3.1 PB»la> ,solotl so Vnii»ii-i v r/ii •• sostall velikl prliateljl. Pobolišala sta se sx>- 1 ' v ™. polnoma. da so se njuni starši in sosedje Ko ie Janko prlšel k njlma, ]e dal vsa- kar jujin, O(]i[od hipoma taka Jzprememba. kemu eno. rekoč: -To Imaš ti In to pa tl. Ko sta z ^^g dokonCala liudske šole, sta Ko prebereta vsak svolo, pa meniaita. po- z vellko težavo preproslla svo|e starše. da tem m! pa prlneslta nazai in dobita druse, s0 iu dai| v jjimnaziio. kier sti bila potem Se bosta pazlla nanie ta se poboUšala. Le vedno najodtl&iejša diiaka. Ko sta dovršlla pogleita, kako lepe slikc so notrl! Zdai pa svoje studlle. sta dobila dobro. primemo srečno!" službo. ki sta se pač zanlo v šolah u«la. Naia znanca sla seveda knilžlcl takoi Korau , dolbl:l vedetl hva|0 da nlsta začcla prezledovatl. ..Porfei sera. kako epa sta,a izprijena hudobneža. atnpak čislana. re ta-le slika. to so itotovo Skrateličk o vi5oka xosvoi3? Najprei kniigam In seveda kakršnih nam je on. teden pravil uiltell v tud| Janku kl ,u je pPripravi|;da sta jih ,a. 50U- čela brati. Da. dobie ktiiige so zlata vredne! ..Pa ge ti poelel to-le! Ta ie ravno tako Berilo ima dostikrat več učinka kakor be- lepa. Ta-le spis. ki sodl k tei podobl, bom sede. Dobra knjiea je kakor dober prjjatelj. pa kar prebral." slabe knjis;e pa so že marsikoga pokvarlle ..Jaz bom tudl teza o škrateličkih." to fepridile! Tako sta govorila in res začela brati. Pregovor. kf velja o slabi tovarišlji. Seveda se ilma je prl branju vedno ]ezlk vella tudi o sUbem berllu: Povej ml. s kom 254 občuješ. in jaz ti povem. kdo si. Zato pa, beri vse s preudarkom, razločuj dobro od slabeica, a kar je slabo. tcga ne berf, a tudi druRim tega ne dajaj bratl. Veliko se človek tahko nauči iz fcnjlg. ceio v zabavnih po-vestih se najde marsikaj poutneRa. Kako prljetno je. če človek mnogo zna! Koliko-fcrat inu to v živjjenju prav pride! Zatorej: za dobro knjijro se ne sme zdeti škoda de-oarja, pa naj bo knjlga poučna ali zabavna. Lepo. zabavno berilo blaži srce. razvedruje duha in zbuja bujno domišljijo. Zato pa. če se ti kdaj ne Ijubi brati, četudi imaš Čas. pa vendar vzemi knjiKo v roke In beri, ker to ti bo vedno v korist! Janez Leskovar