NAJEM ŠEFOV Gorenjska ^Banka /iii/ika .< po.dtibom Vaši zakladi na varnem /IRK Ai/iJ/4 Del. čas: 9.19., sobota 9.-13. ure SALON PREDOSUE 34 - Kranj TEL: 04/2341-110 SALON LJUBLJANA - Čmuce Pot k SejmiŠČU 32, (megamarket /IVIIA) TEL: 01/589-7480 NAJVEČJA IZBIRA POHIŠTVA IM SEDEŽNIH GARNITUR ZA KOMPIETNO OPREMO VAŠEGA DOMA A ÍÍTO H #5/1' l/f? T/lČ Kranj G00O M. zy Delavska 4, Straiisče pri Kranju Audi Email:avtohi$a.vrtac@avtohisavrtac.si A/l/OTf A A OAA http://www.avtohisavrtac.si Vi/C/ UU Cvv Leto LIV - ISSN 0352 - 6666 - št. 1- CENA 210 SIT (12,50 MRK) Kranj, petek, 5. januarja 2001 Marko seje rodil v jeseniški porodnišnici... Prvi na Gorenjskem rojen deček Marko Rojstvo je najavil v karavanškem predoru Prvi gorenjski novorojenček je letos privekal na svet v jeseniški bolnišnici. Ni Gorenjec, pač pa otrok Zagrebčana in IVluenchenčanke, ki se je na Gorenjskem rodil po sili razmer. V Kranju prva rojena deklica Pia. . Pia iz Železnikov pa v kranjski STRAN 40 Na Krvavcu na zadnji dan starega leta Zle slutnje o silvestrovanju v kabini ali na sedežnici Kaj če bomo novo leto dočakali v kabini ali kar na sedežnici, so se v nedeljo, na zadnji dan starega leta, že spraševali nekateri smučarji, ko je celotni krvavški sistem ostal brez elektrike. STRAN 5 Veselo v novo leto Čakali in dočakali smo leto, stoletje, tisočletje Sredi decembra smo začeli vesela srečanja po Gorenjskem, ko smo čakali novo leto, stoletje, tisočletje. Po Šenčurju, Gorjah in Lancovem smo nadaljevali v Komendi, na Blejski Dobravi, v Vodicah in Besnici. Povsod je bilo veselo z domačini, povsod smo praznovali, z nami pa so bili Gorenjska banka, Zavarovalnica Triglav in Bavaria Wolltex Company. *» 2 6T 9 £9 > c o» i""* s« g £ o Z *E* #E »35 iz «51 ¥-§ 1 O «e C - T?' a» lil »vi H» Od ^ O ! iS 9 STRAN 20 O ■mm Lu ""S i m ZA VAS ZE11 LET POSLOVNI IMENIKI RUMENE STRANItfTJ SLOVENIJA TEL m Ç1) 436 53 90. f ax(01) 436 85 20, www.intermarketing.sj INTER MARKETING GERLJTZEN - OSOJŠČICA, veliko smučišče v bližini Beljaka. Moderne žičnice, dolge in urejene proge, umetni sneg, raj za smučarje tri deskarje na snegu. Smučarske karte g« popusti za posameznike, družine in skupine: SKIPASS TRAVEL KRANJSKA GORA B^TOopa'.-. v poslovalnicah v Kr^jijski i ^''TRAVI 1 &or' v Hotelu Kotnik, tel.: 04 - 582 10 00 in na avtocesti pred Karavanškim predorom v stavbi Petrol, tel.; 04 - 586 15 3 1. Iriternet: www.skipasstravel.si GerlitzeN 9770352666025 9Lvw craiji ureja: Jože Košnjek _ PO SLOVENIJI IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Voščili z vrha Predsednika za novo leto Iz novoletnih poslanic predsednika Republike Slovenije Milana Kučana in predsednika vlade dr. Janeza Drnovška. Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je v novoletnem voščilu med drugim zapisal, da je novi svet predvsem svet znanja in idej in da je z marljivostjo, vztrajnostjo in dobro voljo v njem mogoče uspeti. "Še posebej je to spodbudno za mlade. Njihov uspeh bo potrditev nas starejših. Naj živijo z zavestjo, da so del samozavestnega naroda, ki ima dovolj ustvarjalne moči tudi za svojo državo, z vsem dobrim in lepim, s pomanjkljivostmi in težavami. Te zmoremo odpravljati tudi hitreje in ustvarjati priložnosti za prijaznejše življenje za vse. Verjamem, da bomo pri tem uspešni. Bodimo strpni, spoštljivi med seboj in do narave, razumevajoči za želje vseh rodov. Ponudimo roko človeku v stiski, bodimo Slovenija dobrih ljudi. Tudi do tistih, ki so jih stiske pripeljale med nas," je zapisal predsednik republike. Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je uvodoma v poslanici zapisal, da smo se odločili za državo, ki bo strpna in prijazna do posameznika, ki nikomur ne bo vsiljevala vnaprejšnjih življenjskih vzorcev, prepričanj in ideologij ter nikogar ne bo utesnjevala v njegovih željah, načrtih in življenjskih priložnostih. Pogoj za to ni poenotenje naših stališč in prepričanj, ampak sodelovanje ob spoštovanju razlik. "Sedanji mandat vlade, ki jo vodim, je zaznamovan s prelomnim obdobjem. Pred nami so pomembne naloge, številni problemi, s katerimi se soočamo in ki jih moramo rešiti. Vemo, da smo v preteklih obdobjih storili veliko, da smo Slovenijo usmerili na pravo pot. Zavedamo pa se, da je še mnogo stvari, ki jih moramo storiti, tako doma kot na zunanjepolitičnem področju. Pred nami so sklepna pogajanja za vstop v Evropsko unijo, v kateri bomo lahko neposredno soustvarjali evropsko prihodnost ter se trudili zagotoviti si varno mesto med razvitimi državami Evrope ter sveta," je zapisal predsednik vlade. • J.K. Poslanica papeža Janeza Pavla II Dialog, ljubezen in mir Ljubljana, 5. januarja - Ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode je pred prazniki predstavil slovenski prevod papeževe poslanice ob 1. januarju. Svetovnem dnevu miru, ki ima naslov Dialog med kulturami, za civilizacijo ljubezni in miru. Leto 2001 je tudi leto dialoga med kulturami. Poslanico je prevedel Bogdan Dolenc. Papež opozarja, da vstopa človeštvo v novo obdobje z ranami, ki še niso /aceljene. Ljubezen do domovine je vrednota, ki jo je treba gojiti, vendar brez ozkosrčnosti. To pomeni, da moramo ljubiti celotno človeško družino. V poslanici je papež kritičen do nekaterih kulturnih vzorcev zahodnega sveta, ki so se odtrgali od krščanske podlage in se navdihujejo ob ateističnem pojmovanju življenja ter ob oblikah radikalnega individualizma. Po papeževem in nadškofo-vem mnenju je treba spoštovati svojo kulturo in kulturo drugih ter preprečevati izključevanje drugačnih. • J.K. omot mmj\ r \m '/a.: 04/33 666 55 Àit/f^X/filr*!» / PRISPEVAJTE K POZITIVNIM SPREMEMBAM Literarni natečaj za mlade pisatelje je požel veliko več, kot smo pričakovali. In ker je bilo odličnih prispevkov sirom po Sloveniji veliko, smo se odločili, da bomo izdali bogato ilustrirano knjigo pravljic. Mar ne bi radi gledali nasmejanih lic vašega ali sosedovega cgroka, ki bo s ponosom še naprej pisal? Saj veste, da iz Mj , malega raste veliko! Knjiga z naslovom MOJA PRVA BASEN Je Izšla v drugI polovj oktobra letos Založba EL CONDOR Kranjska 4, Radovljica Tel.: 04/5315-664, int. 236 Fax: 04/5315-326 Knjiga je trde vezave, formata 16,5 x 22,5 cm in tiskana na brez-lesnem papirju. Obogatena je z-ilustracijami Andreja Potrča in Marjana Pretnarja na 312 straneh. Iskreno se zahvaljujemo za vaše pozitivno mišljenje o naših najmlajših! Vlada prepovedala dodatno obremenjevanje državnega proračuna Dolgovi vedno večje breme Predstavniki vlade trdijo, da zadolženost naše države še ni previsoka, obenem pa priznavajo, da je vračanje dolgov vedno težje breme. Morebitno neplačevanje obveznosti bi ogrozilo boniteto naše države. Vlada išče dodatne vire za proračun in preprečuje dodatne obveznosti. Ljubljana, 5. januarja - Ciljni scenarij letošnjega državnega proračuna predvideva, da naj bi prihodki proračuna znašali med 1095 in 1100 milijardami tolarjev, odhodki pa med 1150 in 1160 milijardami tolarjev, je pred prazniki dejal minister za finance mag. Anton Rop. Letošnji proračunski primanjkljaj ne sme presegati 1,2 odstotka bruto domačega proizvoda in bi se moral leta 2002 znižati na en odstotek. Celotni javnofi-nančni primanjkljaj pa v letu 2001 ne sme preseči 1,3 odstotka bruto domačega proizvoda in bi se moral prihodnje leto znižati na dober odstotek, pravi finančni minister o dosedanjih pripravah predloga proračuna za leto 2001. Vlada je že predlagala oziroma sprejela nekatere ukrepe za razbremenitev državnega proračuna. Kakršnekoli nove obveznosti državnega proračuna niso mogoče. Omejeno je dodatno zaposlovanje v državnih organih in javnih zavodih, ki se financirajo iz državnega proračuna, spremenjen je bil način usklajevanja pokojnin in dosežen nov dogovor o plač-ni politiki med socialnimi partnerji. Učinek teh ukrepov ne bo zadosten. Zato je že dvignila trošarine za vino in žgane pijače in takse za obremenitev vode in zraka. Ukrepi so predvideni pri omejevanju zakonskih obveznosti in uresničevanju investicijskih programov. Ministrstvo za finance bo posredovalo vsem proračunskim porabnikom dodatna navodila za pripravo dopolnjenih finančnih načrtov za leti 2001 in 2002. Proračunski primanjkljaj in zadolženost države sta po zagotovilih vlade v obvladljivih mejah, vendar postaja vračanje posojil problem. Vračati jih je treba prednostno, tudi zaradi ugleda države. Reformni predlogi ministra Bohinca Minister za notranje zadeve dr. Rado Bohinc je v imenu ministrstva za notranje zadeve predstavil predloge za reformo javne uprave. Ta terja nekatere spremembe ustave zlasti v delih, ki govorijo o delovnih področjih ministrstev, ustanavljanju pokrajin in referendumu. Marca bo vladi predlagan predlog zakona o javnih uslužbencih, ki naj bi ga uveljavili leta 2002. Zakon bo uvedel karierni sistem med javnimi uslužbenci, ločil med stroko in politiko v ministrstvih, profesionaliziral ključne upravne položaje in zaostril pogoje glede stro- Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, obrambni minister dr. Anton Grizold in notranji minister dr. Rado Bohinc. kovnosti. Pomemben bo nov zakon o upravi, ki bo nadomestil sedanji zakon o upravi in zakon o organizaciji in delovnem področju ministrstev. Omogočeno bo profesionalnejše vodenje upravnih enot. V državni upravi bo postopoma omogočena večja fleksibilnost in racionalizacija. Sprejeta bodo merila za ugotavljanje nesposobnosti delavca in za ugotavljanje presežnih delavcev. Do konca marca bo ministrstvo predložilo vladi uredbo o poslovanju upravnih enot s strankami. Uredba bo omogočala uvedbo sodobnega načina dela s strankami, od sprejemne pisarne in naročanja strank do knjig pripomb in pohval, anket, identifikacij uradnikov, večje diskretnosti in obveščanja o zamudah v upravnih postopkih. V dveh letih naj bi posebej izobrazili 3850 delavcev in funkcionarjev v državni upravi. Reformo javne uprave bo vodila koordinacijska skupina, sestavljena iz predstavnikov ministrstev in vladnih služb. Minister dr. Rado Bohinc pravi, da bo postala državna uprava prijaznejša do državljanov. • J. Košnjek Osvinčen bencin bo prepovedan Ljubljana, 5. januarja - V Evropski uniji naj bi svinec popolnoma izločili iz bencina do L januarja leta 2005. Po tem datumu na evropskem tržišču ne bo več osvinčenega goriva. V Sloveniji kmalu ne bo več mogoče kupiti osvinčenega bencina, sporočajo z ministrstva za okolje in prostor. Predvsem vozniki avtomobilov, starejših od deset let, ki so doslej uporabljali osvinčen bencin, bodo po 30. juniju letos morali uporabljati neosvinčen bencin z aditivi. 30. junija letos bo začela veljati prepoved prodaje osvinčenega bencina Super 98. Sedaj je dovoljeno prodajati le še zaloge tega bencina. Direktiva Evropske unije namreč predvideva prepoved prodaje osvinčenega bencina s 1. januarjem 2000, obenem pa dopušča v državah, v katerih bi imela prepoved hujše gospodarske posledice, prodajo do leta 2005. Slovaška, Švedska, Norveška, Finska, Danska, Avstrija in Nemčija so popolnoma odstranile svinec iz bencina že leta 1996. Skupina držav, v kateri je Slovenija, mora zato storiti letos. Hrvaška, Rusija, Romunija in Bolgarija pa do leta 2005. V Sloveniji je bil ustrezen program sprejet leta 1998. Pri nas je leta 1998 znašala emisija svinca zaradi prometa motornih vozil približno 50 ton, kar je 80 odstotkov vse emisije svinca pri nas. Ministrstvo za okolje in prostor je izdalo posebno večjezično zgibanko, ki bo po Novem letu na voljo na bencinskih servisih, cestninskih postajah, na mejnih prehodih in v tehničnih bazah Avto-moto zveze Slovenije. • J.K. Dodatne zadolžitve ministrom Ljubljana, 5. januarja - Ker je začel veljati nov zakon o vladi, mora premier dr. Janez Drnovšek predlagati nove ministre za gospodarstvo, ki bo po novem odgovorno za celotno gospodarstvo vključno s turizmom, za promet, za šolstvo, znanost in šport in povsem novega ministra za informacijsko družbo. Dr. Janez Drnovšek obljublja predloge takoj po novem letu. Do imenovanja novih ministrov bo minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlado Dimovski vodil tudi ministrstvo za ekonomske odnose za razvoj in ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem, minister za zdravstvo dr. Dušan Keber pa dodatno ministrstvo za znanost in tehnologijo. • J.K. Pivo in žgane pijače dražje Ljubljana, 5. januarja - Vlada je sklenila, da se drobnoprodajne cene motornih bencinov ne bodo spremenile. Vlada je na seji pred novim letom sklenila povišati trošarine za žgane pijače in pivo. Tako se je po novem letu drobnoprodaj-na cena litra piva, ki vsebuje 4,5 odstotka alkohola, dvignila za okoli 9 odstotkov, cena litra žgane pijače, ki vsebuje 40 odstotkov alkohola, pa za okoli 3 odstotke. Zaradi višjih trošarin oziroma višjih drob-noprodajnih cen se bo v državnem proračunu dodatno zbralo letno za okrog 3,5 milijarde tolarjev. Drobnoprodajne cene motornih bencinov pa ostajajo nespremenjene, čeprav ni se morale zaradi nižje cene nafte na svetovnem trgu znižati. Vladaje namreč ustrezno zvišala trošarine. Trošarine so se povečale tudi pri plinskem olju za ogrevanje, vendar so se drobnoprodajne cene plinskega olja vseeno znižale. Letni finančni učinek višjih trošarin za motorne bencine bo 6,5 milijarde tolarjev, učinek višje trošarine za plinsko olje pa dve milijardi. • J.K. Časopis Delo je izbral Tomo Križnar osebnost leta 2000 Za najbolj priljubljenega politika pa so bralci Dela izbrali predsednika republike Milana Kučana. Ljubljana, 5. januarja - Za osebnost leta 2000 je bil izbran svetovni popotnik in zadnja leta veliki borec za zaščito nubskih plemen v Sudanu Tomo Križnar iz Nakla. Leta 1980 je bil Tomo prvič v Nubskih gorah in tam spoznal Nube, Ko se je po skoraj 20 letih vrnil, se je komaj prebil do nubskih plemen, nad katerimi izvaja sudanska oblast genocid. Sudanska vojska jih napada in ubija, zadnja leta pa prevzgaja v posebnih taboriščih. Lani je bil Tomo v ekipi, ki je Nubam z letalom posredovala pomoč, letos pa namerava znova tja. Na sredino podelitev priznanja za Delovo osebnost leta je prišel skupaj s Suleimanom Muso Rahhalom, predsednikom sklada za pomoč Nubam. Tomo je na podelitvi pozval slovensko javnost k darovanju za Nube. Slovenska akcija pomoči poteka preko nadškofijske Karitas v Ljubljani oziroma Staneta Kerina. Ker je bila na tem območju odkrita nafta, se je začel pritisk na Nube stopnjevati. • J. Košnjek Od leve Milan Kučan, Suleiman Rahhal in Tomo Križnar. (T^^T^Í^Iii^TÍSS'iT^TÍÍwï Urdiiški politiki: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem i Direktor Marko Valjavec / Odgovorna »redmea: Leopoldina Bogataj / Novinarji in iredaiki: Igor Kavčič. V_N_J BMila / CENA IZVODA: 210 SIT (12.50 HRK za prodajo na Hrvaškem). Avstrija in Nemčija plačujeta grehe Hitlerjeve Nemčije Odškodnina za sužnje tretjega rajha Nemčija je za plačilo odškodnine suženjskim in prisilnim delavcem ustanovila sklad "Spomin, odgovornost in prihodnost", Avstrija pa "Sklad za spravo, mir in sodelovanje". Pod kategorijo "ostali svet" bodo odškodnine deležni tudi prisilni delavci iz Slovenije. Marca naj bi Nemci izplačali prve odškodnine. Vodstvo Združenja žrtev okupatorjev Kranj. Od leve: Martin Lipe/, Stane Sladic in Anton Kristan. Zgodba o odškodnini delavcem, ki so pod prisilo delali na ozemlju tretjega rajha za Hitlerjev vojaški stroj, se je začela leta 1998, ko so ameriški odvetniki na pobudo judovskih senatorjev v ameriškem senatu vložili skupno tožbo za odškodnine prisilnim delavcem. Tožbo sta vzela v roke nemški odvetnik Michael Witti in ameriški odvetnik Ed Fagan in od nemških podjetij, v katerih so delali prisilni delavci, in zavarovalnic zahtevala 18 milijard mark odškodnine. Glas so dvignile ameriške žrtve holokavsta, še istega leta sta akcijo podprla še ugledna ameriška odvetnika Hausfeld in Melvin Weiss, ki sta za odškodnino prisilnim delavcem tožila 15 nemških firm, med njimi BMW, Daimler Benz, BASF* in Siemens. Svetovna javnost je bila vedno bolj na strani žrtev in v Nemčiji ter kasneje v Avstriji so začeli poudarjati, da je zahteva upravičena in da le moralno opravičilo prisilnim delavcem ni dovolj. Gospodarski čudež Nemčije je ustvarilo tudi prisilno suženjsko delo okrog 10 milijonov ljudi. Goering je večkrat poudarjal, da se prisilnih delavcev ne sme ubiti, ampak se morajo pri delu mučiti do smrti... Prisilni delavci so delali v železarnah, livarnah, strojnih tovar- nah in orodjarnah na ozemlju nekdanje nemške države. Veliko jih je bilo v takrat znamenitih tovarnah Krupp in Siemens, v avtomobilskih tovarnah BMW, Opel, Benz, Fischer, v vojni in letalski industriji, v tovarnah porcelana, stekla, keramike, papirja, celuloze, kartona, v lesnopredelovalni in tekstilni industriji, v pekarnah in čevljarnah ter v gradbeništvu, kjer so v nevarnih razmerah odstranjevali ruševine bombardiranj. Ljudje iz okupiranih dežel so prisilno delali pri zasebnikih. Nemški kmetje so hodili v izgnanska taborišča in izbirali taboriščnike za hlapčevsko delo na kmetijah in grofijah. Zelo iskana so bila dekleta. Služile so po nemških družinah ali delale po hotelih in bolnišnicah. To je bilo delo brez plačila. Skromna hrana streha nad glavo je bilo edini plačilo. Nemci 10 milijard mark, Avstrijci 6 milijard šilingov Zvezna republika Nemčija je lani ustanovila sklad "Spomin, odgovornost in prihodnost". V preambulo zakona so zapisali: "Priznavajoč, da je nacional-socialistična država suženjskim in prisilnim delavcem z depor-tacijami, zaprtjem, izkoriščanjem, uničevanjem Z delom in s številnimi drugimi kršitvami človekovih pravic prizadejala hudo krivico, nemška podjetja, ki so bila soudeležena pri na-cionalsocialistični krivdi, nosijo zgodovinsko odgovornost in ji morajo zadostiti, so podjetja, ki so se združila v pobudi za sklad nemškega gospodarstva, sprejela to odgovornost. Storjena krivica in človeško trpljenje, povzročeno na ta način, ne moreta biti popravljena niti z denarnimi izplačili. Nemški zvezni parlament izreka politično in moralno odgovornost za žrtve na-cionalsocializma in želi ohranjati spomin na njim storjeno krivico tudi za prihodnje generacije." Nemci, država, podjetja in zavarovalnice, bodo v skladu zbrali okrog 10 milijard mark. Za začetek bo na voljo dobrih 8 milijard mark. Med poljske prisilne delavce bo razdeljenih 1,8 milijarde nemških mark, med Ukrajinec in Moldavce 1,7 milijarde mark, Ruski federaciji, Latviji in Litvi 835 milijonov nemških mark, Belorusiji in Estoniji 694 milijonov mark in za češke prisilne delavce 423 milijonov mark. Za tako imenovani "ostali svet", za nejudovske upravičence, kamor sodi tudi Slovenija, je namenjenih dobrih 500 milijonov mark. Judovska konferenca v Nemčiji bo prejela 260 milijonov mark, judovski prisilni delavci, razen iz držav nekdanje Sovjetske zveze, pa bodo prejeli 1,8 milijarde mark. Avstrijci so kmalu za Nemci ustanovili "Sklad za spravo, mir in sodelovanje". Sklad je ustanova Republike Avstrije in deluje skladno z avstrijskim pravom. Sklad je, kot so zapisali na Dunaju, prostovoljna gesta Republike Avstrije do fizičnih oseb, ki jih je nacionalsocialis-tični režim prisilil k suženjskemu in prisilnemu delu na ozemlju današnje Republike Avstrije. Avstrija želi s tem prispevati k spravi, miru in sodelovanju. Upravičenci do odškodnine Po nemškem in avstrijskem zakonu so upravičenci do odškodnine le prisilni delavci, vse druge kategorije žrtev vojnega nasilja (taboriščniki, izgnanci, begunci, ukradeni otroci, talci) pa ne pridejo v poštev. Zaradi objektivne obveščenosti upravičencev do odškodnine za prisilno delo je treba povedati, da nemška in avstrijska odškodnina druga drugo izključujeta in da bo moral vsak prejemnik odškodnine podpisati izjavo, da se odpoveduje vsem nadaljnjim terjatvam. Denarja ni na pretek. Avstrijci in Nemci pričakujejo več zahtevkov, kot so pričakovali. Nemški Die Welt je konec decembra zapisal, da bo začel nemški sklad izplačevati prve odškodnine marca. Izplačevanje bo trajalo dve leti, denar pa bo treba nakazovati 1,2 milijona upravičencev kar je skoraj 30 odstotkov več, kot so načrtovali. Nemci bodo odškodnino nakazovali v dveh obrokih. Tudi "kuratorij" oziroma vodstvo avstrijskega sklada se je že sestalo. Upravičencev za avstrijsko odškodnino je okrog 150.000. Nemški zakon posebej izpostavlja dve kategoriji prisilnih delavcev. V prvi kategoriji, za katero se vsota odškodnine ne sme zmanjšati, so prisilni delavci, ki so bili vsaj dva meseca zaprti v koncentracijskem taborišču ali getu in kot sužnji podvrženi nečloveškemu ravnanju, nezadostni prehrani in zdravstveni preskrbi. Ti naj bi prejeli po 15.000 mark. V drugi kategoriji so osebe, ki so bile iz svoje domovine odpeljane na ozemlje nemškega rajha (šteje se od leta 1937 dalje) in so morale v težkih razmerah delati v podjetjih in ustanovah ter imele omejeno svobodo gibanja ter policijski nadzor. Njim pripada po zakonu 5000 mark. Tretja skupina so prisilni delavci v kmetijstvu. Ti naj bi prejeli do 2000 mark. Odškodnina je sicer predvidena, vendar vprašljiva, saj posebnega fonda zanje ni in bi morali denar vzeti drugim kategorijam, v tem primeru drugi, saj je prva "nedotakljiva". Na to je treba posebej opozoriti, saj so informacije, da bodo dobili odškodnino vsi, tudi delavci v kmetijstvu, lahko zavajajoče. Avstrijski zakon je "radodar-nejši", po višini odškodnin pa je enak nemškemu. Odškodnina prisilnim delavcem, ki so delali v najtežjih razmerah (suženjski delavci), bo 105.000 avstrijskih šilingov ali 15.000 mark. Po 35.000 šilingov (5000 mark) odškodnine bo prejel prisilni delavec, ki je delal v težkih razmerah pod policijsko ali vojaško kontrolo v industriji, obrti, gradbeništvu, elektrogospodarstvu, v javnih ustanovah, na pošti ali železnici. V tretji skupini so prisilni delavci ali delavke v kmetijstvu in gozdarstvu, v gospodinjstvih in drugih storitvah. Upravičeni so do 20.000 šilingov ali 2857 mark. Ženske, ki so rojevale otroke v domovih za rojevanje za vzhodna dekleta ali so bile prisiljene k prekinitvi nosečnosti, so upravičene do 5000 šilingov ali 714 mark odškodnine. Pri nemški in avstrijski odškodnini velja pravilo, da za prisilno delo v domovini ni odškodnine. V nekaterih primerih so upravičeni do odškodnine tudi otroci ali preživeli zakonec prisilnega delavca. Med upravičenci tudi Slovenci Slovenija v nemškem in avstrijskem primeru ni med nekdanjimi vzhodnimi socialističnimi državami, ampak je v nemškem primeru uvrščena med "ostali svet", z Avstrijo pa je bilo sodelovanje urejeno z diplomatsko noto 10. oktobra lani. Koristi slovenskih upravičencev v Avstriji zastopa Slovenska odškodninska družba in poseben koordinacijski odbor, ki deluje v njenem okviru. V Avstriji vodi, tako kot v Nemčiji, sklad poseben "kuratorij", v katerem so razen predstavnikov Avstrije in Združenih držav Amerike še zastopniki Češke, Poljske, Madžarske, Ukrajine, Rusije in Be-lorusije. Pooblaščenka avstrijske vlade Maria Schaumayer pa je junija lani sprejela predlog Slovenije, da bo v "kuratoriju" takrat, ko bo obravnava slovenskih zahtev, sodeloval tudi predstavnik slovenskih prisilnih delavcev oziroma njihove organizacije. Podatki, koliko Slovencev je upravičenih do odškodnine za prisilno delo, so različni. Na zboru izgnancev v Kranju so povedali, da je bilo pod Hitlerjem na prisilnem delu v Nemčiji okrog 100.000 Slovencev, od katerih jih je živih še nekaj nad 6000, ki so upravičeni do odškodnine, v Avstriji pa 563. Kranjsko Združenje žrtev okupatorja 1941 - 1945 pa ocenjuje, da bo dobilo nemško odškodnino okrog 1800 prisilnih delavcev iz Slovenije, avstrijsko odškodnino pa nekaj nad 500 upravičencev. Zavedati seje treba, da so posebej v Nemčiji merila ostra in da se bo za 540 milijonov mark, namenjenih "ostalemu svetu", prosilo blizu 200.000 prisilnih delavcev. Ta mesec se že začenja zbiranje zahtevkov za odškodnine. Nemška izplačila bodo potekala preko Mednarodne organizacije za migracije (lOM), ki ima sedež v ženevi v Švici in kjer bodo preverjali vse zahtevke, njena izpostava pa je začela delovati v Ljubljani, na Trdinovi 7. Za Gorenjce je najbližji naslov za pojasnila Združenje žrtev okupatorjev 1941 - 1945, Kranj, Slovenski trg 1, telefon 04/2373 - 553, ali Društvo izgnancev Slovenije, Ljubljana, 01/431 - 00 -44. • Jože Košnjek AMZS Na AMZS so nam v kranjski bazi povedali, da so približno v enem tednu opravili 53 vlek nevoznih vozil, 16-krat pa so pomagali ob manjših okvarah avtomobilov na cestah. Tokrat so se na pomoč med drugim peljali tudi v Celovec in pa na nemško mejo. GASILCI Kranjski gasilci so črpali vodo s kleti na Begunjski 4, reševali ljudi iz dvigala na 1. maja 69, ki se je ustavilo zaradi izpada elektrike, odpirali vrata vozila na Janka Pucl-ja 5, pohiteli v Globus, kjer se je oglasil požarni alarm, vendar je bil tokrat lažen. Pomagali so tudi reševalcem, ker je na "sejmišču" nekdo ob gledanju polnočnega ognjemeta padel s strehe in so ga pomagali prenesti do reševalnega vozila, ob ognjemetu pa so imeli tudi požarno varnostno spremstvo. Pogasili so še zabojnik za smeti na Zoisovi ulici ob trgovini Mercator ter še enkrat pohiteli v Globus, kjer se je ponovno sprožil požarni alarm. Tokrat je resnično gorelo in sicer je skupina ljudi v podvozu kurila papir. Požar so gasilci pogasili, nepovabljene goste Globusa pa pregnali. Črpali so še vodo iz kleti na Valjavčevi 7. Jeseniški gasilci so opirali vrata v stanovanje na Dov-jah, merili prisotnost vodika v ceveh v Vabami, zapirali poškodovani hidrant na Spodnjem Plavžu, na vakuumski napravi v Jeklar ni pa so merili prisotnost ogljikovega monoksida. Gasilci PGD Železniki so pogasili goreče saje v dimniku na Otokih 2 in na naslovu Na Plavžu 48, gasilci PGD Davča goreči dimnik v Davči 1, gasilci PGD Trata, Škofja Loka in Stara Loka so skupaj pogasili požar, ki je izbruhnil v tovarni Termo na Trati, gasilci PGD Škofja Loka so gasili še goreči zabojnik za smeti pred veleblagovnico Nama ter star fotelj, ki je gorel ob kontejnerju ob nekdanji kasarni, skupaj s člani PGD Trata pa so posredovali še v Frankovem naselju 42, kjer je nekdo na priklopljenem štedilniku po zabil hrano. Gasilci PGD Stara Loka pa so gasili goreči zabojnik za smeti pri vrtcu Najdthojca. NOVOROJENČKI Ko se zgodi, da zbiramo podatke o novorojenčkih za en teden, kot se je zaradi minulih praznikov zgodilo tokrat, je slika števila rojstev zelo lepa. Od srede do danes se je namreč na Gorenjskem rodilo 35 otrok, od tega v Kranju 27, na Jesenicah pa 8. V Kranju se je rodilo 14 dečkov in 13 deklic. Najtežji deček je tehtal 4.250 gramov, najlažji pa je bil tokrat prav tako deček, ki mu je tehtnica pokazala 2.430 gramov. Na Jesenicah so se rodile 3 deklice in 5 dečkov. Najtežji je bil deček, ki mu je tehtnica ob rojstvu pokazala 4.300 grmov, najlaži deklici pa se je kazalec ustavil pri 1.910 gramih. URGENCA Od srede do danes so imeli v jeseniški bolnišnici na internem oddelku 75 urgent-nih primerov, na kirurgiji 292, na pediatriji pa 60. SNEŽNE RAZMERE Podatkov nismo prejeli IZ GORENJSKIH OBČIN Ponekod preveč rok, drugod premalo Bled - Blejska občina in lokalna turistična organizacija Turizem Bled sta tudi letos v okviru Veselega decembra na Bledu pripravili prireditev Krog prijateljstva. Čeprav se je v soboto, na predzadnji dan starega leta zbralo na Bledu kar okrog pet tisoč ljudi (domačinov, hotelskih gostov in obiskovalcev), jim tudi tokrat ni uspelo skleniti kroga prijateljstva in z rokami "objeti" jezera. Ponekod je bilo ljudi preveč, drugod pa premalo. Dosedanje izkušnje kažejo, da je najtežje zagotoviti dovolj ljudi na delu od Velike Zake do Mlinega. Ob jezeru je bilo tokrat osemnajst stojnic, k sklenitvi kroga pa je obiskovalce spodbujalo trideset animatorjev. Na Bledu bodo s sklenitvijo kroga prijateljstva še poskušali, prvič spet ob koncu letošnjega leta. • CZ. Ekologi na trasah avtoceste Radovljica - Predstavniki Združenja Slovensko ekološko gibanje. Društva za varstvo okolja Radovljica ter nekateri člani krajevne skupnosti Radovljica in skupine za usklajevanje v zvezi z gradnjo avtoceste na odseku Vrba - Peračica so si pred nedavnim ogledali predlagano jugovzhodno traso, hkrati pa tudi južni in severni koridor. Po ogledu so bili enotnega mnenja, da bi z gradnjo ceste po jugovzhodnem koridorju nastala nepopravljiva škoda in da bi bilo treba izbrati takšno traso, ki ne bi tako kruto posegla v naravno okolje in na kmetijska zemljišča. Jugovzhodna trasa je po njihovem mnenju neprimerna iz več razlogov. Predtrško polje, gozdna učna pot in ves predel do Mošenj predstavljajo za številne občane "zelena" pljuča ter nenadomestljive rekreacijske površine za sprostitev v naravi. Predtrško in mošenjsko polje ter Dobro Polje dajejo izjemne možnosti za razvoj sonarav-nega kmetovanja in za ohranitev že sicer ogroženih kmetij. Izgradnja dveh viaduktov čez potok Zgoša in vas Mošnje bi povsem uničila okolje, neupravičena pa je tudi zaradi stroškov. • CZ. Zdravja in sreče najstarejšim Koprivnik-Gorjuše, 4. januarja - V krajevni skupnosti Koprivnik-Gorjuše v občini Bohinj je predsednik Janez Korošec pred koncem leta obiskal na domu vse nad 70 let stare člane zveze borcev in petnajst najstarejših krajanov, med njimi tudi Ano Blazin z Gorjuš, ki je med najstarejšimi v krajevni skupnosti. V krajevni skupnosti s 400 prebivalci so obdarili kar desetino najstarejših, za najmlajše pa so v krajevni skupnosti pripravili program z Miklavžem in parkeljni. Pred novim letom je bilo tako obdarjenih kar 55 mladih, do 10 let starih prebivalcev Koprivnika in Gorjuš. Številka je bila celo za predsednika Janeza Korošca prijetno presenečenje, saj kaže, da seje odseljevanje s Koprivnika in Gorjuš ne le ustavilo, ampak se ljudje vračajo nazaj, mladi pa ostajajo. V dvorani na Gorjušah so starejši mladinci pripravili igrico pod vodstvom učiteljice Mojce Medja. • A.Ž. Prvič v novem domu Kamna Gorica - Krajevna skupnost in društvo upokojencev Kamna Gorica sta ob koncu minulega leta pripravila tradicionalno srečanje starejših krajanov. Srečanje je bilo tokrat še posebej slovesno, saj je bilo prvič v novem domu krajanov. Domače kulturno društvo je poskrbelo za program, v katerem so se predstavili otroci iz vrtca pod vodstvom vzgojiteljice Ksenije ter kitaristka Maja. Navzoče sta pozdravila tudi predsednika društva upokojencev in krajevne skupnosti, srečanje pa so sklenili z večerjo in zabavo v gostilni Mlin. Gasilci so skupaj s krajevno skupnostjo posebej za to srečanje izdelali dvanajst montažnih miz, ki jih bodo v prihodnje lahko uporabili Še za druge podobne prireditve. • CZ. V stanovanjskih objektih varčujejo z energijo Jesenice, 5. januarja - V jeseniški občini so na podlagi javnih razpisov dodelili okoli 2,2 milijona tolarjev nepovratnih sredstev predvsem z zamenjavo fasadnega stavbnega pohištva in okoli pol milijona tolarjev za subvencioniranje obrestne mere. Na Jesenicah so namreč že pred časom ugotovili, daje poraba energije v nekaterih večstanovanjskih objektih, ki so priključeni na vročevodno omrežje visoko nad povprečjem. Zato so sprejeli projekt varčevanja za 44 stanovanjskih objektov. Stanovalci objekta na Kježarjcvi ulici so se prvi odločili za varčevalne ukrepe in toplotno izolacijo in predvidevajo, da bodo tako prihranili kar okoli 40 odstotkov energije. • D.S. Dostava v mesto od šestih do pol desetih Kranj, 5. januarja - Novi odlok o ureditvi cestnega prometa v Mestni občini Kranj med drugim natančno opredeljuje tudi prometno ureditev v starem delu Kranja, kjer je območje umirjenega prometa ali po domače območje, kjer imajo pešci prednost pred motornimi vozili pa tudi pred vozniki na kolesih, rolkah. rolerjih in skirojih. Na žalost se prometu v mestnem jedru ne da ogniti, saj imajo stanovalci v njem registriranih okrog 400 vozil, v jedro prihajajo tudi imetniki poslovnih prostorov, dostavna vozila in različna intervencijska ter servisna vozila, možnost vožnje skozi mesto pa po novem odloku ni odrečena niti avtobusom mestnega potniškega prometa. Za dovoz in odvoz blaga v jedro odlok prinaša nekaj sprememb. Tako je po novem ob delavnikih dovoljen med šesto in pol deseto uro z motornimi vozili do 3,5 tone dovoljene mase. Dovoz in odvoz blaga na mestno tržnico sta dovoljena le prek mostu čez Kokro ter po delu Poštne in Tavčarjeve ulice, in to med šesto in deveto uro, zgolj odvoz pa je dovoljen še eno uro po koncu obratovanja tržnice. Kot dovoz in odvoz blaga se šteje tudi vožnja vozil imetnikov poslovnih prostorov v starem mestnem jedru. • H.J. Radovljiški stanovanjski program Nadaljevanje obnove v Prešernovi ulici V radovljiški občini bodo letos za stanovanjske potrebe namenili nekaj manj kot 129 milijonov tolarjev, med drugim tudi za priprave na nadaljevanje obnove Prešernove ulice v Radovljici. Radovljica - Po stanovanjskem programu, ki ga je občinski svet sprejel na zadnji lanski seji, bodo denar porabili za reševanje socialnih stanovanjskih problemov in zakonskih obveznosti, za stanovanjska posojila, vzdrževanje stanovanj, priprave na gradnjo stanovanj v Prešernovi ulici 10,12, za vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo, za delo strokovne službe in za izjemno reševanje težkih socialnih razmer. Kot je razvidno iz stanovanjskega programa, bi v občini za reševanje stanovanjskih problemov potrebovali 48 socialnih in 24 neprofitnih stanovanj. Letos bodo ponovno izvedli razpis za uvrstitev na listo za najem socialnih stanovanj in za ta stanovanja namenili iz proračuna 19 milijonov tolarjev, listo za najem neprofitnih stanovanj pa bodo oblikovali le, če bodo od republiškega stanovanjskega sklada dobili ugodno posojilo za pridobitev tovrstnih stanovanj. Kar zadeva izpolnjevanje zakonskih obveznosti do prejšnjih imetnikov stanovanjske pravice, bodo za izpraznitev stanovanja v župnišču v Ljubnem zagotovili nadomestno stanovanje ter še denar in dve nadomestni stanovanji za izpraznitev stavbe Prešernova ulica 10,12 v Radovljici. Na podlagi že rešenih denacionalizacijskih zahtevkov ima občina do prejšnjih imetnikov stanovanjske pravice za 3,5 milijona tolarjev obveznosti, še deset primerov je v postopku, letos pa bo za to namenila 600 tisoč tolarjev. Za subvencioniranje obrestne mere pri posojilih za novogradnje, posodobitve, prenove in nakupe stanovanj bo prispevala deset milijonov tolarjev, poleg tega pa še tri milijone tolarjev za obnove fasad spomeniško zaščitenih stavb. Za vzdrževanje 190 stanovanj, 13 poslovnih prostorov ter 48 garaž in garažnih boksov je predvidela 20 milijonov tolarjev, pri tem pa se bo kot solastnica stavb morala podrejati tudi potrebam ostalih lastnikov. Letos bo pripravila dokumentacijo in idejni načrt za gradnjo stanovanj v Prešernovi ulici 10,12, rezervi- rala šest milijonov tolarjev za izjemno reševanje stanovanjskih socialnih problemov in začela z vpisom etažne lastnine v zemljiško knjigo. Lani so v občini rešili 41 stanovanjskih problemov. Šestnajstim občanom so dodelili ugodno stanovanjsko posojilo za nakupe stanovanj, stanovanjskih hiš in za gradnjo ter trem za obnovo fasad spomeniško zaščitenih stavb, sedmim pa so pomagali pri obnovi pogorele strehe na stavbi Gorenjska cesta 1 v Radovljici. Izpolnili so štiri zakonske obveznosti, enajst primerov pa so rešili z nakupom starejših stanovanj, preureditvijo večjega stanovanja v dve manjši ter z izpraznitvijo stanovanj. • CZ. Obilen kos proračuna gre za delo mestne občine Kranjska občina se bo prvič zadolžila Na decembrski seji mestnega sveta sprejeti proračun za to leto predvideva dobrih 4,9 milijarde prihodkov in nekaj več kot 5,2 milijarde izdatkov. Kranj, 5. januarja - Negativno razliko nameravajo v mestni občini pokriti iz dveh virov; iz vrnjenih posojil - večji del gre za stanovanjska posojila in posojila za pospeševanje drobnega gospodarstva, iz prenosa neporabljenega proračunskega denarja iz leta 1999 in 2000, prvič pa se namerava Mestna občina Kranj tudi zadolžiti, in sicer za 160 milijonov tolarjev. Mestni svetniki nad predvidenim zadolževanjem sicer niso navdušeni in so podprli stališče nadzornega odbora, naj občinska uprava z najetjem dolga kolikor mogoče odlaša in naj dodatne proračunske prihodke raje išče v boljši izterjavi nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča. Glede na finančne načrte proračunskih porabnikov bodo letos največji kos od 5,2 milijardne pogače pojedle ceste, parkirišča in sploh urejanje prometa. Za cestno dejavnost je namreč v proračunu predvidenih dobrih 919 milijonov tolarjev, kar je skoraj 18-odstotni delež porabe. Nekaj več kot štirinajst odstotkov denarja ali 741 milijonov tolarjev bo šlo za delo mestne občine, dvanajst odstotkov ali 628 milijonov za otroško varstvo, slabih enajst odstotkov ali 552 milijonov tolarjev za izobraževanje itd. Pri drugi najvišji odhodkovni postavki, delu mestne občine, bo šla glavnina denarja za plače in različne druge stroške zaposlenih, kot so pisarniški material, prevozi, storitve, vzdrževanje občinske hiše in podobno, razen tega pa je denar predviden še za delo organov občinskega sveta, dotacije neprofitnim organizacijam, kot so klubi svetnikov, politične organizacije in liste, društvo upokojencev in nekatera združenja. Seveda ne gre prezreti niti stroškov za medobčinsko in mednarodno sodelovanje občine, proslav in prireditev, podpore delu sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, obveznosti do petih sosednjih občin po sprejetju t.i. delitvene bilance in vzpostavitve mestne inšpekcije. Obnovo občinske stavbe namerava občinska uprava s finančnim sodelovanjem upravne enote nadaljevati tudi letos; gre predvsem za obnovo oken, dotrajanih talnih oblog, sanitarij, elektro-inštalacij in odpadajoče fasade na starem traktu. • H. J. Tržiški občinski svet je zasedal tik pred novoletnimi prazniki Dobili so proračun, a ne po meri vseh Svetniki iz vrst opozicije so kritizirali sprejem proračuna za leto 2001 po hitrem postopku, vseeno pa je večina izglasovala predlagani odlok. Tržič, 5. januarja - Kljub napovedim, da se bo seja s 17 točkami dnevnega reda zavlekla pozno v noč, se to ni zgodilo. V dobrih treh urah so potrdili vse predloge, razen predvidenih sprememb občinskega statuta. S takim izidom zadnje lanske seje je bila najbolj zadovoljna občinska uprava, predvsem svetniki Združene liste pa so bili razočarani nad odločanjem mimo veljavnih postopkov. Nasprotna mnenja so se poka- Maček, so načrtovali za več kot zala že ob sprejemu dnevnega reda. Jože Kuhelj je predlagal obravnavo proračuna po dvo-faznem postopku, kar so zagovarjali tudi svetniki Združene liste. Večina je vendarle izglasovala, da bodo proračun in še štiri odloke sprejemali po hitrem postopku. Letošnji proračun je naravnan precej varčevalno, je svetnikom pojasnil župan Pavel Rupar. Leto 2001 bo težko iz več razlogov; od države pričakujejo manj denarja, v občini pa se utegnejo povečati socialne težave zaradi slabih razmer v gospodarstvu. Ker na to nimajo vpliva, bodo nadaljevali zlasti začete investicije. Največja med njimi je izgradnja nove osnovne šole in večnamenske dvorane v Tržiču. Kot je pojasnila vodja urada za finance Marjeta 1,44 milijarde prihodkov. Ker jih predvideni odhodki presegajo za več kot 26,6 milijona SIT in tudi vsa posojila še ne bodo vrnjena, bodo skoraj 38,7 milijona SIT primanjkljaja pokrili s presežkom iz leta 2000. Med razpravo je Ivan Kapel i/. ZLSD menil, da določila v splošnem delu odloka preveč povečujejo pristojnosti župana pri razpolaganju z denarjem. Ker odbori pri občinskem svetu še vedno niso oblikovani in niso sprejeli niti temeljnih aktov, poteka odločanje mimo veljavnih postopkov. Opozoril je na pretirano porabo denarja za investicije v občinsko stavbo, službena potovanja in mednarodno sodelovanje ter izrazil prepričanje, da bi se morali lotiti reševanja gospodarskih problemov na drugačen način. Tudi podžupan Vinko Perne je menil, da je premalo denarja namenjenega razvoju gospodarstva in krajevnih skupnosti. Teh pripomb ni nihče upošteval, saj so z večino glasov sprejeli tako osnutek kot predlog odloka o proračunu za leto 2001. Po hitrem postopku so spremenili odlok o organizacijf občinske uprave in odlok o nadomestilu za uporabo stavbne- ga zemljišča ter sprejeli odlok o kategorizaciji občinskih cest ter odlok o občinskih cestah in ureditvi prometa. Med drugim so povišali cene tržnih storitev in prispevkov za priključitev na javni vodovod oziroma kanalizacijo. Le pri spremembah in dopolnitvah statuta občine, kjer sta potrebni dve tretjini glasov, niso našteli dovolj dvignjenih rok. • S. Saje Županovi obiski in čestitke Vodice, 4. januarja - Župan občine Vodice Anton Kokalj vsako leto pred novim letom obišče najstarejše občane v občini in jim z darilom zaželi vse dobro v prihajajočem letu. Tudi zadnje dneve v minulem letu, stoletju in tisočletju je obiskal deset najstarejših. Med najstarejšimi občani v občini Vodice so 97-letna Ana Kramar iz Vodic, ki živi v domu starejših v Kamniku. Na Selu pri Vodicah so doma Neža Kuster, ki bo ta mesec praznovala 95. rojstni dan, Janez Seršen bo dopolnil 95 let junija, Julijana Rosulnik pa bo maja letos stara 93 let. Ivana Prusnik s Skaručne bo maja praznovala 92. rojstni dan, Rozalija Novak iz Lokarij avgusta. Med 91 -letniki pa so še Marija Pustovrh in Katarina Traven s Skaručne, Angela Rozman iz Vodic in konec decembra letos Marija Zorman iz Zapog. • A.Ž. Na Krvavcu na zadnji dan starega leta Zle slutnje o silvestrovanju v kabini Kaj če bomo novo leto dočakali v kabini ali kar na sedežnici, so se v nedeljo, na zadnji dan starega leta, že spraševali nekateri smučarji, ko je celotni krvavški sistem ostal brez elektrike. Grad pri Cerkljah - Pri vsem tem je bilo najbolj zoprno prav to, da je "oglušelo" tudi ozvočenje in da žičničarji smučarjem niso mogli povedati, kaj se je pravzaprav zgodilo. V takšnih okoliščinah so se mobiteli izkazali za nadvse koristen tehnični pripomoček, prav tako tudi obveščanje od ust do ust. Zle slutnje o silvestrovanju v kabini ali na sedežnici se niti približno niso uresničile, žičnice so mirovale le dobro uro, potem pa so se na veselje nedeljskih obiskovalcev spet zavrtele. Nekateri, ki so ostali na tleh, so se, čakajoč na zagon naprav, tudi premislili in se obrnili proti domu. Dogodek je žičničarjem dal misliti, saj že tuhtajo o tem, kako bi sicer dobro razvejano ozvočenje priključili na drug vir električne energije. Na Krvavcu je na zadnji dan starega leta smučalo okrog tri tisoč ljudi, k tej številki pa je treba prišteti še od štiristo do petsto ljudi, ki so novo leto dočakali v počitniških objektih na Krvavcu. Žičničarji bi si kajpak želeli še boljši obisk, za smučarje pa je bilo tako kar dobro. Razpoloženje je bilo kljub neprijetnosti zaradi izpada električnega toka praznično. "Mislil sem, da Slovenci na zadnji dan starega leta ne smučajo in da se pripravljajo na silvestrovanje," je povedal Rastko Kos iz Ljubljane, očitno presenečen nad nedeljskim obiskom. Čeprav na Krvavec zaide bolj poredko, mu ni bilo Manca Strajnar in David žal, dobro se je nasmučal. Martinčič Skupina dvajsetih študentov z Bistrici, na zadnji dan starega Jesenic je novo leto pričakala v leta pa so se odločili še za planinskem domu v Kamniški smučanje na Krvavcu. Niso bili Špela, Jernej in Rok -najprej na Krvavec, nato na silvestrovanje v Šenčur. najbolj zadovoljni. "Preveč je polno," sta ugotavljala študent medicine David Martinčič in srednješolka Manca Strajnar, ki' sta zagotavljala, da ju smučanje ne bo toliko utrudilo, da zvečer ne bi mogla dočakati še novega leta. In kaj so povedali Jernej Semolič in Rok Zevnik, oba iz Šenčurja, ter Špela Strle iz Škofje Loke? Čeprav je za eno uro zmanjkalo elektrike, so se kar dobro na-smučali, vmes pa so šli še na čaj in se že pogovarjali o tem, kako bo zvečer, na silvestrovo, ko bo na Pipanovi ulici v Šenčurju tudi ognjemet... Ja, ni bil edini! Ko se je staro leto prevesilo v novo, so se iz doline dobro videli tudi vsi krvavški ognjemeti. V ponedeljek jc bilo že vse po starem, spet so se zavrtele žičnice. Na prvi januarski dan je na Krvavcu vijugalo okrog 2.800 ljudi, dan kasneje blizu 2.400. Za praznike je bilo živahno tudi na nekaterih drugih gorenjskih smučiščih. Na Soriški planini, denimo, je bilo povprečno štiristo smučarjev na dan, največ (okrog šeststo) na zadnji dan starega leta. Na Jezerskem so kljub pičli snežni odeji poskrbeli za tekaško progo. Smučišče Straža na Bledu so začeli zasneževati že pred božičnimi prazniki, a jim temperatura jezerske vode in ozračja doslej še ni omogočila, da bi delo dokončali. Brez snega je še približno petnajst odstotkov smučišča in če bodo razmere ugodne, bodo žičnice pognali v začetku prihodnjega tedna. • C. Zaplotnik Malo drugačna novoletna reportaža ali silvestrske cvetke Silvestrske tegobe in radosti Zgodba o tem, kako so na silvestrsko noč policisti tekali od enih do drugih vrat in gladili družinske spore. O tem, kako so nekateri na silvestrovo dežurali kar 24 ur in o dvojčkih, ki sta se rodila v hlevu. Kranj - Zadnji teden pred prelomom tisočletja sem v neki anketi zasledil, da bo nekaj manj kot 90 odstotkov Slovencev silvestrovalo doma ali na ulicah, ostale odstotke pa so si razdelili tisti, ki so šli na silvestrovanje drugam, in tisti, ki so morali na najbolj noro noč v letu delati. Pa sem si rekel, kaj ko bi enkrat za spremembo pogledali na silvestrsko noč z druge plati, ne tako praznične. Med najbolj aktivnimi so na silvestrsko noč prav gotovo policisti. Ti nam lahko povejo tudi mnogo zanimivih podrobnosti. Na največji gorenjski policijski postaji v Kranju je na silvestrsko noč delalo enajst policistov - v eni prometni patrulji, eni intervencijski patrulji, dveh opazovalnih patruljah, za telefonom je sedela dežurna policistka, v pripravljenosti je bil tudi kriminalist, njihovo delo pa je to noč organiziral pomočnik komandirja. Eva Žbiil je bila dežurna policistka, ki je sprejemala klice in nato koordinirala delo policijskih patrulj. V 23 letih policijske kariere je bila tokrat drugič na silvestrovo v službi. "Intervencije so se to noč vrstile vsakih pet minut, največ so morale patrulje intervenirati v zasebnih prostorih zaradi različnih prepirov, prebučnih zabav in pokov petard. Lahko rečem, da je bila tokratna silvestrska noč zelo hrupna," je dejala Žbulova. "Do polnoči je bilo razmeroma mirno, nato pa se je začelo. Brez presledka so me pošiljali na intervencije zaradi petard, prepirov, pretepov," je dejal Robert Šebe-nik, vodja prometne patrulje, kije policist že deset let, tokrat pa je že šestič pričakal novo leto v policijski uniformi. Pa celo javil se je. "Zanimivo mi je delati, pa še veliko raje delam na silvestrsko noč kot pa 1. januarja zjutraj," je razložil tridesetletni policist, ki je sicer ponosni oče sedemletnih dvojčkov Tamare in Sebastjana. In kaj se je dogajalo na najdaljšo noč? Med drugim je petarda poškodovala 35-letnega moškega v Šenčurju, nekje je razgrajal tast, v Kranju sta se sprla soseda, tako da so morali policisti mlajšo osebo pridržati, spet drugje sta se sprla oče in ga nesrečnega fanta, ki je padel s strehe, v zgodnjih jutranjih urah se je aktiviral požarni alarm v blagovnici Globus, a se je na koncu pokazalo, da brez potrebe. Gasilske pomoči je bil zelo vesel tudi Kranjčan, ki je na parkirišču na Planini svoj avto spravil v pogon, nato pa je šel čistiti stekla. In hudič ni počival, saj je pri tem avto zaklenil. Medtem ko se mu je avto že dodobra ogrel, je moral revež do prihoda gasilcev stati na mrazu... Povsem drugače pa se bodo začetka leta spominjali na kmetiji Pri Petrove v Trojica policistov, kije delala na silvestrsko noč (z leve proti desni): Robert Šebenik, Eva Žbiil in pomočnik komandirja Željko Urgl. sin. Oče naj bi mladoletnega sina (tedaj močno vinjenega) podil iz hiše, ta se mu je zoperstavil in potrebna je bila policijska pomoč. "No, nazadnje je sin naše opozorilo, da je bolje, če se umiri, tudi upošteval in problem je bil rešen," pravi Šebenik. Prav tako v Kranju si je skupina radovednežev želela ogledati polnočni ognjemet s strehe, a je eden iz nam neznanih razlogov izgubil ravnotežje in padel v globino. Policija sicer ocenjuje, da je njihovo delo vsako leto težje. Na silvestrsko noč imajo vedno več opravka z mladino, tudi mladoletno, ki je vedno bolj arogantna. Alkohol, ki je prisoten skoraj v vseh primerih, predrznost še povečuje. Je pa zanimivo, da tokrat policisti niso imeli večjih težav z vinjenimi vozniki. "Opažamo, da se v druščini dogovorijo, kdo bo vozil, in ta se potem drži nazaj," je še dejal Šebenik. Prava zakladnica podatkov o silves-trskih cvetkah so tudi gasilci. Kranjski gasilci so tako pomagali pri reševanju tiste- Petrovčev Janez ob Rašpli, Rinu in Ronu. Hrastju, kjer so dobili dvojčka. Vendar ne v hiši, ampak v hlevu. Za to je poskrbela krava Rašpla, ki je v noči s 1. na 2. januar povrgla dva bikca. "Pravzaprav nas je Rašpla presenetila, saj bi se porod moral zgoditi šele 4. januarja. Ves čas, tudi na silvestrovo, smo bolj pozorno opazovali drugo kravo, Prešo, ki je imela rok že 28. decembra. Tako sem v torek zjutraj, ko sem stopil v hlev, poleg Rašple našel še dva bikca," je razložil 26-letni Janez Stare, ki je od staršev Janka in Slavicc prevzel vodenje kmetije, katere pretežni vir dohodka je mleko. Pri Petrovcu so že imeli podoben primer pred desetimi leti, ko je krava prav tako povrgla dvojčka, a sta že pri porodu poginila. Tokrat pa kaže, da bosta telička zrasla v prava bika. Imeni že imata. "Rin in Ron ju je poimenovala Janezova nečakinja Klara, ki je pri nas tudi sicer zadolžena za imena," je po jasnila Janezova-žena Petra. • S. Šubic ZRCALCE, ZRCALCE... Zaenkrat še brez himne Na novembrski seji tržiškega občinskega sveta so sprejeli odlok o himni občine Tržič in se odločili, da bodo himno zaigrali pred začetkom vsakega zasedanja. To je župan napovedal tudi na zadnji lanski seji tik pred novoletnimi prazniki. Po opravičilih tajnice, da njej ni nihče izročil posnetka himne, je zadrego rešil Lado Srečnik iz urada za gospodarstvo. Kot je pojasnil, so himno res že zaigrali in zapeli v živo ob občinskem praznika, vendar posnetek za javno predvajanje šele pripravljajo. Nekdo od svetnikov je predlagal, da lahko tudi oni zapojejo kakšno domačo. No, namesto petju je bilo slišati le govorjenje, kije bilo tudi tokrat vse prej kot ubrano. Bolj spravljivo vzdušje je zavladalo šele na pogostitvi po seji. kjer pa je petje zamenjalo pitje. Škofja Loka, 4. januarja - Zadnjo soboto v starem letu, ob sobotah je seivda najiivahnejši tržni dan, je Krajevna skupnost Kamnitnik v Škojji Loki na tržnici v Šolski ulici priredila krajšo slovesnost ob zaključku investicij v tem letu, pri čemer so uredili z lastnimi sredstvi peš pot Štemarje (pri hotelu) in pokrili ter uredili mestno tržnico. Na tržnici, kije bila izgrajena s samoprispevkom iz leta 1976, in se je sprva kar precej težko uveljavila, so izgradili novo streho nad tržnim prostorom, razširili parkirišče, uredili skladišče in sanitarije, za omenjeno pa iz sredstev amortizacije in tekoče vzdrževanja krajevne skupnosti namenili 5 milijonov tolarjev. Dan pred Silvestrovim je bil seveda primerna priložnost, da tem pridobitvam v veselem prednovoletnem vzdušju nazdravijo, čast otvoritve pa je pripadla županu občine Škofja Loka Igorju Draksterju in najstarejši ter najzvestejši prodajalki na tržnici Hb-letni Bončevi mami, ki že 50 let oskrbuje ŠkoJje/očane z zelenjavo in rožami. • Š. Ž. Na Starem vrhu tudi drugi sedeži Škofja Loka, 4. januarja - Čeprav zaradi visokih temperatur za žičničarje začetek zime, ko še umetnega snega praktično ni mogoče napraviti, ni nič kaj obetaven, seveda puške ne kaže vreči v koruzo. Nasprotno: na Starem vrhu so pred novim letom hiteli še z zadnjimi pripravami na začetek smučarske sezone, saj so na sedežnici letos zamenjali tudi sedeže. Po lanski nezgodi z odpadlim sedežem na enem od drugih smučišč, so namreč slovenski žičničarski inšpektorji zahtevali zamenjavo pritrditvenih mehanizmov (prižemk) sedežev na skoraj vseh smučiščih, spretni upravljavci STC Stari vrh pa so v Italiji po ugodni ceni našli možnost, da zamenjajo s sodobnejšimi vseh 128 sedežev. Tako je po temeljiti rekonstrukciji nosilnih delov in mehanizmov ter novi nosilni vrvi v preteklih letih, mogoče reči, da je sicer že več kot tri desetletja stara sedežnica popolnoma obnovljena in prav temeljiti pregled Zavoda za gradbeništvo (nekdanji ZRMK) jc pokazal, daje v celoti sposobna za varno obratovanje. Celo več: pohvalili so njeno vzdrževanje. Dodajmo še, da so se letos odločili za večjo obratovalno hitrost, ki bo skrajšala čas vožnje smučarja na 10 minut. • Š. Ž. Cerklje, 5. januarja - Med osmimi novimi ali obnovljenimi bencinskimi servisi, kijih je naftna družba Petrol obnovila v letu 2000, je tudi bencinska črpalka v Cerkljah. Razen te so lani na Gorenjskem obnovili tudi črpalko v Železnikih, takoj po novem letu pa se začenja obnova črpalke na Laborah v Kranju. Obnovljen bencinski servis v Cerkljah, ki ga ima v najemu domačin Jože Kešnar, so odprli tik pred novim letom. Zbrane ob otvoritvi sta nagovorila direktor Petrolove maloprodaje za enoto Kranj - Ljubljana Edo Škufca. in župan občine Cerklje Franc Cebulj, oba zadovoljna z obnovljenim servisom. Ta ponuja poleg goriv tudi širši izbor dodatne ponudbe v večjem prodajnem prostoru, obnovljena črpalka pa je tudi ekološko varnejša. V Cerkljah je ena prvih črpalk, kije ukinila prodajo osvinčenega bencina, ki bo v Sloveniji popolnoma opuščena julija 2001. Zaradi obnove je bil cerkljanski bencinski servis zaprt poltretji mesec, dela so bila končana v roku in tik pred novim letom je bil spet odprt, tako da bodo domačini in turisti, ki gredo na Krvavec, lahko spet blizu točili gorivo. Prvi pa je (brezplačno) napolnil posodo za gorivo svoje petice domačin Franc Stenovec. Na sliki od leve proti desni: Jože Smolič, namestnik direktorja maloprodaje za območje Kr.-Lj., Župan Franc Cebulj, direktor maloprodaje Edo Škufca in najemnik servisa Jože Kešnar. - D. Ž., foto: A. Korenčan KULTURA ureja: Igor Kavčič Zborovsko petje LUBNIK V ZIREH Škofja Loka - Pevski zbor Lubnik iz Škofje Loke je tako kot v preteklih letih tudi zadnji Božič zaznamoval z božično mašo. Na povabilo predstojnika Kapucinskega samostana v Škofji Loki prof. Metoda Benedika je zbor v Kapucinski cerkvi Sv. Ane v Škofji Loki izvedel mašo Antonina Dvoržaka Messe in d op. 86, ter več slovenskih božičnih pesmi. Zbor je vodil Andrej Žagar, sodelovali so solisti Meta Matzele, Katarina Jelene, Jože Benedik in Tone Habjan ter organist prof. Tone Potočnik. Zbor Lubnik, ki šteje 40 pevk in pevcev, v letošnji 21. sezoni deluje pod vodstvom mladega in prizadevnega zborovodja Andreja Žagarja iz Škofje Loke, tokratni božični program pa so pripravili tudi s pomočjo domače glasbene šole, predvsem prod. Vere Mlejnik in ravnatelja Valentina Bogataja. Program bo Pevski zbor Lubnik ponovil to nedeljo, 7. januarja, ob 10. uri v cerkvi Sv. Martina v Zireh, čez teden dni, 14. januarja, ob 18.30 pa še v ljubljanski stolnici. • I.K. JUTRI ZVEČER V TRZICU KOLEDNIŠKE PESMI Tržič - Smo v dneh, kakršne so nekoč željno pričakovali koled-niki, da so v skupinicah šli s pesmijo in voščili od hiše do hiše, iz kraja v kraj. Tradicijo bodo obudili jutri, v soboto zvečer v Tržiču, ko se bodo ob 19. uri v Osnovni šoli Zali rovt v Tržiču oglasile kroparske, kamnogoriške, gorenjske, dolenjske in druge koledniške pesmi. Ob moškem, ženskem in mešanem zboru Koledva bodo igrali pedagogi radovljiške glasbene šole Mateja Bajt (kljunasta flavta). Maja Dvoršak (flavta), Jožica Potočnik (klavir) in Tomaž Pinter (violina). Podoben koncert je konec decembra potekal tudi v Kropi. Za pokušino pa ena koledniška pesem iz zakladnice Egija Gašperšiča: Koliko tisoč že ljudi Če nam boste kaj darval so slišal novga leta pet. iz zadovoljnim srcem, Al' zdaj jih pa več tukaj ni, naj vam pomaga ljubi Bog so mora/i umreti. in srečno novo leto. • U. P. Konrad Peternelj - Slovenec (1936 - 2000) UMRL JE LIKOVNI POET VČERAJŠNJEGA SVETA V zadnjih dneh pravkar minulega leta, stoletja in tisočletja se ni veliko delalo; skoraj vsak od nas se je nekam umaknil ter se posvetil sebi in svojim. Kar nekaj dni je bilo treba, da je žirovsko in slovensko javnost dosegla žalostna novica: da je na svojem domu ob Novovaški cesti v Žireh umrl umetnik Konrad Peternelj, slikar, ki si je že v času, ko se to ni slišalo najbolj zaželeno, nadel umetniško ime Slovenec. Njegovo srce je torej obstalo čisto na koncu stoletja, njegovo delo pa je bilo posvečeno prizorom, ki jih je prvi del tega stoletja še poznal, v drugem pa so začeli nezadržno izginjati. Slikal je namreč nos-talgično navdahnjene pokrajine, naseljene s kmečko arhitekturo in nekoliko robatimi ljudmi pri njihovih vsakdanjih ali prazničnih opravilih. Njegove slike so spomenik odmirajočemu staremu svetu vasi. Temu je bil posebej zavezan in zdi se, da usoda njihovega avtorja ni hotela spustiti čez prag časa v stoletje, v katerem tega sveta zagotovo ne bo. Umrl je 30. decembra 2000, rodil seje 15. februarja 1936 v Stari vasi, res starem vaškem naselju, ki je zdaj del Žirov - "naselja z uličnim sistemom". Njegova dela spominjajo na vasi, ki jih ni več, v svet pa so ob čevljih in čipkah ponesle ime kraja, v katerem so nastale, ime Žirov. Življenje Konrada Pcternelja je bilo zelo žirovsko. Po končani osnovni šoli se je, kot večina njegovih tedanjih vrstnikov, izučil za čevljarja. Delal je ves čas v Alpini, tudi tu so mu naložili bolj umetniško delo - modeliranje. V mladih letih je bil izvrsten in vsestranski športnik, od srede šestdesetih naprej se je vse bolj posvečal slikanju. Uveljavil seje kot pripadnik neformalne slikarske skupine, ki je doma in po svetu zaslovela kot "žirovska šola naive". Posebno popularni so bili v sedemdesetih, ko je bil ta način slikanja prevladujoč in morda pretirano povzdignjen, kot nekakšna "delavska umetnost". Njen pomen se je pozneje zmanjšal, ostajajo pa dela in imena najboljših ustvarjalcev te smeri. Konrado-vo je seveda med prvimi. Njegove slike visijo v zasebnih in javnih zbirkah po vsem svetu. Imel je skoraj 30 samostojnih in več kot 150 skupinskih razstav. Dobil je celo vrsto nagrad, najprej v Trebnjem, središču slovenskih likovnih samorastnikov, nato še po svetu. Med slednjimi sta najvidnejši Zlata medalja Petra Paula Rubensa, ki mu je bila podeljena leta 1989 ob prestižni razstavi v bruseljski mestni hiši in Častno priznanje na svetovni razstavi naive INSITA 94 v Bratislavi. Njegov pravi spomenik pa so njegove slike. • Miha Naglic Izšel je Jeseniški zbornik 2000 JESENIŠKI ZBORNIK NA KNJIŽNIH POLICAH Jesenice, 5. januarja - Jeseniški zbornik, ki je uspešen naslednik dolgoletnega jeseniškega zbornika Jeklo in ljudje, je ob koncu lanskega leta doživel že osmo izdajo. V Kosovi graščini so ga predstavili predsednik Muzejskega društva Dušan Prešern, glavni in odgovorni urednik zbornika Tone Konobelj, avtorji, ki so napisali prispevke za zbornik leta 2000, ocenil pa ga je tudi župan občine Jesenice Boris Bregant. Tokrat se v Jeseniškem zborniku, ki je izšel v nakladi 1000 izvodov pri Mediumu Žirovnica, izdalo ga je Muzejsko društvo Jesenice, predstavljajo številni avtorji z različnih področij. Zbornik sta sofinancirala občina Jesenice in Ministrstvo za kulturo. Vsi avtorji so se odpovedali honorarju. V zborniku piše avtor Vitomir Pretnar o petletnici dela Upravne enote Jesenice, Valentin Jarc o sistemu obveščanja s kresom, Tone Konobelj pa o Murovi na slikah ljudskega slikarja. V prvem delu Jeseniškega zbornika je nedvomno velike pozornosti vredno razmišljanje Stanka Klinarja o Gorenjski pod naslovom Gorenjska, kaj je to. V nadaljevanju Silvo Kokalj predstavlja Vilmanov fotografski arhiv, Elizabeta Gradnik slikarko Ano Mlekuč - Višnar, Anton Ramovš raziskave karbonskih in permijskih plasti v jeseniškem prostoru, Pavel Jamnik pleistocenske akumulacije na Poljanah, Nada Praprotnik rastlinstvo, Stanko Klinar piše o narcisah in ključavnicah. V zborniku Katja Praprotnik piše o razvoju jeseniške železarne Dušan Prešern, predsednik Muzejskega društva Jesenice. po drugi svetovni vojni, Vladimir Vilman o glasbeni poustvar-jalnosti delavcev KID pred prvo svetovno vojno, Borut Ra-zinger o 125-letnici kemijskega laboratorija, Aleš Soklič o kom-penzatorju moči 90 MVAR, Rina Klinar o Simonu Sodji, Franc Konobelj - Slovenko o Prešernu na Stolu, Ivan Jan -Srečko o partizanskih enotah v jeseniškem okrožju, ki so nosile Prešernovo ime. V Kosovi graščini na Jesenicah so predstavili Jeseniški zbornik 2000, ki ga je izdalo Muzejsko društvo Jesenice v nakladi 1000 izvodov. Avtor Marjan Zupan opisuje Pogačnikov padec čez severno triglavsko steno, Irena Lačen Benedičič Savske jame. Rina Klinar govori o Radiu Triglav, Vinko Beguš - Cena o muzeju Jesenice od ustanovitve leta 1949 do vselitve v Ruardovo graščino. Nataša Kokošinek piše o desetletnici Muzeja Jesenice, Srečko Krč o 50-letnici organiziranega društvenega življenja upokojencev. Tone Konobelj o desetih letih Muzejskega društva Jesenice, Joža Vari o festivalu amaterskega filma in Aleš Soklič o elektrotehniškem društvu. Jone Konobelj je prispeval ne-krolog v spomin Janezu Mcter-cu, Damjan Jensterle, Marko Elsner Grošelj in Boštjan Soklič pa svoje pesmi. Zupan občine Jesenice Boris Bregant je med drugim dejal, da je malo slovenskih krajev, ki se lahko pohvalijo s tako strokovno obdelavo zgodovine, značilnosti in življenja kot prav Jesenice. Uredniškemu odboru in avtorjem se je zahvalil za vloženi trud pri nastajanju Jeseniškega zbornika 2000. • D.S. Arhitektura in design NOVO V STAREM Škofja Loka - Urarstvo Plantarič na Mestnem trgu ima že dolgoletno tradicijo, saj občani tja ure v popravilo nosijo že od leta 1931. Lokal je bil preteklo jesen prenovljen pod budnim očesom arhitekta Janeza Križaja. Posodobljena nekdanja podoba. Jasno je, da čas, način in tempo življenja zahtevajo tudi prenovo starih mestnih jeder in z njim tudi lokalov, ki se v njem nahajajo. Žal pa prepogosto prihaja do nerazumevanja lastnikov oziroma investitorjev, ki se lotevajo nekakšnih "divjih prenov". Prav zato je prenovljen lokal Urarstvo Plantarič na Mestnem trgu v Škofji Loki lep dokaz primerne prenove. Po besedah arhitekta Janeza Križaja je ta potekala v skladu z zahtevami Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Zunanji izgled lokala, vhod z izložbo je kljub posodobljenju ostal pravzaprav nespremenjen. Temu primerna je tudi notranjost, ki je hkrati prilagojena današnjemu času. Posebnost je recimo delovno mesto urar-ja, ki ima skozi izložbo pogled na ulico. "Lokal ima vse sodobne bivalne pridobitve, kot so klimatska naprava, talno ogrevanje, razsvetljava... materiali pa so primerni dejavnosti, hkrati pa tudi lokaciji v starem mestnem jedru ter sosednjim stavbam. Uporabili smo temen češnjev les, steklo in predvsem domači ho-taveljski marmor," je še povedal Janez Križaj iz Arhitekt biroja Elea. Ko bo nad vhodom visel še stari izvesek, ki je že izdelan, bo obnova končana. • I.K. Prešernove poezije kot zvočne knjige KO SO POEZIJE ŠE MILOZVOCNE Zveza kulturnih organizacij Kranj in Prešernovo gledališče Kranj VGQGmà *ATI«|A Čarovnik Grega Preddvor \J ČAROVNIK *\ GREGA sobota, 6. jan. '01, ob 10. uri, v Prešernovem gledališču I mTjmvmUre« GTs/ GLAS Ljubljana - Pri založbi Sanje je izšlo skupaj pet cd plošč z recitirano poezijo Franceta Prešerna. Na treh, založnik jih je poimenoval kar zvočne knjige, so v slovenščini predstavljene celotne Prešernove Poezije, na dveh ploščah pa boste našli izbora njegovih pesmi v angleščini in nemščini. Izdaja tako imenovanih zvočnih knjig (na zahodu bolj znanih kot audio-book) je za naš prostor zagotovo izjemen založniški podvig, ki je zanimiv tako zaradi enkratnosti interpretacije Prešernovih pesmi kot odličnih prevodov v angleščino in nemščino. Slovenski del je sestavljen iz treh plošč. Na prvi so tako Pesmi ter Balade in romance, na drugi Gazele, Sonetje in druge pesmi, na tretji pa Krst pri Savici in druge pesmi, skupaj vse pesmi, objavljene v Poezijah 1848. Na zvočne knjige so uvrščeni tako starejši posnetki, kot tisti, ki so bili posneti posebej za to zbirko. Tako lahko slišimo nekdanje velike mojstre slovenske besede Staneta Severja, Borisa Kralja, Jožeta Zupana, Janeza Rohačka, tu so Polde Bibič, Rudi Kosmač, Jerca Mrzel, Aleš Valič in seveda igralci mlajše generacije Pavle Ravnohrib, Veronika Drolc, Uroš Smolej, Uroš Fuerst... Slovenska verzija ob povezovanju Sandija Čolnika tako obsega skoraj štiri ure mojstrskih interpretacij pesmi našega velikega pesnika. Pri angleški in nemški izdaji imajo poleg interpretov velik pomen tudi prevodi. Tako so angleški izbor pesmi z naslovom Sonnets o/ Unhappiness and Other poems prevedli Janko Lavrin, Tom Priestly, Henry Cooper, W. Kenneth Matthews, Alsdair MacKinnon in drugi, kar nekaj nemških prevodov z naslovom Sonette der Liebe und andere Gedichte pa je delo pesnice Lili Novy. O izjemnosti posnetkov govorijo tudi imena interpretov, v angleščini so to Vanessa Redgrave, Simon Callow in Katrin Cartlidge, v nemščini pa Angelika Maria Škoda, Blixa Bargeld in Marjana Lipovšek. K obema tujejezičnima izdajama sta dodani še dve pesmi v izvedbi mezzosopranistke Marjane Lipovšek. Celostno podobo za plošče je izdelal Radovan Jenko, posamezni kos pa poleg plošče vsebuje še knjižico s pesmimi oziroma prevodi in spremnim zapisom ter popolnim seznamom izvajalcev za posamezne pesmi. Celoten projekt je v okviru projekta Prešernovo leto podprlo Ministrstvo za kulturo RS. • I.K. GOSPODARSTVO ureja: Marija Voičjak Davkarji lanski načrt presegli za tri odstotke Z manj davčnimi inšpektorji naredili več Uvedli bodo nov model nadzora, ki bo povedal, koga pregledati in kaj pregledati pri davčnem zavezancu. Kranj - "Politična nevihta" je mimo in direktor Davčne uprave Slovenije Stojan Grilj (kakor so odločili vrhovni sodniki) spet nemoteno opravlja svoje delo. Kljub političnim pritiskom na davčno službo jim je uspelo ohraniti integriteto in kredibilnost in celo preseči načrt dela v letu 2000, je Grilj povedal na tiskovni konferenci tik pred novoletnimi prazniki, na kateri je predstavil tudi nekatere novosti, ki jih bodo uvedli letos. Stojan Grilj je na tiskovno je na konferenco prišel s predstavitve, na kateri je priznani ekonomist Veljko Bole davkar-jem predstavil nov strokovni model, ki jim bo služil za izboljšanje pasivnega davčnega nadzora, ki ga davkarji opravijo kar v pisarni oziroma doma, kakor sami temu pravijo. S tem bo manj obremenjujoč aktivni nadzor, kakor pravijo delu na terenu. S pomočjo modela se bodo lahko bolje pripravili in davčni inšpektorji bodo odšli na teren oboroženi s podatki, koga pregledati in kaj pri posameznem davčnem zavezancu pregledati. V model bo vgrajen tudi povratni vpliv, kar pomeni, da se bo nenehno izboljševal. Davkarji so končno pripravili knjižico o dohodnini, kije izšla decembra lani in jo lahko brezplačno dobite na vseh davčnih uradih in njihovih izpostavah. Prav vam bo prišla pri izpolnjevanju napovedi za odmero dohodnine, ki jo morate za lansko leto izpolniti do konca marca. Pravočasno si torej priskrbite knjižico. Davkarji bodo podobne knjižice pripravili tudi za druge vrste davkov. Na inšpektorja petino pregledov več Javnofinančni prihodki so v prvih enajstih mesecih lanskega leta znašali 1.100 milijard tolar- Davkarji bodo nadaljevali z nagradno igro "Vzemi račun ", saj je odziv dober, do konca lanskega novembra so dobili 18 tisoč računov. Doslej je bila približno tretjina računov napačnih. Na 325 računih je bila napačno obračunan davek na dodano vrednost, 60 računov pa je bilo zelo sumljivih, saj so bili brez ali z napačno davčno številko. Prejeti računi davkarjem služijo za ukrepanje, od uvedbe ddv so sodniku za prekrške prijavili 2.643 zavezancev, doslej je bilo rešenih 32 odstotkov zadev. Če bi se prijave reševale hitreje, bi bile kazni bolj učinkovite, kar hi dobro vplivalo na plačevanje davkov. Dokapitalizacija Iskre Iskra še povečuje deleže v hčerinskih družbah Za povečanje lastninskih deležev bodo izdali nove delnice v vrednosti 800 milijonov tolarjev. Kranj - Skupščina holdinga Iskra, d.d., Ljubljana seje decembra ponovno odločila za dokapitalizacijo, s katero bodo še povečali koncentracijo kapitala in zaokrožili koncem. Znašala bo 800 milijonov tolarjev, izdali bodo 800 tisoč novih delnic, ki jih bodo namenili za povečanje lastninskih deležev v hčerinskih družbah, kjer je holding zdaj manjšinski delničar. Iskra, d.d., je decembra podelila tradicionalne Bedjaničeve nagrade, tokrat že tridesetič, z njimi nagrajujejo najboljša diplomska, magistrska in doktorska dela. Za doktorsko delo je bil letos nagrajen Peter Zaje, za magistrsko Aleksander Boh, oba iz Ljubljane. Za diplomska dela so podelili štiri nagrade, med nagrajenimi je tudi Uroš Komatar iz Reteč pri Škofji Loki (na sliki), ki je končal ljubljansko fakulteto za elektrotehniko in trenutno služi vojaški rok na Bohinjski Beli. Za diplomska dela so bili nagrajeni še Igor Dremelj iz Ljubljane, Matevž Čadonič iz Novega mesta in Milan Lampret iz Stične. Delničarji Iskre, d.d., so se tako že drugič odločili za dokapitalizacijo, prvo so izpeljali februarja lani, ko so skladi in pidi umaknili svoje deleže iz hčerinskih Iskrinih družb in postali delničarji Iskre, d.d. Tako se je povečal kapital Iskre in lanska kon-solidirana bilanca skupine Iskra je še enkrat večja kot leto poprej. Leta 1999 je znašala 6,7 milijarde tolarjev, lani pa po prvih ocenah 15 milijard tolarjev. Novo dokapitalizacijo v višini 800 milijonov tolarjev nameravajo izpeljati zelo hitro,, predvidoma v dveh mesecih. Zunanji delničarji hčerinskih družb bodo krovni družbi odstopili svoje deleže in v zameno pridobili delnice Iskre, d.d. Po prvi dokapi-talizaciji je Iskra, d.d., lastnica v 25 podjetjih, od tega v osemnajstih večinska, v sedmih manjšinska. V sistemu iskra je sedaj približno pet tisoč zaposlenih, lani so ustvarili približno 50 milijard tolarjev prometa, v poslovnih rezultatih pa je po besedah predsednika uprave Iskre Dušana Šešoka zaznan dobiček. Lani so davkarji porabili le 80 odstotkov načrtovanih sredstev, prihranke so prinesli poenostavljeni in smotrnejši davčni postopki. Letos bodo kot novo obliko nadzora uvedli inšpektorje kontrolorje, ki bodo lahko poklicali davčne zavezance, naj jim dostavijo davčno dokumentacijo. jev, kar je tri odstotke nad načrtovanimi. Skupaj z decembrom pa so po Griljevi oceni dosegli 1.220 milijard tolarjev. Pri enakem številu inšpektorjev so lani uspeli za 29 odstotkov izboljšati izterjavo; v enajstih mesecih je znašala 21,3 milijarde tolarjev, skupaj z decembrom pa po Griljevi oceni 23 milijard tolarjev, nemara pa je bila celo nekaj večja. Davčni inšpektorji so v prvih enajstih mesecih lanskega leta opravili 13.800 pregledov, decembra še dodatnih 1.200; skupaj torej 15 tisoč, kar je 5 odstotkov manj kot so načrtoval. Na začetku leta so namreč imeli 376 inšpektorjev, ob koncu leta 348, kar pomeni, da jih je bilo na delu 28 manj. Število pregledov se je na inšpektorja povečalo za 22 odstotkov. Učinek na inšpektorja je v prvih enajstih mesecih lanskega leta znašal slabih 50 milijonov tolarjev, skupni učinek njihovih pregledov pa 17 milijard tolarjev. Nepravilnosti so odkrili pri 52 odstotkih pregledov, kar je več kot leto poprej. Napredek tudi pri reševanju pritožb Na začetku lanskega leta so imeli približno 5 tisoč nerešenih pritožb, ob koncu leta pa 2.600, kar je pomemben napredek pri reševanju pritožb. Zmanjšalo seje tudi število pritožb na drugi stopnji, kjer jih je bilo na začetku leta 7.300, ob koncu leta pa 5.100. Število nerešenih pritožb na drugi stopnji bodo po Griljevi napovedi do konca letošnjega leta zmanjšali na 3.800, prihodnje leto pa naj bi jih reševali sproti. • IVI.V. V knjižni obliki izšel Statistični letopis 2000 Lani inflacija 8,9-odstotna Decembra je bila inflacija samo 0,1-odstotna, vendar je bila lani hitrejša kot v zadnjih dveh letih. Kranj - Na zadnji delovni dan pred novoletnimi prazniki, v petek, 29. decembra, je tiskovno konferenco pripravil Statistični urad RS in nam izročil povem sveže natisnjen Statistični letopis 2000, ki je bil na spletnih straneh dosegljiv že 15. novembra. Statistiki so seveda podrobno postregli s podatki o lanski inflaciji. Statistični letopis bomo podrobneje predstavili v prihodnji številki Gorenjskega gla* , saj si je potrebno najprej dobro ogledati lansko inflacijo. Statistiki so izračunali, da je bila decembra le 0,1-odstotna, kar gre pripisati predvsem pocenitvam naftnih derivatov. Pogonska goriva so se pocenila za 5,3 odstotka, vendar so se avtobusni prevozi podražili za 4 odstotke, kar je v skupini prevozov prineslo za 1,4 odstotka nižje cene. Decembrska inflacija je bila tako nizka, daje spominjala na avgustovsko, saj tedaj cene običajno padejo. Pri nas namreč doslej decembra ni bila manj kot 0,6 odstotka. Lanska inflacija jc bila 8,9 odstotka, kar pomeni, da je bila najvišja v zadnjih letih, odkar jo merimo z dvigom cen življenjskih potrebščin. Lani seje najbolj podražilo "zdravje", saj so cene v tej skupini poskočile kar za 21,6 odstotka, poleg zdravil so se najbolj podražili zdravstveni pripomočki. Sledijo 18,8-odstotne podražitve v skupini stanovanje in 12,7-odstotne v skupini prevozi, na oboje so najbolj vplivale podražitve naftnih derivatov. Po starem načinu merjenja letošnja inflacija prav tako ni majhna. Decembra lani so bile cene na drobno sicer za 0,5 odstotka nižje, vendar so se lani povečale za 10,6 odstotka. Kljub decembrskemu padcu jc to najvišji dvig drobno prodajnih cen po letu 1994, po petih letih pa jc številka spet dvomestna. Naša inflacija je torej še daleč od evropske, saj je približno štirikrat višja. Marsikaj se bo torej še moralo spremeniti, da bo v dveh letih podobna evropski. Morda bo že januar prvi korak na tej poti, statistiki nam bodo podatke o januarskem gibanju cen sporočili 7. februarja. Imenovanje novega vodstva seje zavleklo V Peku januarja novo vodstvo Kranj - Pričakovali smo, da bo novo vodstvo tržiškega Peka imenovano s 1. januarjem letošnjega leta, vendar se to še ni zgodilo. Vse kaže, da ga bo dobil še ta mesec, nadzorni svet je menda že oblikoval predlog, s katerim se morata strinjati še Gorenjska banka in SKB banka kot manjšinski lastnici Peka. Novi nadzorni svet Peka, ki ga vodi Darko Tisaj s finančnega ministrstva, se je sestal pred novoletnimi prazniki, potrdil poročilo razpisne komisije in sklenil, da bodo novo vodstvo imenovali po novem letu. S predlogom se morata strinjati Gorenjska banka in SKB banka, ki sta manjšinski lastnici Peka. Kdo ho vodil Peko, nam včeraj v Gorenjski banki ni uspelo izvedeti. Bojan Man-dič, ki v Pekovem nadzornem svetu zastopa Gorenjsko banko, je namreč do ponedeljka na dopustu. Pri tem je seveda najbolj zanimivo stališče Gorenjske banke, ki se sredi lanskega leta ni strinjala z dokapitalizacijo in poplačilom terjatev, zato je tričlanska uprava s Tomažem F. Lovšetom na čelu septembra lani ponudila odstop, ki je bil sprejet. Nato je bil objavljen razpis za novo vodstvo Peka, vendar se je imenovanje nove uprave zavleklo. Lovše je tako še vedno v Peku, včeraj nam je povedal, da so postopki v teku in da bo nova uprava imenovana januarja, o čemer bo javnost seznanil predsednik nadzornega sveta. Sam pa postopkov ni želel komentirati. V javnosti kroži nekaj imen kandidatov, ki naj bi se prijavili na razpis. Še v času Bajukove vlade so najpogostje omenjali Bojana Starmana, nekdanjega državnega sekretarja za industrijo, ki je včasih vodil žirovsko Alpino in se torej spozna na čevljasko industrijo. V zadnjih dneh najpogosteje omenjajo Marto Gorjup, zunanjo svetovalko Save Kranj. • M.V. Nov sistem jamstva za bančne vloge Le za 4,2 milijona tolarjev Kranj - S 1. januarjem letošnjega leta je začel veljati nov sistem jamstva za vloge pri bankah in hranilnicah, ki poslej same jamčijo za izplačila zajamčenih vlog oziroma do višine 4,2 milijona tolarjev. Prej je namreč država v celoti jamčila za bančne vloge. Banke in hranilnice jamčijo za vloge do 4,2 milijona tolarjev za posameznega vlagatelja in sicer solidarno. To pomeni, da bodo v primeru stečajnega postopka ene izmed bank ali hranilnice, za vloge jamčije preostale banke. Izplačilo bo opravila banka prevzemnica, ki jo bo določila Banka Slovenije in sicer najkasneje v treh mesecih od dneva stečaja, V ta namen bodo banke in hranlnicc v predpisanem odstotku nalagale sredstva v vrednostne papirje centralne banke in države. Zajamčeni znesek v višini 4,2 milijona tolarjev se nanaša na vse vloge posameznega vlagatelja v posamezni banki, kar torej velja za tekoči ali žiro račun, hranilne vloge, denarne depozite in potrdila o depozitu oziroma blagajniške zapise, ki so izdani na ime. Upoštevajo se vloge v domačin in v tujih valutah, vključno s pripadajočimi obrestmi. Če bo imel vlagatelj v isti banki tudi obveznosti, denimo posojilo, bodo od vloge naprej odšteli posojilo. Nov sistem jamstva je začel veljati s 1. januarjem letošnjega leta, izjema so le vezane vloge, ki so bile do vključno 20. februarja 1999 (ko je bil sprejet nov zakon o bankah) vezane na obdobje, ki se bo izteklo šele po letošnjem 1. januarju. Tudi v ZRJ plavajoči tečaj Kranj - Banko Slovenije je tik pred prazniki obiskal novi guverner Narodne banke ZRJ Mladjan Dinkič, ki je dejal, da bo bodo tako kot v Sloveniji uvedli plavajoči tečaj nacionalne valute. Narodna banka Jugoslavije je tako z novim letom, dobrih štirinajst dni o uvedbi konvertibilnega dinarja uvedla novo tečajno politiko, ki tako kot pri nas temelji na plavajočem tečaju nacionalne valute. Pri tem bodo lahko s pridom uporabili slovenske izkušnje, verjetno jih bodo tudi pri sanaciji bank. Novo, demokratično oblast v ZR Jugoslaviji čakajo letos pogajanja s tujimi upniki in Svetovno banko, poskušali se bodo seveda dokopati do rezerv, ki jih je po svetu poskril prejšnji režim. MESTNA OBČINA KRANJ Oddelek za okolje in prostor Slovenski trg 1, 4000 Kranj tel. 04/237 31 40, fax: 04/237 31 07 Mestna občina Kranj pripravlja izdelavo novega občinskega plana Mestne občine Kranj in v okviru tega strategijo razvoja Mestne občine Kranj. Da bi v strokovno pripravo plana vključili čim širši spekter interesov v tem okolju delujočih subjektov, se je Mestna občina odločila, da k sodelovanju povabi krajane, gospodarske in druge subjekte, da se odzovete s čim več dejanskimi interesi in opisom realnih prostorskih potreb, ki bi jih lahko med izdelavo planskih dokumentov usklajevali z ostalimi uporabniki prostora in če bo le mogoče tudi upoštevali. Vse, ki se boste temu povabilu oglasili, prosimo, da poleg želja in potreb, če je le mogoče, navedete tudi parcelne številke in katastrske občine, kjer naj bi prišlo do realizacije želja. Prosimo, da vloge pošljete na naslov: MESTNA OBČINA KRANJ Oddelek za okolje in prostor Slovenski trg 1 4000 Kranj najkasneje do 15. 2. 2001 POSLI IN PINANCE _ureja; Marija Voičjak Obetaven start v novo tisočletje Velika planina ima tudi dvosedežnico Po lanski zamenjavi nosilne vrvi na nihalni dostopni žičnici je dva dni pred novim letom staro, pred 36 leti zgrajeno enosedežnico, zamenjala nova dvosedežnica. Prenova je trajala dobre štiri mesece. MESETAR Velika planina, 4. januarja - "Presunjen in presenečen sem. Potihem sem upal in verjel, da bo nova dvosedežnica stekla še leta 2000, čeprav sem na trenutke ocenjeval, da so pogoji za ta dosežek hudi in program komaj izvedljiv. Pa se je vendarle tako lepo in srečno izteklo. Zato iskrena hvala direktorju družbe Velika planina Stanetu Kavčiču in predsedniku nadzornega sveta Francu Jerasu." Tako je v petek, dva dni pred novim letom, nagovoril udeležence svečanosti na zgornji postaji nihalke in na startu, na spodnji postaji nove dvosedež-nice na Veliki planini, v imenu občine Kamnik, enega od lastnikov, župan Tone Smolnikar. Direktor družbe Velika planina Stane Kavčič in predsednik nadzornega sveta Franc Jeras sta poudarila, daje bila skupna velika želja, da bi ob odprtju lahko tudi s praktično vožnjo preizkusili in odprli novo dvo-sedežno napravo, ki bo v eni uri lahko prepeljala 1200 potnikov. Žal pa glavnega žiga o tehničnem prevzemu in dovoljenju za vožnjo potnikov do takrat še ni bilo moč dobiti. Zato sta župan Tone Smolnikar in direktor Stane Kavčič oziroma predsednik nadzornega sveta Franc Jeras na startu na spodnji postaji le sedla na enega od 172 parov dvosedežnice. Vsi pa so bili veseli in zadovoljni tudi zato, da vsaj prtljage pred novoletnimi prazniki ne bo treba nositi na vrh. Sicer pa, ko bodo snežne razmere na Veliki planini omogočale smuko, bo tudi dvose- V eni uri dvosedežnica s 344 sedeži prepelje 1200 potnikov. 4 etiR9ia ETIKETA tiskarna, d.d., Industrijska ul. 6, 4226 Žiri, Slovenija telefon: +386 (0)4 51 58 400, telefax: +386 (0) 4 51 58 415 e-mail: etiketa@etiketa.si, http://www.etiketa.si Etiketa, tiskarna, d.d., Žiri, objavlja potrebo po zaposlitvi na delovnem mestu ZAHTEVNA PROIZVODNA DELA na tekstilnem programu - oddelek izdelave trakov. Od prijavljenih kandidatov pričakujemo IV. ali V. stopnjo strokovne izobrazbe in sicer strojno, kovinarsko ali grafično smer. Zaželeni so kandidati z ustreznimi delovnimi izkušnjami, zaposlimo pa tudi pripravnika. Poskusno delo traja 3 mesece. Zaradi narave dela imajo prednost pri zaposlitvi moški kandidati. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev oddajte v kadrovski sektor družbe na naslov: Etiketa Žiri, Industrijska ul. 6, do vključno dne 15. 1. 2001. Vsi kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po zaključenem razpisu. OBČINA ŠKOFJA LOKA Urad župana Poljanska cesta 2, 4220 Škofja Loka, tel.: 04 5112 317, fax: 04 5112 318 Številka: 122-1/00 Datum: 21. 12. 2000 Občinska uprava občine Škofja Loka razpisuje prosta delovna mesta: 1. Višji svetovalec II za prostorsko načrtovanje 2. Samostojni strokovni sodelavec I za urejanje prostora 3. Višji svetovalec II za usklajenost lokacijske dokumentacije Pričakujemo: - sposobnost samostojnega opravljanja dela in dela v skupini - univerzitetno izobrazbo s področja arhitekture, gradbeništva in geografije ustrezne smeri - strokovni izpit iz stroke - strokovni izpit za delavce zaposlene v državni upravi oziroma preizkus znanja in zakona o splošnem upravnem postopku (ni pogoj) - 3 leta delovnih izkušenj Za delovni mesti pod 2. in 3. se lahko prijavijo tudi kandidati z visoko strokovno izobrazbo ustrezne smeri. Delovno razmerje pod točko 1. in 2. bomo sklenili za nedoločen čas pod točko 3. pa za določen čas za nadomeščanje zaposlene med porodniškim dopustom. Za vsa tri mesta nudimo pripravništvo z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas pod točko 1. in 2. Ponujamo: - zanimivo, ustvarjalno in samostojno delo - prijetno delovno okolje Vaše ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter kratkim življenjepisom oziroma delovnimi izkušnjami pričakujemo v 30 dneh po objavi na naslov Občine Škofja Loka, Poljanska cesta 2, 4220 Škofja Loka. O izbiri vas bomo obvestili v 30 dneh po izteku objave. Najprej sta en sedež pred županovim (županov je 49) sedla na žičnico direktor Stane Kavčič in župan Tone Smolnikar. dežnica že obratovala, so poudarili na svečanosti. Po predlanski zamenjavi nosilne vrvi na nihalki so lani 21. avgusta začeli podirati 36 let staro enosedežnico. Za uresničitev časovno neverjetnega projekta gre danes največja zasluga Žurbi teamu, d.o.o., Kamnik s soizvajalci in vodstvu družbe Velika planina z direktorjem Stanetom Kavčičem, predsednikom nadzornega sveta Francem Jerasom in nenazadnje tudi županom občine Kamnik, kot lastnikom, Tonetom Smolnikarjem. Vsi so dobesedno živeli za ta projekt, so poudarili ob odprtju nove dvosedežnice. "Velika planina je pozimi le pika na i vsemu tistemu, kar je zanjo značilno in pomembno čez leto. Turizma na Veliki planini ne bi bilo brez planšarjev, brez pastirjev. Pa tudi obratno je res," so poudarili govorniki. Zato sta na Veliki planini pred lastništvom najbolj pomembna program in turistična ponudba. Nihalka in nova dvosedežnica pa sta predpogoj in osnova za ustrezen nadaljnji razvoj. Okrog poldvesto milijonov vredna investicija v dvosedežnico z odprtjem pred koncem leta je ob predlanski nihalki oziroma nosilni vrvi zanjo osnova in začetek razvoja Velike planine, ki ima že danes okrog dva tisoč postelj. In da se tokrat na Veliki planini najbrž res premika v tisti obetavni in pravi smeri, je ob odprtju potrdil tudi novi lastnik Planšarske-ga doma Šimnovec Stane Sušnik iz Domžal, ki načrtuje tudi temeljito prenovo kuhinje, bivalnih in spalnih prostorov v domu. • A. Žalar Podjetje Bagatel&Co prejelo evropsko nagrado Sesalniki z vodnim filtrom se odlično prodajajo Italijanski izdelovalec Gisowatt je za najboljši prodajni uspeh v lanskem letu nagradil slovensko podjetje Bagatel&Co. Kranj - Sesalnik oziroma čistilnik Igea je doživel uspeh po vsej Evropi in drugod po svetu, v Sloveniji pa je prodaja izjemno dobra, je dejal Emanuele Sozzi, direktor italijanskega podjetja Gisowatt, ko je pred kratkim izročil nagrado za najboljši prodajni rezultat v Evropi v lanskem letu. Nagrado je prejelo podjetje Bagatel&Co iz Postojne, ki pri nas zelo uspešno prodaja sesalnike Igea. Postojnsko podjetje Bagatel&Co sesalnike oziroma čistilne naprave Igea trži po vsej Sloveniji, odlikuje jih vodni filter, ki ga je izumilo in patentiralo italijansko podjetje Gisowatt in s tem v sesalno tehniko vneslo pravo revolucijo. Primeren je posebej za tiste, ki so preobčutljivi na hišni prah, v vodnem filtru ostanejo tudi najmanjši delci prahu. Direktor italijanskega podjetja Gisowatt Emanuele Sozzi pri podelitvi prodajne nagrade za leto 2000 ni skoparil pohvalami, dejal je, da za postojnsko podjetje Bagatelj&Co beseda edinstveno ne zadošča, saj je še bolj redko. Nagrado oziroma posebni plaketi je izročil direktorju Marjanu Bagatelju in vodji marketinga Kajti Bagatelj. Podjetje Bagatel&Co je staro deset let, v tem času je doživelo silovit razvoj, lani je bil kronan z nagrado Gospodarske zbornice Slovenije, ki jo je prejel Marjan Bagatelj. Letos so ponudbo razširili in dali poseben poudarek prav sesalnikom Igea. Letos nameravajo ponudbo izdelkov podjetja Gisowatt še razširiti, dodali bodo nov, manjši sesalnik z vodnim filtrom. Stalno se izobražujejo, zlasti naši prodajniki, da se kar najbolj znajo približati kupcem, pravi Marjan Bagatelj. Takšna poslovna politika prinaša dobre rezultate, saj so lani podvojili promet, v prvih enajstih mesecih je znašal 763 milijonov tolarjev, kosmati dobiček pa 145 milijonov tolarjev. Čeprav so lani kupili motel Proteus, jim je uspelo še povečati delež lastnih virov financiranja, ki 72 odstotkov v letu 1999 povečali na 75-odstotnega. Pri poslovanju uporabljajo le približno pet odstotkov bančnih virov. Motel Proteus preurejajo v sodoben trgovski center, ki bo imel skoraj 2 tisoč kvadratnih metrov prodajnih površin, investicija je ocenjena na 250 milijonov tolarjev. Odprli ga bodo letos in napovedujejo, da bo drugačen od drugih. • M.V. Tržni red za mleko že velja Čeprav so se v kmetijsko gozdarski zbornici in v zadružni zvezi zavzemali, da bi vlada veljavnost uredbe o oblikovanju odkupne cene kravjega mleka podaljšala še za pol leta, se to ni zgodilo. Z novim letom je zato že začel veljati tržni red za mleko in mlečne izdelke, po katerem odkupna cena ni več v državni pristojnosti, ampak se oblikuje na trgu, v pogajanjih med kmeti oz. njihovim predstavniki in rejci. Pogajanja še niso končana, obe strani pa imata za to le še dober mesec dni časa, saj mlekarne februarja že plačujejo januarja prevzeto mleko. Po mnenju ministra za kmetijstvo mag. Franca Buta je zdaj pravi čas za pogajanja, saj v mlekarnah skorajda ni zalog, prav tako pa ni težav pri prodaji. Kot je znano, mora Slovenija približno tretjino od 460 milijonov litrov mleka prodati na tuje. Usklajevalna skupina za pripravo meril o oblikovanju odkupne cene mleka, ki jo sestavljajo predstavniki kmetijsko gozdarske zbornice, zadružne zveze, sindikata kmetov ter zveze in združenja govedorejcev, je v drugi polovici decembra pripravila izhodišča za pogajanja z mlekarnami, pred novoletnimi prazniki pa seje sestala tudi z Ivanko Valjavec, predsednico upravnega odbora gospodarskega interesnega združenja (GIZ) za mlekarstvo. Na sestanku se niso dokončno uskladili o ceni, ampak so se dogovorili, da se bodo ponovno sestali po 8. januarju, dotlej pa naj bi GIZ pridobil mnenja in stališča vseh mlekarn. Sindikat kmetov Slovenije je ob tem v izjavi za javnost opozoril kmete, da pogodbe med rejci in mlekarnami še niso sklenjene in da ni znano, po kakšnih merilih in kolikšni ceni bo plačano mleko. Sindikat se ne strinja s tem, da bi kmetje mlekarnam oddajali mleko, ne da bi vedeli za ceno, zato je zahteval ponovni sestanek z mlekarnami že na prvi delovni dan novega leta. Če ne bo prišlo do dogovora, bodo kmetje prisiljeni ustaviti odkup mleka, so še zapisali v izjavo. Podpore iz programa Sapard Vlada je decembra izdala uredbo o ukrepih kmetijske strukturne politike Programa razvoja podeželja 2000 - 2006 (Sapard). Uredba bo osnova za razdeljevanje denarja, ki ga bo Evropska unija namenila državam kandidatkam v okviru programa Sapard za kmetijstvo in razvoj podeželja. V Sloveniji bodo denar porabili za naložbe v kmetijska gospodarstva, v dopolnilne dejavnosti na kmetijah, v živilsko predelovalno industrijo (za predelavo mesa, rib in mleka) ter za razvoj in izboljšanje infrastrukture na podeželju. Uredba določa upravičence in višino podpor ter postopek za njihovo pridobitev. Podpore bo možno pridobiti na podlagi javnega razpisa, ki ga bo v uradnem listu objavila agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja. Cene sadja in vrtnin Po tržnih informacijah kmetijske svetovalne službe veljajo pri prodaji sadja in vrtnin na debelo naslednje cene (v tolarjih za kilogram): * hruške 150 - 250 * jabolka, leseni zaboj 50 - 80 * jabolka, kartonasti zaboj 60 - 100 * krompir 25 - 40 * zelje, glave 20- 50 * radič 150 - 200 * repa 50-100 * kisla repa 130-180 * čebula 55 - 100 * solata endivija 160 - 200 ètozaGORENCA Balos 4,4290 Tržič C ji Tel.: 04/59 59 595 Fax: 04/ 59 24 666 Telefonske ankete o Gorenjskem glasu Nagrade za Jelko, Marijo, Marjana, Pavlo in Renato Sodelavke in sodelavci Gorenjskega glasa že nekaj let občasno izvajajo telefonske aH terenske ankete o medijih, zlasti tiskanih. S kratkimi anketami skušamo zbrati tudi mnenja o Gorenjskem glasu in o rednih ali občasnih prilogah edinega gorenjskega pokrajinskega časopisa. Ankete bomo seveda izvajali tudi v letu 2001 Enako kot prejšnja leta, bomo tudi letos vsaj dvakrat mesečno z žrebom med VSE udeleženke in udeležence dosedanjih Glasovih telefonskih anket podelili po nekaj ekskluzivnih nagrad: udeležbo na poljubno izbranem GLASOVEM IZLETU najboljših gorenjskih organizatorjev turističnih potovanj, s katerimi kot glavni medijski pokrovitelj sodeluje Gorenjski glas. Izlet si, izmed objavljenih, izbere nagrajenka oz. nagrajenec sam, z eno samo omejitvijo: čas za koriščenje izbrane nagrade je kadarkoli do 31. januarja 2003. leta. Da, celi dve leti časa je za koriščenje te nagrade! Za sodelovanje v anketah o Gorenjskem glasu je bil prvi letošnji žreb včeraj, 4. januarja, naklonjen naslednjim petim anketirankam oz. anketirancem z območja kranjske mestne občine, kjer vsa gospodinjstva vsak mesec enkrat prejmejo barvno prilogo KRANJČANKA in o njej smo zbirali mnenja v telefonski anketi. Pomembno obvestilo: januarska številka priloge KRANJČANKA bo izšla že v TOREK, 16. januarja. Tokratni izžrebanci so: Jelka KOVAČIČ, Tavčarjeva 22; Marija KOŠNJEK, Jezerska 22; Marjan KOVAČ, Suha pri Pre-dosljah 28; Pavla KOZEU, Predoslje 15, in Renata KOTAR, Planina l. Vsem petim čestitamo! Dodatnega obvestila o tem žrebanju ne pošiljamo. Zato vseh pet, štiri izlrebanke in izžrebanca vabimo, da najkasneje do vključno naslednjega torku, 9. januarja 2001, (ko naslednjič izide Gorenjski glas!) do 14. ure pokličete tajništvo Gorenjskega glasa, telefon 04/ 20-14-200, če želite svojo nagrado. Zatem nemudoma pošljemo darilno pismo s pojasnili glede koriščenja nagrade ter ostalih formalnosti. Gorenjkam in Gorenjcem, ki smo Vas kdajkoli doslej že povabili k sodelovanju v Glasovih telefonskih anketah oziroma Vas še kdaj bomo angažirali, se za sodelovanje v anketah, za mnenja, ocene, pripombe ter predloge, najlepše zahvaljujemo. Kajti v letu 2001 bomo podobne ankete o naših edicijah še izvajali in izmed vseh, ki so kadarkoli doslej sodelovali v Glasovih telefonskih anketah, tudi žrebali takšne imenitne nagrade, ki imajo 'rok trajnosti' skorajda neomejen, namreč do konca januarja 2003. leta. Parkirišča za avtoprevoznike Dražja pivo in etilni alkohol KOLIKO JE VREDEN TOLAR Predsednik Območne obrtne zbornice Radovljica Franci Ažman je pred novim letom seznanil poslance, župane in predstavnike občinskih uprav o načrtih in problemih malega gospodarstva. Radovljica, 4. januarja - Člani upravnega in nadzornega odbora Območne obrtne zbornice Radovljica so na zadnjo razširjeno sejo v minulem letu povabili tudi poslanca državnega zbora Dušana Vučka in Bogomirja Vnučca ter župane občin Bled, Bohinj in Radovljica. Od direktorjev občinskih uprav pa se je sestanka udeležil direktor radovljiške občinske uprave Jože Rebec. Predsednik zbornice Franci Ažman je udeležence srečanja seznanil z nekaterimi problemi na območju zbornice in pri tem še posebej izpostavil pomoč malemu gospodarstvu v občinah. Poseben problem pa bodo v prihodnjem letu parkirišča za avtoprevoznike. Stroški za parkirišča so namreč izredno visoki. Prihodnje leto pa bo zbornica največ pozornosti namenila izgradnji obrtniškega doma, promociji in izobraževanju članov. Posebej so izpostavili komunalno infrastrukturo in avtocesto ter sodelovanje občin pri uresničevanju skupnih projektov. • A. Ž. Ljubljanska borza Združeni borzni kotaciji A in B Kranj - Ljubljanska borza je z letošnjim letom v enotno borzno kotucijo združila kotaciji A in B, čemur so prilagodili uradno tečajnico in merila za sprejem vrednostnih papirjev v enotno borzno kotat-ijo. Trg vrednostnih papirjev je s tem postal preglednejši, poleg tega je prilagojen praksi držav EU. V združeni borzni kotaciji so vsi vrednostni papirji, ki so bili doslej sprejeti v borzni kotaciji A in B. Uradna tečajnica se po novem deli na borzno kotacijo in na prosti trg. Kranj - Prvič po uvedbi davka na dodano vrednost se je povišala trošarina na pivo in etilni alkohol. Višja trošarina na pivo in etilni alkohol bo začela veljati s 1. februarjem in v maloprodaji se bo liter piva podražil za devet odstotkov, liter žgane pijače pa za približno tri odstotke. V državni proračun se bo tako na letni ravni nateklo za 3,5 milijarde tolarjev več kot doslej, če bodo seveda pivci tako pridno praznili steklenice kot doslej. Podpisali koncesijske pogodbe za GSM 1800 Trije koncesionarji Mobitel in Si.mobil po milijardo tolarjev, ameriški WWI 4,9 milijarde tolarjev dajatev. Kranj - [Vlinister za promet in zveze Jakob Presečnik je v sredo popoldne podpisal koncecijske pogodbe z domačima operaterjema prenosne telefonije Mobitel in Si.mobil in z ameriško družbo Western Wireless, ki jih je za uporabo radiofrekvenčne-ga spektra za prenosno telefonijo GSM na omrežju DCS 1800 izbrala že Bajukova vlada. Koncesijske pogodbe so začele veljati z dnem podpisa in bodo veljale petnajst let, podaljšali jih bodo lahko dvakrat po pet let. Domača operaterja Mobitel in Si.mobil bosta plačala po milijardo tolarjev enkratne koncesijske dajatve, precej več ameriška družba Western Wireless, ki bo morala v dveh mesecih odšteti 4,9 milijarde tolarjev. Vstop na slovenski trg je bil torej zanje precej dražji kot razširitev domačih operaterjev na tretjo generacijo prenosne telefonije. Koncesionarji bodo nato tekoče plačevali državi še koncesijsko dajatev v višini enega odstotka prihodka iz dejavnosti. V pogodbah je določeno, da bodo svoje storitve lahko začeli opravljati šele po treh mesecih, cene bodo prve leto določene, noben koncesionar jih brez soglasja ministra za promet in zveze ne --—- bo mogel povečati, lahko pa jih bodo znižali. Takšno določilo je seveda pisano na kožo domačima operaterjema, ki bosta le dopolnila ob obstoječa omrežja. Ameriški WW1 pa bo omrežje morala šele postaviti, storitve naj bi predvidoma ponudila po devetih mesecih. Z januarjem bo začela veljati sestava indeksov Ljubljanske borze, ki so jih uskladili 15. decembra lani. V Slovenski borzni indeks so bile vključene delnice družb Delo, Etol in Gorenje, izključene pa so bile delnice družb Banka Koper, Radenska in Salus. V Indeksu prostega trga so delnice družb Belinka,'Hoteli Palače, Kmetijski kombinat Ptuj, Liv Postojna, Tosama in Tub Swaty nadomestile delnice družb Cementarna Trbovlje, Color, Gorenje, Gorenjski tisk. Toplice Dobrna in Valkarton. KRANJ, 5. 1. 2001 nakupni/prodajni MENJALNICA 1 dem nakupni/prodajni 1 ats nakupni/prodajni 100 iti A BANKA (Tržič, Kram, Jesenice) GORENJSKA BANKA (vse enote) HRANILNICA L0N, d.d. Kranj HIDA - tržnica Ljubljana HRAM R0ŽCE Mengeš ILIRIKA Jesenice ILIRIKA Kranj ILIRIKA Medvode INVEST Škofja Loka KREKOVA BANKA Kranj. šk. Loka LEMA Kranj VOLKSBANK-LJUD. BANKA d.d.Kranj L0KAC0MMERCE, Škofja Loka NOVA LB Kamnik, Krani. Šk. Loka, Medvode R0BS0N Mengeš PBS D.D. (na vseh poštah) PRIMUS Medvode PUBLIKUM Ljubljana PUBLIKUM Kamnik SHP - Slov. hran. in pos. Kranj SKB (Kranj, Radovljica. Šk. Loka) SI TURIST Boh. Bistrica SI TURIST Jesenice SZKB Blag. mesto Žiri ŠUM Kranj TALON Škofja Loka TENTOURS Domžale TRG Bled TROPICAL Kamnik - Oakovnik WILFAN Jesenice supermarket Union WILFAN Kranj WILFAN Radovljica, Grajski dvor WILFAN Tržič povprečni tečaj NISO POSREDOVALI PODATKOV NISO POSREDOVAL! PODATKOV 108,80 109,20 15,45 15,50 10,95 11.02 109.05 109,20 15.46 15,50 10,98 11,02 NISO POSREDOVALI PODATKOV 108,80 109,30 15,43 15,53 10,95 11,04 108,80 108,70 109,00 108,70 109,25 109,30 109,30 109.35 15,45 15.43 15,42 15,43 15,53 15,52 15,51 15,54 10.96 10.93 10,97 10.96 11,« 11,05 11,03 11.05 NISO POSREDOVALI PODATKOV 107,80 109,30 15,45 15,56 10,20 11,06 NISO POSREDOVALI PODATKOV NISO POSREDOVALI PODATKOV NISO POSREDOVALI PODATKOV 107.80 109,20 14,45 15,45 10,20 10,95 NISO POSREDOVAU PODATKOV NISO POSREDOVALI PODATKOV NISO POSREDOVALI PODATKOV NISO POSREDOVALI PODATKOV NISO POSREDOVAU PODATKOV NISO POSREDOVALI PODATKOV NISO POSREDOVALI PODATKOV 108,60 109,22 15,39 15,55 10,94 11,06 236 26 00 108,90 109,35 15,46 15,54 10,97 11,05 NISO POSREDOVAU PODATKOV NISO POSREDOVALI PODATKOV NISO POSREDOVAU PODATKOV 586 26 96 236 02 60 530 40 40 (8.h - 13.h, 13.45h - 18.h) IHNIK 596 38 16 1MHNMI 108,70 109,27 15,40 15.52 10.89 11.03 Pri Sparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 15 00 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo In povpraševanje po tujih valutah. Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. QBD Gorenjska borzno posredniška družba dd Koroška 33, Kranj, tel: 04 280 10 16 280 10 17, 280 10 30, 280 100 varnost strokovnost donosnost INVESTIRANJE V TUJI VZAJEMNI SKLAD JE VARNA NALOŽBA Z ODLIČNIMI REFERENCAMI Od aprila 1999 v skladu z veljavno zakonodajo tudi državljani Republike Slovenije preko pooblaščenih udeležencev trga vrednostnih papirjev - borzno posredniških družb oz. bank, lahko kupujemo vrednostne papirje v tujini. Izbiramo lahko med delnicami, obveznicami, kot tudi deleži tujiti vzajemnih skladov, ki ustrezajo trenutno veljavnim zakonskim predpisom glede investiranja. Med naložbami v vrednostne papirje nakup deležev tujih vzajemnih skladov velja za izredno varno naložbo. Investiranje je priporočljivo za obdobje od 3 do 5 let. Obstaja sicer možnost, da so donosi v nekem obdobju manjši od pričakovanih, toda zaradi nalaganja denarja na daljši rok, se morebitni slabši donosi določenega obdobja izboljšajo z odličnimi donosi drugega obdobja. T.i. neto letni donos skladov naj bi v povprečju znašal okoli 25% na EUR ali USD. Da je naložba v 76 vzajemnih skladov PARVEST varna in donosna, kažejo številne odlične mednarodne reierence. V sklade PARVEST denarna sredstva med drugim nalagajo in z BNP PARIBAS sodelujejo: mednarodne institucije Pogodbeni partnerji 2f preko 20 centralnih bank >» Generali >► svetovna banka >• Merili Lynch >^ mednarodni denarni sklad >^ Citibank >~ UNESCO >■ Gorenjska borzno posredniška >► pokojninski sklad OZN družba d.d. Bank Àustria korporacije >^ Raitteisenzentralbank >► Danone >^ Tokai Maruman Disneyland >" Banco Atiantico Unilever BPCI Shell Standard Chartered General Motors >~ Helaba Goodyear M Fortis Michelin >► Sao Paolo IMI Carreiour >• Bank Nagelmackers Nikko >- Artesia Banking Corp. Philips >~ Sumitomo Marine & Fire Nomura Premoženje v Parvestovih skladih stalno narašča. Tako se je v letu 1998 povečalo za 8%, v letu 1999 za 10%, pričakovana rast do leta 2002 je 12%. Trenutno je vrednost premoženja Parvestovih skladov preko 15 mrd EUR. Za vse podrobnejše intormacije smo vam z veseljem na voljo po teleionu 04/280-10-30 med 9.00 in 17.00 uro, ob ponedeljkih in sredah do 18.00 ure. Vaša vprašanja nam lahko pošljete tudi po elektronski pošti simona gbd.si. Simona Lebar, borzna posrednica OBČINA JESENICE OBČINSKI SVET KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE IN IMENOVANJA Na podlagi 2. člena Odloka, o priznanjih občine Jesenice in Pravilnika o izbiri kandidatov za občinska priznanja občine Jesenice (Ur. list RS, št. 1 /2000), Komisija za mandatna vprašana, volitve in imenovanja objavlja RAZPIS ZA ZBIRANJE POBUD ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE JESENICE (OD 3. 1. 2001 DO 3. 2. 2001) I. PRIZNANJA OBČINE Jesenice so: 1. Podelitev naziva častnega občana občine Jesenice 2. Plaketa občine Jesenice 3. Plakete in diplome na področju šolstva, kulture in športa 4. Plakete in diplome za uspehe na področju obrti in podjetništva 5. Plakete župana občine Jesenice II. Priznanja občine Jesenice, ki so določena v 10. in 14. členu Odloka o priznanjih, se podeljujejo fizičnim in pravnim osebam za: - posamezne vrhunske dosežke - življenjsko delo, na področju znanstvenega in raziskovalnega dela - prispevek k razvoju - prispevek k izboljšavam, za posamezna področja - prispevek k izboljšanju posameznega področja, da je predlagani s svojim neposrednim delom prispevali k avtonomiji posameznega strokovnega področja, - prispevek k splošnemu napredku strokovnosti - prispevek k utrjevanju človekovih pravic, človekovega dostojanstva - prispevki, izkazani skozi kvalitetno In strokovno delo - prispevki z aktivnim sodelovanjem na posameznem področju - prispevki v popularizaciji določene stroke, k tehnični in drugi izboljšavi -dosežke na področju kakovosti proizvodov in storitev - kakovosti poslovanja z rezultati kot rezultat razvoja znanja in inovativnosti - tehnične odličnosti - pomembno obogatitev pose meznega področja - odpiranje novih trgov - odpiranje novih delovnih mest 1. Podelitev naziva častnega občana občine Jesenice: Naziv častnega občana občine Jesenice se podeli posameznikom, ki so s svojim dolgoletnim delom pomembno prispevali k razvoju družbe, utrjevanja miru, razvoju in dosežkom na raznih področjih človekove ustvarjalnosti, oziroma k ugledu in razvoju občine. Naziv častnega občana občine Jesenice, se lahko podeli tudi inovatorjem, izumiteljem, znanstvenim in drugim delavcem, ki so s svojim dolgoletnim delom prispevali k napredku in razvoju ter ugledu občine. 2. Plakata občine Jesenice Plaketa občine Jesenice je najvišje priznanje v občini Jesenice. Vsako leto se lahko podeli največ tri plakete, od tega največ 2 posameznikom in 1 kolektivno. 3. Plakete in diplome na področju šolstva, kulture in športa, ter obrt in podjetništva Podeljeni bosta največ 2 plaketi in 1 diploma za posamezno področje. Dobitniki plakete in diplome - posamezniki, prejmejo tudi denarno nagrado, razen dobitniki plakete ali diplome za področje obrti in podjetništva. III. Priznanja za posamezna področja, se podeljuje, če predlagani kandidati izpolnjujejo naslednje pogoje: 1. Za plaketo občine Jesenice, vsaj 20 let dela na posameznem področju 2. Za plaketo na področju, šolstva, kulture, športa, obrti in podjetništva, vsaj 10 let dela na tem področju 3. Za diplomo na področju šolstva, kulture, obrti in podjetništva, vsaj 2 leti dela in ustvarjanja na tem področju. IV. Pobude za priznanja občine Jesenice lahko pošljejo: Pobude za podelitev priznanj občine Jesenice lahko Komisiji predložijo: - občani - podjetja - zavodi - organizacije in skupnosti - politične stranke ter društva, s področja občine Jesenice V. Kraj in izvedba odpiranja pobud za občinska priznanja 1. Pobude za priznanja občine Jesenice, pobudniki pošljejo v zaprti kuverti na naslov: Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pri Občinskem svetu občine Jesenice, 4270 Jesenice, C. M. Tita 78, soba št. 1, najkasneje do 3. 2. 2001. Zapečatene kuverte morajo biti jasno označene "ne odpiraj - priznanja občine Jesenice za leto 2001". 2. Odpiranje pobud bo v četrtek, 8. februarja 2001, v konferenčni sobi Občine Jesenice, na Jesenicah, C. M. Tita 78 (t. nadstropje), ob 17. uri. 3. Pobuda mora vsebovati točno navedbo, za katero priznanje je dana pobuda in utemeljenost pobude. 4. Nepravočasne in nepravilno označene pobude bo komisija zavrgla. Predsednica Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja: Nevenka Rajhman, l.r. KMETIJSTVO ureja: Cveto Zaplotnik Strah pred boleznijo norih krav (BSE) Dodatni ukrepi že veljajo Z novo opremo bodo testirali vse meso od goved, ki*so stara več kot trideset mesecev. Ljubljana - SI. januarjem je začela veljati odredba ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franca Buta o dodatnih ukrepih, s katerimi naj bi zaščitili slovensko govedorejo ter porabnike govejega mesa in izdelkov iz govedine pred poledicami bolezni norih krav (BSE). Po tej odredbi je do konca letošnjega junija prepovedana uporaba predelanih živalskih beljakovin v prehrani vseh vrst živali, ki so namenjene za izdelavo živil. Med predelane živalske beljakovine sodijo kostna, mesna, mesno kostna in krvna moka, sušena plazma in drugi krvni izdelki, hidrolizirani proteini živalskega izvora, roževinska moka, perna moka in moka iz tkiv perutnine, suhi ocvirki iz obratov za predelavo odpadkov, ribja moka, dikalcijev fosfat, želatina in drugi podobni izdelki, za katere je možno, da vsebujejo živalske beljakovine, vse vrste krmil, ki so pridobljena s predelavo živalskih odpadkov in trupel vseh živalskih vrst, ter vse vrste krmilnih mešanic, ki vsebujejo katero od spornih sestavin. Po odredbi je vse več kot trideset mesecev stara goveda od 1. januarja dalje po zakolu treba testirati na prisotnost bolezni BSE (bovinc spongiformne encefalopatije). Meso živali, ki niso bile testi rane, se šteje za zdravstveno neustrezno za prehrano ljudi. V Sloveniji so že doslej lahko ugotavljali prisotnost bolezni BSE, vendar so bili rezultati znani šele v štirih dneh. Z novo opremo, za katero je vlada na zadnji lanski seji v okviru začasnega financiranja zagotovila 163 milijonov tolarjev, pa bo za rezultate testiranja mogoče izvedeti že v 24 urah. V novem letu so s sistematičnim testiranjem govedi, starejših od trideset mesecev, začeli tudi v državah Evropske unije, razen v Veliki Britaniji, kjer že od 1996. leta vsa tako stara goveda ne uporabljajo več za prehrano ljudi. Lani so v Veliki Britaniji odkrili 1.201 primer bolezni norih krav (pred devetimi leti kar 25.680), v Franciji 153 primerov, na Nizozemskem osem, v Nemčiji sedem, v Italiji in v Španiji po dva, na Danskem enega... • CZ. Zavod za gozdove Slovenije Priznanja za skrbne lastnike Kranj - Zavod za gozdove Slovenije je ob koncu minulega leta na turistični kmetiji na Sinjem Vrhu razglasil rezultate akcije za izbor najbolj skrbnih lastnikov gozda v Sloveniji za leto 2000. Iz kranjske območne enote zavoda je to priznanje prejel Jože Meglic iz Grahovš, iz blejske pa Alojz Za-lokar z Gorjuš. Pri izboru so upoštevali stanje in negovanost gozda, kakovost in obseg opravljenih gojitvenih in varstvenih del, kakovost sečnje in spravila lesa, vzdrževanje gozdnih prometnic, upoštevanje večnamenske vloge gozda in strokovnih navodil pri gospodarjenju z gozdom ter udeležbo na izobraževalnih predavanjih, tečajih in seminarjih. • CZ. Predavanje Urejanje pašnikov za drobnico Škofja Loka - Kmetijsko svetovalna služba in kmetijsko gozdarska zadruga vabita rejce drobnice z območja škofjeloške upravne enote v torek ob 15.30 v sejno sobo nad zadružno trgovino na Spodnjem trgu 29 v Škofji Loki na predavanje o urejanju pašnikov za drobnico in preprečevanje parazitoz na paši. Predaval bo priznani strokovnjak mag. Zlatko Jenko iz Kmetijskega zavoda Nova Gorica, ki bo odgovarjal tudi na druga strokovna vprašanja o reji drobnice. Po predavanju se bodo pogovorili tudi o možnostih organiziranja rejcev drobnice. • CZ. Ob dnevu biotske raznovrstnosti Kdaj zavarovanje novih parkov Ljubljana - Program Združenih narodov za okolje (Unep) je 29. december - dan, ko je 1993. leta začela veljati konvencija o biološki raznovrstnosti, razglasil za mednarodni dan biotske raznovrstnosti. Slovenija je konvencijo ratificirala 1996. leta, v okviru njenega izvajanja pa ministrstvo za okolje in prostor pripravlja analizo stanja biotske in krajinske pestrosti in strategijo ohranjanja te pestrosti. V Slovenskem ekološkem gibanju ugotavljajo, da bi Slovenija glede na naravne danosti in dolgoročni prostorski plan morala zavarovati okrog trideset odstotkov ozemlja, doslej pa ga je le nekaj več kot osem odstotkov. Sprašujejo se, kaj ovira tudi zavarovanje kočevskega, notranjsko snežniškega, pohorskega in kraškega parka ter parka Goričko. • CZ. SAN O VET , d.o.o. veterinarska ambulanta Murova 1, Jesenice Urh Janez -živinozdravnik NOVE TELEFONSKE ŠTEVILKE: 050/619-284, domača 2027-112, vet. ambulanta: 5860-222 Franček Kolbl, vodja kranjske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije: Ujm ni bilo, "mir" zmotila le povodenj "Lansko leto je bilo za Zavod za gozdove in verjetno tudi za lastnike dokaj normalno leto. Na to kaže že podatek, da je bilo od vse sečnje več kot 70 odstotkov redne in le 20 odstotkov varstveno sanacijske," ugotavlja Franček Kolbl in dodaja, da je "mir" nekoliko zmotilo le obilno jesensko deževje, ki je zlasti na gozdnih cestah povzročilo veliko škode. * Kakšen je bil lanski posek? Je še vedno močno zaostajal za možnim? "Po prvih ne še povsem popolnih podatkih so lastniki gozdov na kranjskem gozdnogospodarskem območju lani posekali približno 186 tisoč kubičnih metrov gozdnega drevja oz. manj, kot bi lahko. V zavodu za gozdove ugotavljamo, daje ta razlika neki naravni potencial, ki, žal, še vedno ni povsem izkoriščen, za to pa so predvsem ekonomski razlogi." * Kolikšno je to zaostajanje? "Možni letni posek se vsako leto zaradi izdelave novih gozdnogospodarskih načrtov nekoliko spreminja, giblje pa se okrog 250 tisoč kubičnih metrov." Franček Kolbl * Razlogi so, kot ste rekli, predvsem ekonomski... "Z uveljavitvijo sprememb v gozdarstvu lastniki povsem samostojno odločajo o tem, ali bodo sekali ali ne in koliko bodo sekali. Nekateri ne sekajo zato, ker štejejo gozd kot zlato rezervo za morebitne hude čase, drugi pa zaradi cene lesa in stroškov dela." * Ali je takšno zaostajanje za možnim posekom že škodljivo za gozd? "Gozd zaradi tega ni ogrožen, tudi o kakšni škodi ne moremo govoriti. Res pa je, da zaradi izpada redčenja oz. poseka dohodkovno manj zanimivega drob-nejšega lesa mogoče pada kakovost sestojev." * Pogosto je slišati, da lastniki še posekajo drevje, medtem ko jim za nego sestojev zmanjkuje časa... "Nega gozdov je bila lani v kranjski območni enoti zavoda za gozdove boljša od republiškega povprečja in tudi vlaganja na enoto površine so bila višja. Subvencije, ki jih je država namenila za vlaganja v gozdove, so znašale 42 milijonov tolarjev, od tega za nego gozdov slabih 18 milijonov tolarjev." * Je bila dnina za delo v gozdu dovolj spodbudna za lastnike? "Dnina, ki se je nazadnje povečala predlani, verjetno že ni bila dovolj spodbudna. V kranjski območni enoti smo dali pobudo zavodu, da bi jo vsako leto usklajevali z rastjo drobnoprodajnih cen oz. s stroški, ki se tudi lastnikom gozdov povečujejo. Lani takšne uskladitve ni bilo." * Naravne ujme so vam lani prizanesle... "Če izvzamemo jesensko deževje, ki je povzročilo večjo škodo na gozdnih cestah, lani ujm ni bilo, še vedno pa smo se ukvarjali s posledicami žleda iz prejšnjih let - ne toliko s spravilom drevja kot z obnovo gozdov, za katero smo lani skupaj z materialom namenili 6,5 milijona tolarjev." * Je po žledu že vse pospravljeno? "Prepričan sem, da je v gozdovih še vedno možno naleteti tudi na posamične ostanke žledoloma, vendar pa glede na obseg polomije ocenjujem, da je delo V kranjskem zavodu za gozdove so lani organizirali dvajset tečajev za lastnike gozdov - štiri za traktorsko spravilo, pet za varno sečnjo, devet za nego gozdov in še dva za krojenje drevja. Novost so bili tečaji za krojenje listavcev, na katerih so lastniki spoznavali, kako zelo je finančni iztržek odvisen od pravilnega krojenja. Tečajev se je skupno udeležilo okrog 350 lastnikov. končano in da ni nobene potencialne nevarnosti ža širjenje podlubnikov. Medtem ko je bilo pospravilo iglavcev že zaradi varstva gozdov obveza lastnikov, jih zavod v okviru svojih pristojnosti ne more prisiliti k spravilu listavcev, še posebej, če je to povezano z velikimi stroški." * Kako je bilo lani z boleznimi in škodljivci? "Že iz podatka, da je bilo v celotnem poseku le 20 odstotkov varstveno sanacijske sečnje, je razvidno, da se kaj posebnega ni dogajalo. Poseka zaradi podlubnikov oz. insektov je bilo 5.500 kubičnih metrov, kar je manj kot leto prej in tudi dokaj normalno za kranjsko gozdnogospodarsko območje. Še vedno ga je bilo največ na Škofjeloškem in na kranjski ravnini." Lastniki si želijo pomoči pri gradnji vlak * Po gozdarskih spremembah v devetdesetih letih je močno zastala gradnja gozdnih cest. Se je to nadaljevalo tudi lani? "Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je lani prvič doslej objavilo javni razpis za sofinanciranje priprave načrtov in izgradnje gozdnih cest. Na kranjskem gozdnogospodarskem območju je sklad kmetijskih zemljišč in gozdov uspel s pomočjo zavoda za gozdove pridobiti nekaj malega denarja za izdelavo projekta za gozdno cesto v krajevni enoti Jezersko. Pri investitorstvu gozdnih cest še vedno pogrešamo skupni nastop lastnikov ter njihovo sodelovanje z občino." * Omenili ste le gozdne ceste. Kako pa je bilo pri vlakah? "V letih odpravljanja posledic žleda je lastnikom pri gradnji vlak s subvencijami pomagala država, sicer pa je po zakonu o gozdovih ta sestavni del gospodarjenja z gozdom in jo morajo lastniki financirati sami. Lani so jim ponekod pri tem pomagale občine. Čeprav njihov prispevek ni bil velik, pa bi si želeli, da bi bilo takšnih primerov še več." * So bile tudi na vašem območju pobude, da bi država vedno in ne samo ob naravnih ujmah sofinancirala gradnjo vlak? "Vsekakor! Izkušnje kažejo, da lastniki težko zagotovijo sami ves denar za izgradnjo vlak. Če hočemo, da bi sekali več in tudi tam, kjer so gozdovi slabše odprti, potem bi bilo nujno, da bi jim pri gradnji vlak s subvencijami pomagala tudi država." * Novembrsko deževje je povzročilo na cestah celo večjo škodo, kot je bilo na razpolago vsega denarja za njihovo vzdrževanje... "Res je. Za vzdrževanje smo lani porabili 46 milijonov tolarjev, novembrsko deževje pa je po cenah naših vzdrževalcev povzročilo na cestah za 86 milijonov tolarjev škode, od tega 70 odstotkov v državnih gozdovih in največ na območju Tržiča, Jezerskega in Kokre ter Železnikov. V mestni občini Kranj je bilo slabih 10 milijonov tolarjev škode, v Tržiču 47, Železnikih 11, na Jezerskem 17 in v Škofji Loki dva milijona tolarjev. Zavod je oceno škode s podrobnimi popisi posredoval občinam, za katere upamo, da bodo uspele za sanacijo pridobiti nekaj denarja tudi od države. Dosle} je le sklad kmetijskih zemljišč in gozdov namenil za popravilo cest v državnih gozdovih sedem milijonov tolarjev lastnega denarja, kar pa je v primerjavi s celotno škodo le manjši del." * Zavod za gozdove je lani poleg letnega lovsko gojitvenega načrta za Gorenjsko lovskogojitveno območje pripravil še desetletnega. Rok za dajanje pripomb na ta načrt se končuje, že na javni predstavitvi pa so nekateri opozarjali na problem škode, ki jo v gozdu povzroča divjad. Ali objedenost narašča? "V kranjski območni enoti zavoda za gozdove ugotavljamo, da pretirana nam-nožitev nekaterih vrst divjadi, predvsem srnjadi in jelenjadi, že ogroža nekatere dolgoročne cilje gospodarjenja z gozdovi. Detajlni popis objedenosti gozdnega mladja po parkljasti divjadi, ki smo ga izdelali v zavodu, je namreč pokazal, da je tretjina mladja poškodovana. To je bil tudi razlog, da smo z lanskim letnim lovsko gojitvenim načrtom določili bistveno večji odstrel te divjadi. Lovske družine in zavod Kozorog Kamnik so do konca oktobra načrt odstrela jelenjadi izpolnili le 37-odstotno, vendar nam obljubljajo, da se bodo potrudili in do konca lovskega leta načrt izpolnili 90-odstot-no. V zavodu vztrajamo na uresničitvi, saj ne želimo, da so načrt le številke na papirju." * Čeprav naravne ujme lahko vse gozdarske načrte postavijo na glavo, pa vendarle: kaj se obeta v letu 2001? "V kranjskem zavodu se že veselimo delovanja kmetijsko gozdarske zbornice, saj lastniki gozdov potrebujejo neko ustanovo, prek katere bodo lažje uveljavljali svoje interese do države in tudi do zavoda. Želimo, da bi s sanacijo poškodovanih gozdnih cest končali še pred spomladanskim deževjem. Pomembna letošnja naloga bo izdelava območnega desetletnega gozdnogospodarskega načrta, ukvarjali pa se bomo tudi z načrti za gozdnogospodarske enote." • C Zaplotnik Petek, 5. januarja 2001 GORENJSKI GLAS • 11. STRAN Staretove jaslice v Povljah Namesto hlevca leseni kozolec Od majhnih družinskih jaslic do polmetrskih zunanjih jaslic - Poleti cvetje, pozimi dom svete družine - Po jaslice v Oklukovo goro - Prihodnje leto še večje. Povlje pri Trsteniku, 5. januarja - Lahko bi bile vaške, saj ne moreš skozi vasico devetih hiš, ne da bi jih opazil. Kot božje znamenje sprejmejo popotnika. Jaslice. Namesto v hlevcu, pod lesenim kozolcem. Peter Stare, po domače Romjev, je letos postavil dvoje. Tako kot desetletja so v kmečki hiši pod drevescem stare družinske jaslice, ki so se jim letos prvič pridružile tudi velike zunanje. Staretov Peter je uresničil enega od svojih načrtov. Peter Stare je jaslice postavil pod leseni kozolec, ki ga namerava prihodnje leto podaljšati v hlevček ter vanj postaviti še večje jaslice. Na domačem vrtu je pred ča- je zgodilo. V kozolec je vgradil som postavil srednje velik lesen kozolec, ki poleti dobi cvetlično preobleko, pozimi pa je bil dosedaj prazen. Letošnjo zimo pa se je Romjev Peter odločil, da bo vanj postavil jaslice. In sc večje leseno ohišje in ga obdal s smrečjem, vanj pa postavil sveto družino s pastirji, ki jim je te dni dodal še svete tri kralje. "Ponoči so jaslice res lepo vidne, saj so osvetljene, še lepše pa bi bilo, če bi bila zima bela in bi nas narava obdarila s snegom. Z jaslicami imam že od otroštva veliko veselje in če se le da, si jih vsako leto veliko ogledam. Spomnim se, da smo včasih doma v bohkov kot postavljali papirnate jaslice, slednje so potem zamenjale mavčne, ki smo jih prinesli s Kalvarije v Stražišču. Zamisel o zunanjih sem dolgo časa skrival, letos pa sem se odločil, da v ljubljanskih cerkvah, videl je že znamenite tržiške jaslice, pa tiste v Bohinjski Beli in celo na Štajersko se je odpravil. Zanimive so mu jaslice, kjer se vse premika in živi, vendar sam prisega na preprostost, saj meni, da so bile tudi prve jaslice svete družine take. "Jaslice so mi v veselje in želim si, da bi tudi drugi uživali ob pogledu nanje. Prihodnje leto, če bom le zdrav, bom pod kozolec postavil še jo uresničim. V kozolcu na robu vrta so na ogled vsakomur, pred slabim vremenom pa sem jih zaščitil s steklom. Ponje sem šel v Oklukovo Goro pri Brežicah," je povedal Stare. Ob božiču si je ogledal jaslice večje in slednjega povečal ter ga podaljšal v leseni hlevček," je še dodal Stare le.nekaj dni pred praznikom sv. treh kraljev, ki se bodo tudi v njegovih zunanjih jaslicah poklonili sveti družini. • R. Škrjanc Konjeniško društvo Naklo Božiček v zapravljivčku, otroško veselje Društvo deluje dobri dve leti in ima več kot 40 članov in članic - Sodelovanje na različnih prireditvah, letos prvič tudi obdarovanje otrok - Prijeten izlet za obiskovalce in turiste. Naklo, 5. januarja - V Naklem ne manjka naravnih in kulturnih zanimivosti, kar potrjuje zadnji turistični vodnik po tem kraju in občini. Zadnji dve leti pa za živahnejše dogajanje skrbi tudi Konjeniško društvo Naklo, ki združuje več kot 40 članov in članic. Vodi Sa Marjan Marinšek, poleg Nakelčanov pa so člani tudi iz Senična, Goric in s Kokriee. Na Gorenjskem je konjeniških društev čedalje več, zelo števil-Cen je žirovniški, med dejav-nejše pa spada tudi nakelski. Članstvo jc neomejeno, pogoj je le ljubiteljstvo konj. Člani se redno udeležujejo različnih prireditev, kjer prikazujejo stare ljudske in kmečke običaje, sodelujejo pri porokah ter obiskovalce in turiste z zapravljivčki popeljejo skozi kraj. Veselo in zanimivo je bilo tudi ob decembrskem praznovanju, saj so pripravili praznovanje Štefanovega, poskrbeli pa so tudi za božično obdarovanje otrok. Božiček se je v spremstvu dveh vpreg in jahača popeljal skozi Naklo, Strahinj in Cegel-nico ter s sladkimi dobrotami Rekorden konec tisočletja Prijem, da se reče! Kadar so za vodo prave blestivke (ribiči), premamijo še tako izkušene in presjane sulce. Kokrica, 4. januarja • Na božič sta se Brane Čander in Milan Klemenčič, oba s Kokriee pri Kranju in oba tudi člana Ribiške družine Tržič podala za Savo, v tisti del, kjer gospodari Ribiška družin Tržič. Namenila sta se v kanjon na ulov suka. Brane ni dolgo Čakat, okrog 9. ure je začutil močan prijem in potem se je začeto. Čeprav je bit pripet pravi mogotec, je utrujanje trajalo le kakšnih pet minut. Tokrat je na blestivko, ki jo je izdelal Dule, gospodar Ribiške družine Mozirje, mentor pa je bil Pri izdelavi Jože Košnjek. < lan Ribiške družine Tržič, prijel (predvrvica 0,5 milimetra) sulec, pravi lepotec. Njegova dolžina je bila 114 centimetrov, tehtal pa je 17 kilogramov, V vodah RD Tržič je bil to ulov največjega sul-ca v zadnjem letu drugega tisočletja in tudi Branetov največji ulov. Pred tremi leti je Braneta Čandru skupaj z Vilijem Hafnerjem prijel 102 centimetra dolg in 12,5 kilograma težak sulec. Največji kralj salmonidov. 19 kilogramov težak sulec v vodah RD Tržič pa je prijel 199H. leta Dušanu Stihu, kije v vodah RD takrat lovil kol gost. Če je bila takrat tri tedne luknja v vodi, ko je Dušan potegnil iz Save rekorderja, potem je bila tokrat, ko sta bila v kanjonu Brane in Milan, najmanj teden dni. Pa dober prijem vsem ribičem tudi v letu 2001. • A. Žalar Člani Konjeniškega društva Naklo so letos prvič poskrbeli za Božičkov sprevod, Božiček pa je med potjo obdaroval navdušene in radovedne otroke. razveseljeval otroke, ki so ga navdušeni pozdravljali ob cesti. "Letos smo se prvič odločili za Božičkov sprevod, ker pa smo slednjega nekoliko dlje čakali, nas je prehitela noč in nismo uspeli obiskati tudi žejanskih, dupljanskih in podbreških otrok. Prihodnje leto bomo to zagotovo popravili in v sprevod vključili več konjskih vpreg. Zamisel je bila odlična, kar je potrdilo navdušenje otrok, na nekaterih domačijah pa so Božička celo pogostili," je povedal organizator in član društva Vojko Korenčan ter dodal, da članstvo ne prinaša koristi, spodbuja le ljubiteljstvo do konj, v začetku spomladi pa bo občni zbor društva. • R. Škrjanc, foto: A. K. www.radiogaranc.si Tudi v januarju 2001 bodo GLASOVI IZLETI Zimski dan 'na toplem'v TERMAH 3000 Ker pred božičem ni bilo možno ustreči vsem, ki so želeli rajžati v Moravske Toplice, pomembno sporočilo: odlična in enkratna ponudba Janeza Ambrožiča - Zidanka s.p. za neponovljivo doživetje v TERMAH 3000 tudi v prvem mesecu novega leta. V soboto, 20. januarja, bo še en celodnevni izlet v Pomurje do Moravcev. Tudi na januarskem izletu bo poskrbljeno, da vožnja ne bo prenaporna, zato bo krajši postanek za kavko (in ugoden nakup!) v marketu Puckmaister v Polzeli, v neposredni bližini je trgovina Jelka Tovarne nogavic Polzela. Za sprostitev v Termah 3000, ki ponujajo izjemno možnost zabave in užitkov na najrazličnejših vodnih napravah, bo dovolj časa. Po večerji bo še nekaj časa za zabavo s plesom. Zidankov udoben turistični avtobus bo 20. januarja peljal na relaciji Zgornje Gorje - Bled - Lesce - Radovljica - Kranj - Škofja Loka - Vodice - Mengeš. Cena izleta znaša 6.100 tolarjev; Janez Am-hrožičpa naročnicam in naročnikom Gorenjskega glasa tudi za januarski termin omogoča izjemno ugodno ceno celodnevnega izleta (s podaljškom v večer) za samo 4.900 SIT. "Zelo zelo sem hud na Vas!" V tej rubriki vsak teden objavljamo programe GLASOVIH IZLETOV, ki imajo (vsaj) tri bistvene prednosti v primerjavi z drugimi turističnimi potovanji oz. izleti: L programi GLASOVIH IZLETOV so nadstandardni. organizirajo jih najboljši li-cencirani organizatorji turističnih potovanj; 2. cene GLASOVIH IZLETOV so vselej najugodnejše in samo za naročnice ter naročnike Gorenjskega glasa tudi do ene tretjine nižje; 3. glavni medijski pokrovitelj Glasovih izletov je Gorenjski glas. A vse to žal še ni dovolj, da bi ustregli vsem. Naš naročnik, ki na dopisnico ni napisa/ svojih podatkov, nuni je predzadnji dan lanskega leta sporočil: "Vsi izleti, kijih organizira vaš časopis, Starta jo od Tržiča pa do Bleda. Tako, da kot vaš naročnik nisem bil niti na enem vašem izletu." Ker je na dopisnici poštni žig Pošte 4270 Jesenice, smo razbrali bistvo hudega očitka in nanj odgovarjamo: organizatorji GLASOVIH IZLETOV predvsem poslujejo tržno in če s širšega jeseniškega območja ni prijav za izlete, relacije voženj avtobusov prilagodijo tako, da je čimmanj praznih kilometrov' in voženj ni preveč. V letu 2000 je bilo z Jesenic kar precej odhodov GLASOVIH IZLETOV; žal so avtobusi skoraj vselej prazni peljali skozi Žirovnico do Lesc. Postanki na avtobusnih postajah ob stari cesti do Jesenic in naprej do Kranjske Gore so vselej vključeni v relacijo GLASOVEGA IZLETA v Italijo. Ker so se zlasti cene goriva za avtobuse v lanskem letu izjemno povišale, je kajpak razumljivo, zakaj organizatorji GLASOVIH IZLETOV skrbno začrtajo program izleta, da stroški ne bi hi/i previsoki. Naše zagotovilo: če bo za programe GLASOVIH IZLETOV po vsaj pet prijav s širšega jeseniškega območja, bomo z velikanskim veseljem predlagali organizatorjem, da podaljšajo' vožnjo in odhode (ter zaključke izletov) predvidijo na Jesenicah, ali na Hruški, ali celo v Mojstrani, Kranjski Gori... Prijave: 24 ur dnevno! Za informacije in prijave Vam bosta celo leto 2001 - poleg telefonskih številk organizatorjev teh izletov (npr. Integral Tržič 04/59-63- 280), vselej na razpolago, 24 ur dnevno, TELEFONSKI ŠTEVILKI Gorenjskega glasa: 04/201-42-47 in 04/201-42-00. Vsak delovnik med 7. in 15. uro. ob sredah do 17. ure, so za prijave na razpolago tudi telefonske številke 04/201-42-48; ali 201-42-49 in tudi 201-42-44. Ob prijavi sporočite tudi, na kateri vmesni postaji želite počakati organizatorjev avtobus. Ob prijavi je možno tudi izbrali sede/, v avtobusu; vendar rezervacija izbranega sedeža velja SAMO z vplačilom celotne cene izleta! Podrobnosti in splošni pogoji za organizacijo turističnih potovanj so sestavni del vseh naštetih programov! PIVOVARNA UNION SJcL)^ijnt(j/(! Erik obkroži - Gorenjski glas nagradi Če ste se v enem od nagradnih krogcev na fotografiji prepoznali, pokličite Gorenjski glas do vključno TORKA, 9. januarja 2001. do 14. ure. Naša telefonska številka za Vaš klic: 04/201-42-00. Nagrade so res super: po en GlASOV IZLET PO IZBIRI (za eno oseho) kadarkoli, vse tja do 31. januarja 2003. tfT£KAXiM &£tAl/Ni CA VASA POSTA Pisali ste nam: Darja Prevc, Irena Koka(j, Zala Vrliunc, Jane: Pegam, Miša Hafner, drugošolci iz Gorenje vasi. Jasna Delanovič, Gaja Repe, Teja Klinar, Tina Berčič, Teja Markelj, Tina Ktamenčič, Mateja Rajgelj, Urška Savič, Nina Čebela, Est era Burgar, Natalija Snedec, Melita Zorman, Tjaša Zamida, Marko Kura/t, Robi Jerič, Borut Koritnik, Žiga Gašpirc, Blaž Potočnik, Ajda Roje, Andrej Kos, Katja Kular, Ana Čeferin, Maja Dobrajc, Luka Krajnik, Maja Kavčič, Nejc Šubic, Helena Bemik, Jure Platiša, Aljaž Bemik, Aljaž Mule/, Katja Erelih, Doris Rutar, Urška Bogataj, Leja Tompa, Urban Tušar, Urška Pintar, Jure Bregant, Danaja Kostelec, Zoja Čmileč, Marti Dušak, Aljaž Zelnik, Barbara Žužek, Maša Mesesnel, Nika Padovac. Na nagradni izlet, ki bo predvidoma maja, tokrat vabimo Tino Ktemenčič, NAGRAJENA PESEM MILE1XIUM in NOVO TISOČLETJE IDEJE IN PRIPOMBE ZA NOVO TO STOLETJE: OTROCI SO NAŠE NAJVEČJE BOGASTVO! DEKLARACIJE IN CITATI ODRASLIH LJUDI, REKLAMIRAJO SE KOT VSE DRUGE STVARI; AMPAK RESNICE V TEH "MODROSTIH" NI, ŠOLA, UČENJE, HITETI V KORAK S ČASOM, ČLOVEK SE IZGUBI, ČE NI PODOBEN ŠPORTNIM ASOM! A MISLITE, DA MI OTROCI SLEDIMO TEMU DIRU? MATERIALNE DOBRINE, DENAR IN USPEH, OČETOV ČIR NA ŽELODCU SPLOH NI VEČ GREH! KARIERO LE MALO IZ ROK IZPUSTITE, AKCIJE ZA SVOJE OTROKE PRIHRANITE, JIM VSAJ MALO OTROŠTVA PUSTITE! POTEM KO BOMO ODRASLI IN V SVET ODŠLI, ATIJE IN MAMICE, OSTALI BOSTE SAMI. VELIKO ČASA BO ZA KARIERE IN DENAR IN V NAŠIH SRCIH BO OSTAL OTROŠTVA ČAR. SAMO MALO POZORNOSTI SI ŽELIMO, TEŽAVE IN RADOST NAJ Z VAMI DELIMO; AVTO BO KASNEJE DRUŽINSKI PRESTIŽ, RADOST IN SREČA SE DOBITA ZA DROBIŽ! ŠE ENKRAT NAJ VAM POSREDUJEMO OTROŠKI APEL: IGRE, POGOVOR, TOPLINA IN OTROK BO SREČNO ŽIVEL! • Tina Klemenčič, 7. c r. OŠ Orehek Veseli december December je čudovit mesec. V decembru zapade prvi sneg in vse izložbe trgovin so okrašene s čudovitimi okraski. V decembru hodi Miklavž, ki mi vedno prinese darilo. V tem mesecu je tudi veliko praznikov in začetek novoletnih počitnic. Doma postavimo novoletno jelko in jo okrasimo z raznimi okraski. Po novem letu pa je vse spet po starem. • Maja Kavčič, OŠ Ivana Groharja, Škofja Loka Kaj si »elhn v novem letu? • V novem letu si želim en meter snega, da bi se smučal in sankal. Peter in Mitja Ž. • Veliko sreče in zadovoljstva. Simona • Želim si dobro zimo. Moja sestra si želi veliko igrač. Tadeja • Da bi zapadel sneg. Aleš, Blaž in Mitja H. • Da bi se podaljšale počitnice. Rok • Da bi me Milan pustil pri miru. Tina D. • Želim veliko snega, mamici in atiju pa veliko zdravja in veselo novo leto. Gašper • Atiju želim lep avto. Žiga • Nekaj daril. Urška • Želim si veliko uspeha; mamici zdravja; atiju, da bi še kaj naredil; sestri, da bo dobra učenka. Jan • Želim si sneg. Mamici in atiju želim, da bi bila zelo, zelo srečna, sestri pa, da bi bila pridna. Tjaša • Učenci 2.a r. OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas Poljanski šolarji na lovski razstavi Na Miklavžev dan so šli učenci razredne stopnje v lovski dom Poljane. V domu jih je pričakala gospa Sely, se jim predstavila in zaupala, da je tudi sama lovka. "Najprej nas je peljala v prostor, kjer so nagačene živali," poročajo mladi novinarji iz 2. b. "Povedala je, da je pred mesecem dni na Notranjskem srečala medveda. Ko je čakala lovce, se je za njenim hrbtom zaslišalo šumenje. Mislila je, daje lovec. Obrnila se je in nekaj metrov pred seboj zagledala medveda. Oba sta obstala in se gledala iz oči v oči." Gospa Sely je šolarjem priznala, da je bila tako prestrašena, da je pozabila na puško, ki jo je imela ob sebi. Medved se je na srečo obrnil in odhlačal. Učenci so spoznali posamezne živali. Med drugim so zvedeli, kakšna je razlika med samcem in samico, kako živa- li živijo, se prehranjujejo, kje prebivajo... Zvedeli so tudi, da sta prava zimska zaspanca le polh in svizec. V prvem nadstropju doma je galerija. Učenci so si ogledali dela slikarja Andreja ilitaro-va. Na stenah je viselo prek trideset slik. Na njih so bile upodobljene predvsem živali iz naših gozdov: lisica, divji prašič, prepelica, volk, gams, fazan, divji petelin, košuta... Učenci so se gospe Sely za strokovno predstavitev in vodenje po razstavi zahvalili s simboličnim Miklavževim darilom. Plakat o Prešerna Andreja Triler in Dora Hauptman, učenki 5. b razreda v osnovni šoli Cvetka Golarja na Trati, sta pripravili kratek pro gram o Prešernovem življenju. Pogumno sta se javili in prebrali pesem Povodni mož, ki sojo pozneje tudi dramatizirali. Izdelali sta tudi plakat in ga opremili s Slikami. Veliko gradiva za plakat sta dobili v Kekcu, nekaj pa tudi v šolski knjižnici. Obesili sta ga na tablo. V razredu sta prižgali svečke in dišeče palčke, zagrnili zavese in ugasnili luči. Prostor je bil temen, gorele so svečke, bilo je lepo slovesno. Andreja in Dora sta bili veseli, ker so ju sošolci poslušali in sodelovali. Tudi učiteljica ju je pohvalila. Obljubljata, da se bosta prihodnje leto spet javili. Smeh je pol zdravja Prt spoznavanju družbe učiteljica vpraša učenko: "Kaj je narodna manjšina?" I !<:enka, ki ni poslušala: ''Narodna mašina je... stroj..." • TJaša Brus, OŠ Simon Jenko, Kranj Poskusimo še mi Po zelju in repi bo dišalo Kako že pravijo, da "dolenjska botra špara, kadar nima". Mislim, da nas je zdaj tudi na Gorenjskem dosti takih "bo-tric", ki bomo morale presneto stiskati, da bomo zvezale začetek meseca s koncem. Januar bo presneto dolg! Poznam kar precej gospodinj, ki se ta čas rešujejo z repo in zeljem. V Dolharjev ali v Novakov mlin stopijo po ješprenj ali kašo, ki se bogato nakuha, malo kakšne obrane kosti vržejo v lonec, da po suhem svinjskem zadiši, zraven dajo še krompir ali žgance, pa je kar hitro mesec naokrog. Zdaj je tudi čas, ko pogosteje segamo v zamrzovalno skrinjo. Kar malo preglejte zavitke, kaj vse ste jeseni skrbno shranile: bučke, broko-li, cvetačo, brstični ohrovt, rumeno in belo kolerabo, jušno zelenjavo in še kaj. Tudi jago-dičevje, borovnice, rdeče jagode, ribez, kosmulje, josto in podobno, porabite zdaj. In z gobami ne čakajte! Bolje je, da že februarja spraznete skrinjo in da ta nekaj mesecev počiva, kot pa, da spomladi mečete proč zamrznjeno hrano, ki ji je rok uporabnosti že pretekel in nima več pravega okusa in vrednosti. Fižolova juha z zeljem 25 do 30 dag suhega Jižola, 10 dag jušne zelenjave, 10 dag krompirja, 3 dag maščobe, žlička moke, 5 dag prekajene slanine, 2 dag čebule, stok česna, lovorov list, ščepec majarona, kuhano kislo zelje. Že dan ali vsaj nekaj ur prej fižol preberemo, operemo in namočimo, naslednji dan pa ga Kisla repa s kašo - burkaša v 2 litrih vode kuhamo. Med kuhanjem dodamo lovorov list. Ko je fižol na pol kuhan, dodamo kot repo naribano zelenjavo in na kocke narezan krompir. Medtem pripravimo pre-žganje iz maščobe, slanine, moke in čebule, dodamo še strt česen in vse skupaj strese-mo k fižolu. Juho zboljšamo s koncentratom, dodamo ščep majarona, dosolimo in po-pramo. Tako skuhani fižolovi juhi dodamo po želji kuhanega kislega zelja z zeljnico vred in pustimo, da še enkrat dobro prevre. Če prekajenega mesa nismo kuhali med fižolom, ga lahko kuhamo v zelju. Zelo dobro je takšno fižolovo zelje, če v njem kuhamo kranjsko klobaso. Primorska trojka Potrebujemo: 10 dag suhega jižola, 15 dag krompirja, 15 dag rumene kolerabe, 6 dag maščobe, od tega polovico prekajene slanine, 3 dag čebule, strok česna, jedilna žlica moke za prežganje, juha za zalivanje, sol in kis. V loncu kuhamo prebran, opran in namočen fižol. Napol kuhanemu dodamo na debelejše ploščice ali na kocke narezano kolerabo in krompir in med kuhanjem solimo. Nato naredimo prežganje in ga stre-semo v juho. Trojko po okusu dosolimo, lahko tudi popramo in zelo malo okisamo. Če smo v trojki kuhali kos suhega mesa, bo še okusnejša. Lahko pa vzamemo vseh živil nekaj več in dobimo gostejšo juho, ki nam nadomesti enolončnico. Praženo kislo zelje I kg kislega zelja, 5 dag masti ali olja, 1 sesekljana čebula. Zelje kuhamo v večji količini vrele vode. Če je prekislo, vodo odlijemo in zalijemo z drugo. Kuhano zelje odcedimo in stresemo na praženo čebulo, premešamo in še nekaj časa dušimo. Še boljše bo, če mu bomo med dušenjem dodali žlico zaseke in po okusu paradižnikove mezge. Zraven ponudimo pire krompir, seveda pa bo teknil tudi kos pečene purice ali pa kaj svinjskega. Kisla repa s kašo - burkaša 1 kg kisle repe, 30 dag kaše, liter in pol vode, 10 dag zaseke iz prekajene slanine ali ocvirki, sol. Na repo nalijemo vodo in jo damo kuhat. K napol kuhani repi stresemo oprano kašo, solimo in kuhamo tako dolgo, da se kaša razkuha. Jed naj bo precej gosta; če pa je vendarle pregosta, prilijemo malo vode in vse skupaj še enkrat prevre-mo. Zabelimo s preevrto zase-ko ali z ocvirki. Burkaša, ta stara gorenjska jed, je še boljša, če se v njej kuha kos svežega ali prekajenega svinjskega mesa. Popečena gorenjska mesta I kg krompirja, 40 dag koruzne moke, 15 dag zaseke iz prekajene slanine, 1 l slanega kropa. V tej jedi prevladuje krompir. Olupimo ga in skuhamo v sla- ni vodi. H kuhanemu krompirju stresemo moko in oboje kuhamo še 15 minut. Nato eno tretjino vode odlijemo in shranimo. Moko temeljito premešamo s krompirjem, da nastane gladka zmes in po potrebi prilijemo še vodo, v kateri smo kuhali žgance. Mesto nato pečemo v ponvi na zaseki še 15 minut. Med peko jo večkrat premešamo. Pečeno mesto stresemo v skledo in zabelimo z ocvirki. Prekmurska bujta repa Potrebujemo 1 kg sveže svinjske glave s kostmi, 40 dag svežega plečeta ali kak drug kos svežega mesa, 1 kg kisle repe, 1 del prosene kaše, 2 sesekljani čebuli, 1 žlica moke, 2 žlici masti, 1 del kisle smet ne, l žlička rdeče paprike, sol, voda. Kos svinjske glave in plečeta damo kuhat s kislo repo. Vode nalijemo le toliko, da je vse komaj pokrito. Ko je repa napol kuhana, ji dodamo oprano proseno kašo, solimo in kuhamo tako dolgo, da se vse skupaj zmehča. Če je svinjina mlada, bo kuhana prej kakor repa. zato jo takoj, ko je mehka, vzamemo iz lonca, repo pa kuhamo naprej. Medtem ko se repa z mesom kuha, na masti zarumenimo sesekljano čebulo in moko, dodamo še papriko in takoj zalijemo ter pustimo, da malo prevre. Nato prežganje zlijemo k repi; tako jo izboljšamo in zgostimo. Vse skupaj naj vre še 10 minut. Ce ne želimo prežganja, umešamo smetano z moko in repo zgostimo s podmetom. Mod« Usnjene hlače Nepričakovano so letos zelo dobro sprejeta oblačila iz gladkega napa usnja. Največkrat so v črni ali temno rjavi barvi, pa naj gre za hlače, krila, brezrokavnike, jakne... Če imate rade živahne kombinacije, se boste zagotovo odločile za napa hlače po helsinško. Te namreč zahtevajo zraven pisan črtast pulover in škotenjce v eni od barv puloverja. V našem primeru so rjaslo rdeče. Mehko usnje in dober kroj zagotavljata dobro počutje in sproščeno gibanje, nobene utesnjenosti... EN J V letu 2001 Gimnazija Kranj slavi stoletnico prve mature. Foto: Gorazd Kavčič POGLEDI Z GORENJSKEGA JUGA Da po končani osnovni šoli učenke in učenci nadaljujejo šolanje na srednji stopnji, je zadnja desetletja že samo po sebi umevno. In prav tako, da jih dobršen del hodi v gimnazijo. Pa ni bilo zmeraj tako. Sredi šestdesetih nas je večina že nadaljevala, v gimnazijo smo šli bolj redki; večina je bila poslana v takšno srednjo ali poklicno solo, ki je že sama po sebi zagotavljala poklic in največkrat tudi zaposlitev. Gimnazija pa je že od tysega začetka šola, ki še štiri leta po osnovni širi in pog/ab/ja splošno izobrazbo, predvsem pa Posameznika pripravlja za šolanje na višji in visoki stopnji. Matura na gimnaziji je simbolni obred, ki po eni strani potrjuje, da je posameznik po izobrazbi in vzgojenosti (?) že kar dozorel, hkrati je nekakšna iniciacija v "pravi" študij. Stoletnica prve mature na Gimnaziji Kranj je odlična priložnost za razmišljanje o teh rečeh. Sam se ob tem vprašam, od kdaj so pravzaprav gimnazije na Slovenskem. Odgovor ponudi geslo Gimnazija v Enciklopediji Slovenije. Pomenljivo ie dejstvo, da so prvi šoli te vrste ustanovi/i protestantski stanovi v Celovcu (1553) in Ljubljani (1563). Prva slovenska gimnazija je torej nastalo- le tri leta po izidu prve slovenske knjige, Pobudniki so bili isti! Pol stoletja pozneje, okoli 1600, v navalu najhujše protire formacije, so protestantske knjige požgali, šole pa zaprli. Toda medtem ko novih, katoliških knjig, niso tiskali, so učeni jezuiti takoj poprijeti z delom na šolskem polju. Že 1599 so v Ljubljani ustanovili popolno jezuitsko gimna-z\io, ki je imela šest razredov, štiri gramatika/ne in dva humanitetna. Njihove šole so (p)ostale temelj srednjega in višjega šolstva na Slovenskem, vse do ukinitve reda 1773. Šol seveda niso ukinili, ampak So jih le prestavili pod upravo države, in pod to so, z izjemo redkejših Zasebnih ustanov, zlasti cerkvenih, ostale vse do naših dni. V takšno (post)jezuitsko gimnazijo je hodil tudi France Prešeren. Po osnovni šoli (norma/ki) v Ribnici (1810-12) in Ljubljani (/SJ'2-13), je tu končal vseh šest letnikov gimnazije (1813-19) in prva dva letnika filozofije na liceju. Leta 1821 je šel na Dunaj, tam opravil še tretji letnik filozofije in se nato vpisal na pravno fakulteto, jo /826 konča/ in /828 pro- Prispevek gimnazij k maturi slovenstva moviral. Gimnazijo so v tistih letih, ko jo je obiskoval, ravno reformirali; ukinja/i so novosti (več naravoslovja in matematike), ki so jih vanjo uvedli Francozi, in jo spravili na stari tir, v čisto latinsko šolo. Hoditi na gimnazijo v tistem času je bil izrazit privilegij, rezerviran za najboljše učence iz višjih slojev; med slednje so se počasi uvrščali tudi premožnejši kmetje, zlasti če so imeli oporo v številnih stricih duhovniki/i. In prav takšen je bil primer Ribičevih in Boštjanovih iz Vrbe in Muhovčevih iz Žirovnice. Ko je hodil bodoči pesnik v šole, je bilo šest njegovih stricev iz teh hiš duhov/likov in vsi so mu tako ali drugače pomagali; najbolj pa stari stric Jožef Prešeren, Boštjanov iz Vrbe, brat pesnikove stare oziroma očetove matere Mine. Večina prešerno-slavcev soglaša, da se imamo morda prav njemu zahvaliti za pesnika. Ta stric ga je namreč podpiral tudi potem, ko se je odločil, da ne gre v leme-nat; drugi ga gotovo ne bi, ne strici ne starši. Gimnazije v slovenskih deželah so bile tiste šole, iz kateri/i je izšla vsa poznejša narodna elita. Kar poglejte stara gimnazijska izvestja ali zbornike, ki ji/i izdajajo razne gimnazije ob svojih visokih jubilejih - na seznamih maturantov so tako rekoč vsa imena, ki v zgodovine te nacijc pomenijo "nekaj več". Omogočiti toliko nadarjenim posameznikom maturo na gimnaziji in s tem nadaljevanje šolanja na tujih in domačih univerzah je posredno pomenilo ustvarjati pogoje za maturo naroda. Ta seje zgodila v letih 1990-91, ko smo Slovenci postali tiacija, narod z lastno, od največjih nacij sveta priznano državo, narod, ki je dozorel za samostojno življenje v prihodnosti, kije neodvisen, čeprav se bo v prihodnjih letih sam odločal o vstopanju v nove mednarodne povezave. In kaj je skupnega veliki večini tistih posameznikov, ki so k maturi nacije v zadnjih dveh stoletjih prispevali največ? To že, da so bili Slovenci in še marsikaj, ne nazadnje pa tudi to. da so v svojem življenju sami enkrat maturirali - na eni od slovenskih gimnazij. Kvantiteta je tudi v tem primeru preskočila v kvaliteto; ko jc mat uri rolo dovolj posameznikov, je naposled dozorela tudi nacija. • Miha Naglic 7 \ Stoletnica prve mature Gimnazija Kranj v letu 2001 slavi 100-let-nico prve mature. Na šoli bomo jubilej počastili z vrsto prireditev v prvi polovici leta 2001. Prireditve bodo namenjene tako sedanjim in nekdanjim gimnazijcem ter seveda zainteresiranim občanom. Prvi sklop prireditev smo poimenovali Gimnazijski večeri. Na teh večerih nam bodo predavali nekdanji gimnazijci. Vsako drugo sredo v mesecu bomo poslušali predavanja z naravoslovno-matematičnega področja, vsako tretjo sredo v mesecu bomo govorili o različnih zanimivih temah, kot so popotništvo, alpinizem, alternativa ipd, četrta sreda v mesecu pa bo namenjena literarnim ustvarjalcem. Začeli bomo že ta mesec, zaključili pa maja. Januarja, februarja in marca se bodo predavanja začela ob 17. uri, aprila in maja pa ob 18. uri. Prvo predavanje bo imel prof. dr. Peter Šemrl. Lotil se bo zelo življenjskih tem, od obresti do igranja lota, in nam poskuša/ pokazati, daje matematika lahko zelo zanimiva. Vljudno vabljeni na predavanje prof dr. Petra Šemrla, ki bo v sredo, 10. januarja 2001, ob 17. uri v konferenčni dvorani Gimnazije Kranj. O ostalih predavanjih pa vas bomo sproti obveščali v Gorenjskem glasu. Zvrstilo se ho tudi več umetniških nastopov. Naša nekdanja dijakinja Manca Urbane pripravlja muzikal skupaj z našimi dijaki. Premiera bo februarja v kulturnem domu v Stražišču. V ponedeljek, 5. februarja 2001, bo koncert gimnazijskega pevskega zbora, ki ga bodo popestrili gimnazijski recitatorji, učenci glasbenih šol in drugi gosti. Od 12. do 16. februarja bomo imeli teden odprtih vrat. Obiskovalci si bodo lahko ogledali, kako na naši šoli poteka pouk pri posameznih predmetih. Vsak dan v tednu pa bomo podrobneje prikazali eno izmed področij našega dela. Vsak večer bodo naši dijaki izvedli recital, in sicer- v ponedeljek v angleščini, v torek v nemščini, v sredo v francoščini, v četrtek v španščini in v petek v slovenščini. V avli šole in v knjižnici bomo mesečno postavljali razstave umetnikov - naših nekdanjih dijakov in profesorjev. Februarja bo v knjižnici otvoritev stalne razstave Učbeniki in učni pripomočki naših profesorjev, poleg konferenčne dvorane pa bo otvoritev razstave Raziskovalna dejavnost dijakov Gimnazije Kranj. Maja ho v avli Mestne občine Kranj razstava Gimnazija Kranj in 100 let njenih matur. Maja načrtujemo zaključni prireditvi, in sicer v začetku meseca na Gorenjskem sejmu drugo srečanje nekdanjih gimnazijcev, konec maja pa svečano akademijo, s katero bomo zaključili praznovanja ob 100-letnici prve mature. Ravnatelj; mag. Franci Rozman Gorenjsko ureja uredniški odbor: zgodovinar Jože Dežman, filozof Miha Naglic, novinarka Marija Voičjak in odgovorna urednica Leopoldina Bogataj S T O L E T N I C A PRVE M A T u R E 1 Foto: Tina Doki V družini Šinkovec trije rodovi kranjskih gimnazijcev Oče Stane, sin Jan in vnuk Anže Pa niso le moški v družini Šinkovec tisti, ki zvesto sledijo tradiciji šolanja na kranjski gimnaziji: obiskovali sta jo tudi Stanetovi hčerki Tjaša in Janina (slednja je tam sedaj profesorica), pa Janova žena Breda, kije maturirala leto dni za Janom. Lani je maturiral Janov starejši sin Anže, prihodnje leto bo tudi Drejc, enaka pot pa najbrž čaka tudi najmlajšega Domna. Če bi segli še dlje v preteklost Šinkovčeve družine, bi našli še kakega gimnazijca, med drugimi se je tam šolal tudi oče Stanetove žene Zdenke. Generacija, ki je dozorela med vojno Da se ne bi izgubili v vseh rodovnih povezavah, smo se osredotočili le na tri rodove moških v kranjski družini Šinkovec. Oče Stane, rojen leta 1923, je bil gimnazijec še v časih, ko je bila gimnazija osemletna. Najprej je bil leto dni na nižji gimnaziji v ljubljanskih škofovih zavodih, to pa zato, ker je bil v otroštvu hudo bolan in ker je po operaciji ozdravel, ga je mama zaobljubila duhovniškemu stanu. V Ljubljani pa ni zdržal in tako je v drugi razred nižje gimnazije prišel v Kranj. Na vsej gimnaziji je bilo tedaj okoli 400 dijakov, takrat se je začela delitev na paralelke, v Stanetovem razredu pa je bilo kar 52 dijakov. V šestem razredu je njegovo šolanje prekinila vojna, bilje interniran v koncentracijsko taborišče. "Zaradi vsega tega sem pozno maturiral," se spominja najstarejši maturant v Šinkovčevi družini. "Ko sem se vrnil iz Dachaua, sem najprej z izpiti zaključil gimnazijo, nato je bilo treba v vojsko, leta 1948 pa sem na zadnjem roku izredne mature končal gimnazijsko šolanje. Spomnim se, da so bili profesorji zelo razumevajoči in nas niso preveč mučili, saj so sodili, da smo med vojno veliko hudega prestali. Posebno rad se spominjam profesorja Polenca in enega z vzdevkom Cezar, ki sta nam bila še posebej naklonjena. Po maturi sem se sicer vpisal na ekonomsko fakulteto, vendar potem nisem študiral tega, ker sem se vključil v politično delo. Poiskal sem si delo, saj sem imel tedaj že družino. Leta 1956 pa sem se vpisal na tekstilno fakulteto in tam leta 1961 diplomiral na kemijskem oddelku. Potem sem se zaposlil v svoji stroki, najprej v IBI-ju, nato pa sem bil direktor kranjskega tekstilnega šolskega centra in zveznega centra za tekstilne inštruktorje. Leta 1969 sem se zaradi posledic taborišča invalidsko upokojil." Stanetova matura je bila spričo vojnih razmer drugačna kot prejšnje in poznejše. Njegova generacija je bolj kot s šolskim zrelostnim izpitom dozorela v krutih življenjskih razmerah, ki so krojile tudi pogoje šolanja. Tako tudi maturantskega plesa ni bilo, namesto izleta pa so šli Šinkovčevi: Sreda, Jan, mama Zdenka in oče Stane, vnuka Anže in Drejc, v ospredju najmlajši Domen s hišnim ljubljenčkom. mladi za malo maturo v gostilno na Rakovici in se tam veselili mladosti. Pač pa'Stane goji stike z nekaj nekdanjimi sošolci: redno se dobivajo v gostilni v Kotu in premlevajo aktualne dogodke. Lepi spomini na gimnazijska leta Jan Šinkovec je maturiral leta 1977. Kdor je imel tedaj odlično spričevalo, mu mature ni bilo treba delati. Jan sicer ni bil med njimi, čeprav je bilo v njegovem razredu kar tretjina odličnjakov. Sicer pa so veljali za najmanjši razred na gimnaziji, ki je imel v četrtem letni- ku le 23 dijakov, od tega le sedem fantov. Jan je maturiral iz slovenskega jezika, zgodovine, samoupravljanja, angleščine in psihologije. "Na maturo sem se resno pripravljal: dva tedna sem vstajal ob sedmih zjutraj in se učil do sedmih zvečer. Ne pomnim, da bi to počel kdaj prej ali pozneje," se svoje mature spominja pripadnik srednje generacije Šinkovčevih. "Treba seje bilo naučiti veliko gradiva, sicer pa menim, da takratna matura v primerjavi z današnjo ni bila tako težka. Ne vem sicer, kako so se oblikovala maturitetna vprašanja, ni pa bila tako centralizirana kot današnja in imel si tudi možnost izbire med matematiko in angleščino. Čeprav sem se odločil za študij fizike, nisem izbral matematike in tudi med izbirnimi predmeti me je bolj kot kak naravoslovni predmet pritegnila psihologija. Po zaslugi profesorja Ažmana je bila pač zelo priljubljen predmet." Jan ima na gimnazijska leta lepe spomine. Resda se mu je še velikokrat po gimnaziji sanjalo, da dela maturo, a pritiski iz tistih let so zbledeli in ostalo je tisto, kar je bilo prijetnega. Maturantski ples so imeli v hotelu Creina, pred četrtim letnikom so odšli na maturantski izlet po Jugoslaviji in spoznavali različne kulture v tedaj skupni državi, iz gimnazije so ostala številna prijateljstva. Janova žena Breda, ki je maturirala leto dni za njim, pa doda, da se je tudi njuno partnerstvo začelo na gimnaziji, in sicer na enem od gimnazijskih plesov v šolski telovadnici. Številni pari, ki jih poznata in z njima prijateljujeta, so se našli na podoben način. Matura ni bila pretežka Gimnazijsko tradicijo Šinkovčevih je prvi nadaljeval Anže. Sedaj je 20-Ietni mladenič že študent na pravni fakulteti, predlani pa je bil maturant. "Maturo sem naredil leta 1998, in sicer iz slovenščine, matematike, angleščine, zgodovine in fizike. Zbral sem 23 točk, kar pomeni, da sem povsod dosegel oceno 4 in dodatne točke pri predmetih, ki jih delaš na višjem nivoju. Ni se mi zdela zahtevna. Zdi se mi, da so se starši celo bolj obremenjevali z njo kot jaz sam. Oba, oče in ded, sta mi večkrat dejala, naj se več učim, na koncu pa se je vendar vse dobro izšlo," je bil redkih besed za sedaj najmlajši maturant med Šinkovčevimi moškimi. Za sedaj, kajti že prihodnje leto bo maturo delal sedaj 17-letni Drejc: "Ne, nič se še posebej ne pripravljam na maturo, saj mislim, da mi bodo štiri gimnazijska leta dala toliko znanja, da jo bom lahko naredil. O študiju še nisem čisto odločen, bolj pa mi ležijo naravoslovni predmeti." Na kranjski gimnaziji si želijo najboljših Kranj ima mladine za dve gimnaziji Gimnazija Kranj ni več edina v mestu: pet oddelkov ima ekonomska in tri tehniška gimnazija, kar je skupaj toliko, kot jih ima kranjska. Na Gorenjskem se kosa s škofjeloško in jeseniško, pa tudi med ostalimi slovenskimi gimnazijami seže visoko. O tem sedanji ravnatelj mag. Franci Rozman. "Rezultati šole so vse boljši, pri čemer ne mislim le na učni uspeh, pač pa tudi na rezultate številnih tekmovanj. Močni smo na raziskovalnem področju in prav na naši šoli se je pred desetletjem začelo gorenjsko tekmovanje mladih raziskovalcev, ki gaje potem prevzela Srednja elektro in strojna šola Kranj. Na njem naši dijaki vsako leto poberejo precejšnje število priznanj. Minulo leto pa je bilo uspešno tudi po številu državnih prvakov, saj smo jih imeli kar 13. Nismo pa močni le intelektualno, temveč naši dijaki dosegajo uspehe tudi v športu: tako sta naši plesalki Tina in Nina Šarčevič iz Plesnega kluba Bled na svetovnem prvenstvu modernih plesov lani dosegla drugo mesto." Kako uspešni pa so vaši maturantje? "Po splošnem uspehu smo vse boljši, saj so dijaki zadnjo maturo opravili 99-odstotno. Prvi dve leti, odkar je spet matura, smo imeli veliko odličnjakov, sedaj malo manj in bo treba delati na tem, da izboljšamo tudi ta dosežek. Uspehi so pomembni, saj je vse bolj odvisno od same šole, kolikšen vpis bo imela. Za gimnazijo se odloča vse več mladih in ker v Kranju nismo več edina tovrstna šola (gimnazijske oddelke imata tudi ekonomska šola in srednja elektro in strojna šola), se bomo morali potruditi, da bi dobili najboljše ravno k nam. Sicer pa sta nam po najboljših dijakih zadnja leta najbolj konkurenčni dve ljubljanski gimnaziji, bežigrajska in škofijska. Kar zadeva ostali dve gorenjski, torej škofjeloško in jeseniško, pa si uspemo dokaj enakomerno porazdeliti najboljše: nekaj jih mi poberemo njim, nekaj oni nam." In kako dobiti najboljše? "Pomembno je več stvari, najprej znanje, ki ga da šola, potem odnosi med dijaki in učitelji, pogoji šolanja, tehnološka razvitost... Razmere se tudi pri nas spreminjajo, postajamo odprti za javnost, veliko učiteljev se vključuje v slovenske in mednarodne projekte, spreminja se odnos do staršev, uvajamo projekte, kot je učenje za učenje, kjer dijakom pomagamo, da se znajo učiti, naši dijaki delajo kot prostovoljci, uvajamo samopomoč med dijaki... skratka odlikuje nas več novosti." Kljub temu kranjska gimnazija še vedno velja za strogo šolo. "Res je in pri tem nameravamo vztrajati, kajti vse več staršev ugotavlja, da permisivna vzgoja ni učinkovita in da je mladim treba postavljati omejitve. To ne velja le v družini, pač pa tudi v šoli, zato smo pri nas ohranili nekatere norme, ki jih šolski pravilniki ne vsebujejo. Tako še vedno "kompliciramo" pri opravičevanju odsotnosti, zahtevni smo pri preverjanju znanja in spodobno." Kam sodi vaša šola na lestvici slovenskih gimnazij? Mas. Franci Rozman "Realen rezultat uspešnosti neke šole je osip v četrtem letniku. V tem pogledu sodimo v špico in nas prekašata le bežigrajska in škofijska gimnazija. Po splošnem uspehu na maturi sodimo med prvih pet, če ne celo med prve tri gimnazije. Prešibki smo na žalost glede odličnjakov na maturi. Pozna se nam namreč, da do konca delamo po programu, medtem ko nekatere gimnazije v četrtem letniku delajo le še na pripravah na maturo. V vrh sodimo tudi v naravoslovju in fakultete s tovrstnimi programi zelo cenijo maturante z naše gimnazije." Gimnaziji velikokrat očitajo, da dijakom trpa v slavo preveč podatkov, ki iih v življenju ne bodo potrebovali, namesto da bi razvijali njihovo sposobnost razmišljanja. "Res je slišati takšne očitke, toda vsi gimnazijski predmeti so namenjeni temu, da dijaku po domače rečeno "kravžljamo" možgane. Podatke, ki se jim mora učiti, bo morda kdaj v življenju potreboval, nekaterih pa nikoli, a imajo kljub temu smisel. Gre za to, da se z učenjem uri spomin, iščejo se povezave, razvija logično mišljenje, skratka, pri dijakih skušamo razvijati čimveč funkcij, ki jih zmorejo mladi možgani." • D. Z. Žlebir S T O L E N I C A PRVE M A T U R E 1 Foto: Tina Doki Ob stoletnici prve mature nastaja obsežen zbornik Ugotavljamo zrelost za študij na univerzi Matura svoje čase ni poznala številčnih ocen. Prvi maturantje so zrelostni izpit opravili z jedrnatim zapisom "zrel", ko pa je leta 1953 maturiral mag. Valentin Pivk, dolgoletni ravnatelj Gimnazije Kranj, je v njegovem spričevalu pisalo: ugotavljamo zrelost za študij na univerzi. Mag. Valentin Pivk se je pred štirimi leti upokojil, s kranjsko gimnazijo pa ga ta čas povezuje zahtevna naloga. Piše namreč knjigo o stotih maturah na Gimnaziji Kranj. Prva je bila leta 1901 in čeprav so različni zgodovinski pretresi in šolske reforme v pravkar minulem stoletju Povzročili, daje nekaj matur tudi izpadlo, bo to knjiga o stotih maturah na kranjski gimnaziji. 9 nJeJ in o maturi smo se z avtorjem pogovarja-tik pred iztekom leta. Na Gimnaziji Kranj ste preživeli več desetletij, najprej kot profesor in zatem kot ravnatelj in bili pri tem priča več prelomnih obletnic. Ste s svojim prispevkom sodelnvnlj Drj kateri od njih? "Že leta 1970/1971, ko sem prišel na kranjsko gimnazijo, smo izdali zbornik ob 70-letnici prve mature. Imel je naslov "70 let Gaudeamus" in že tedaj sem sodeloval z zbiranjem gradiva, seznami maturantov in podobnim. Bolj na široko in odmevno smo obeležili 75-letnico prve mature leta 1976, ko je izšel zelo kakovosten zbornik. Zasluge pri njem ima tudi tedanji predsednik sveta staršev Peter Trobec, zaposlen v Qorenjskem tisku, ki je poskrbel za tiskanje publikacije z zlato naslovnico. Nato smo zbornik izdajali na vsakih pet let. Ko sem pred štirimi leti odhajal v pokoj (na gimnaziji sem preživel tri desetletja, zadnji dve kot ravnatelj), je ob slovesu od kolektiva nastala misel o tem, da bi se temeljiteje lotil zgodovine. Spočetka sem želel pisati le o vojnih in povojnih letih, o katerih je v zborniku 1976 obsežen prispevek objavila Olga Janša - Zorn. Toda pri brskanju po preteklosti seje pokazalo, daje marsikaj zanimivega in še nenapisanega iz obdobja pred letom 1941." Kaj vse ho torej v knjigi o stoletnici mature na Gimnaziji hrani? "Knjiga bo obsežna, imela bo okoli 350 strani, poleg besedila tudi veliko dokumentov, med njimi denimo faksimile enega prvih slovenskih spričeval, izdanega leta 1871, ko je bila osnovana slovenska realna gimnazija, prva s slovenskim jezikom. Uvodoma sem se namreč lotil nastanka slovenskih gimnazij. Njeni temelji so postavljeni leta 1849, leto po pomladi narodov, ko je izšel Osnutek razvoja gimnazij in realnih gimnazij v Avstro-Ogrski. Ti temelji večidel veljajo še sedaj, v teh letih so se te šole spreminjale organizacijsko. V knjigi bodo objavljeni tudi predmetniki, ki so v gimnazijah veljali nekoč in danes, pa naloge prve mature leta 1901, spričevala iz tistega časa, po poglavjih pa se lotevam Mag. Valentin Pivk razvoja slovenske gimnazije od začetkov, prek francoske gimnazije v Kranju v času Ilirskih provinc do današnjih dni. Posebno poglavje je namenjeno materialnemu položaju gimnazije (zanimivo je, da so v preteklosti bogati meščani ustanovili sklad, kije podpiral revne dijake pri šolanju), predmetnikom, disciplinskim in vzgojnim ukrepom, pregledu vseh matur v stotih letih, gimnaziji med obema vojnama, od 1914 do 1918 in od 1941 do 1945, pregledu gimnazijskih pravil, vključevanju šole v okolje... Zbral sem tudi seznam vseh učiteljev, ki so kdaj poučevali na Gimnaziji Kranj, in seveda vseh maturantov. Slednjih je bilo do leta 2000 že 8702." Delovni naslov knjige je Gimnazija Kranj in njenih sto matur. Pa jih je bilo res sto? "Med drugo svetovno vojno ni bilo mature, prav tako v obdobju tako imenovanega usmerjenega izobraževanja, medtem ko jih je bilo v času po prvi svetovni vojni več, tako da vseh matur najbrž ni bilo natanko sto. Toda to je bilo stoletje, ko so potekale mature in ko so dijaki tako ali drugače zaključevali gimnazijsko šolanje in se vpisovali na univerzo." Matura se je v minulem stoletju spreminjala. Kaj vse ste o tem odkrili v svojih virih in bomo brali v vaši knjigi? "Kdaj se pojavi prva matura, ni povsem jasno, menda pa s tem lahko povezujemo pojav omejevanja vpisa na univerzo na Pruskem pred tristo leti, kar daje slutiti, da so za vstop na univerzo predtem preverjali znanje. In pri nas? Govoril sem vam o osnutku razvoja gimnazij in realnih gimnazij v Avstro-Ogrski monarhiji leta 1849: ko je gimnazija postala osemletna, seje začela tudi matura. Že leta 1850 so v treh slovenskih gimnazijah opravljali maturo. Prve mature so bile izpit iz vseh gimnazijskih predmetov. Kranjski maturantje (prva generacija je maturirala v šolskem letu 1900/1901) takšne niso doživeli. Pač pa je bila tedanja matura iz materinščine (kar je tedaj pomenilo nemščino), prevoda iz latinščine in grščine v nemščino ter iz nemščine v latinščino, ter iz matematike. Občasno so dijaki delali še ustne izpite iz prirodopisa, fizike in zgodovine. Kranjski maturantje so delali maturo tudi iz slovenskega jezika. Deželni jezik tedaj ni imel enakovredne veljave. Že čez nekaj let je bila matura malce olajšana, ko so opustili prevode, leta 1908 pa so črtali tudi slovenski jezik in ga že naslednje leto zaradi protestov spet uvedli. Takšna matura je bila potem tudi v kraljevini Jugoslaviji: obvezen je bil srbski, hrvaški in slovenski jezik, v času unitarizma pa tako imenovani narodni jezik, pozneje eden od živih tujih jezikov, matematika in klasični jezik. Latinščina je bila nekaj časa še obvezna, grščino pa so, razen na klasičnih gimnazijah, po prvi svetovni vojni črtali. Med obema vojnama je veljal program realne gimnazije." Kakšna je bila vaša matura? "Na kranjski gimnaziji sem bil vse od dijaka, profesorja in ravnatelja do starša, tako da jo poznam iz vseh plati. Maturant pa sem bil leta 1953. Moja matura je bila zelo podobna sedanji, izvzemši zunanje ocenjevanje. Imeli pa smo zunanjega predsednika maturitetne komisije, naslovi za naloge so prišli iz Ljubljane in tudi kar zadeva strogost profesorjev, bi bila tedanja matura lahko verodostojna primerjava današnji. Delali smo jo iz petih predmetov: slovenskega jezika, matematike, tujega jezika (bodisi ruščine bodisi angleščine), novejše zgodovine in po izbiri enega naravoslovnega predmeta. Takšna matura je veljala do začetka šestdesetih let. Pravzaprav je imela ime matura le do srede dvajsetih let, pozneje seje imenovala višji tečaj- ni izpit, od šestdesetih do sredine devetdesetih let, ko spet postane matura, pa se ji je reklo zaključni izpit. Morda še zanimivost: spočetka matura ni imela številčnih ocen ali točk, kot jih poznamo sedaj. Prvi maturantje so dobili oceno "zrel", v mojem času pa so v spričevalo zapisali ugotovitev "zrelosti za študij na univerzi". V začetku šestdesetih so zrelostni izpit delali kot maturitetno nalogo z zagovorom in izpitom iz slovenskega jezika, vendar takšna ni trajala dolgo. V vaši generaciji ste zaključni izpit delali iz materinščine, matematike ali tujega jezika (šlo je za izbiro), samoupravljanja s temelji marksizma in novejšo zgodovino Jugoslavije ter izbirnega predmeta. Usmerjeno izobraževanje je črtalo zaključni izpit, spričevala so izdajali na osnovi zaključenega četrtega letnika, in sicer kot diplomo. Leta 1994 je končala šolanje zadnja generacija "usmerjen-cev", razmišljanja o ponovni uvedbi zaključnega izpita pa so se začela že prej..Leta 1990 je bil proti temu še velik odpor in leta 1991 je generacija gimnazijcev končala šolanje z "invalidnim" zaključnim izpitom, le iz dveh predmetov: slovenskega ali tujega jezika ali matematike in še enega od ostalih predmetov. Leta 1992 je bil spet normalen zaključni izpit, leta 1995 pa matura, kakršno poznamo sedaj." Kakšen je vaš odnos do današnje mature? "Doživljal sem obdobja, ko mature ni bilo in se mi takšen sistem ni zdel dober. Ne gre za to, da dijaka z maturo privijaš, pač pa predstavlja sintezo določenega znanja, koristnega za naprej. Ko je bila matura v obliki maturitetne naloge, se mi prav tako ni zdela dober nadomestek: od nje je bilo odvisno vse, hkrati pa ni bila nujno plod dijakovega dela, saj je bilo mogoče te naloge celo vnaprej naročiti. Tretji tip zaključnega izpita s štirimi predmeti je bil že ustrezen zaključek šolanja, z obveznimi predmeti na eni in izbirnimi na drugi strani se je ponujala možnost opredelitve. Predmet samoupravljanje s temelji marksizma je pač v tistem obdobju zahteval sistem. Sedanjo maturo v celoti odobravam. Ne le zato, ker sem sodeloval pri njenem nastanku, pač pa je v šolski prostor prinesla določene kvalitete. Objektivnosti ocen lahko verjamemo, saj ocenjujejo zunanji ocenjevalci. Zaradi mature vsa štiri leta dijaki resneje delajo (gre vendarle za nekakšen pritisk), enako pa velja tudi za učitelje. Z njo se preverja tudi ustreznost programov in vrh vsega je tudi mednarodno priznana." Mednarodno sodelovanje dijakov in učiteljev Gimnazija Kranj je zelo aktivna na področju mednarodnega sodelovanja, saj organizira izmenjavo dijakov z Dansko in Nemčijo, profesorji pa sodelujejo na mednarodnih konferencah in v mednarodnih izmenjavah učiteljev. Izmenjave z Dansko S projektom izmenjave z Dansko so začeli že v letu 1999 na pobudo gospoda Igorja Grudna. Rezultat dogovarjanj je bil obisk skupine dvajsetih danskih dijakov z dvema profesorjema sredi marca 2000. Teden dni trajajoč obisk dijakov iz danskega mesta Frederikssund v Sloveniji predstavlja začetek trajnejše mednarodne izmenjave med Gimnazijo Frederikssund in Gimnazijo Kranj, nadvse koristne za oboje. Prvi dan obiska so gostje spoznali mesto Kranj, sprejel jih je tudi župan Mohor Bogataj. Naslednji dan so obiskali slovenski parlament in si ogledali znamenitosti Ljubljane. Popeljali smo jih v Postojno, kjer so imeli priložnost občudovati značilnosti kraškega podzemlja, pa v Lipico in Piran. Videli so tudi nekaj gorenjskih biserov: Bled, Planico z njeno skakalnico velikanko, izvir Save v Zelencih. Pravo pustolovščino pa so doživeli, ko smo jih peljali na sankanje v Lom pod Storžičem. Nekaj ur so bili navzoči tudi pri pouku, tako da so od blizu spoznali slovenski način šolanja. Za goste so profesorji pripravili geografsko in zgodovinsko predstavitev Slovenije; geografsko prof. Helena Križaj, zgodovinsko prof. Ljuba Brajnik. O alpinizmu pa jim je pripovedala prof. Marija Štremfelj. Velikana slovenske besede pesnika Franceta Prešerna so predstavili naši dijaki z recitalom Lost faith. Recital je nastal pod mentorstvom prof. Barbare Logar. K popolni predstavitvi pesnika je pripomogel tudi gimnazijski pevski zbor pod vodstvom prof. Vide Kopač. Septembra 2000 so dijaki danskim prijateljem vrnili obisk. Prvi dan, ko so se nastanili pri gostiteljih, so si ogledali glavno mesto Kopenhagen. V parlamentu jih je sprejel prvi minister in jim razložil danski državni sistem. Naslednji dan so preživeli v šoli, kjer so prisostvovali pouku in spoznavali šolski sistem. Po pouku so se odpravili na obisk k županu Frederikssunda, ki jim je predstavil življenje v mestu. Del popoldneva so preživeli na ladji, s katero so prejadrali tamkajšni fjord. V preostalih dneh so si ogledali še čudoviti grad Frederiksborg, rojstno hišo H. C. Andersena v mestu Odense in zabaviščni park Tivoli. Sodelovanje z Nemčijo Gimnazija Kranj sodeluje v projektu izmenjave učiteljev, ki ga organizira Zavod RS za šolstvo, Finančno podporo nudi ta tudi Zavod RS za šolstvo ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Letos je bilo takšno enotedensko izobraževanje, ki se ga je udeležila profesorica Zdenka Vrbinc, p^ri nemških kolegih organizirano že petič. Namen izobraževanja v Brandenburgu od 20. do 27. oktobra 2000 je bil, spoznati metodično-didaktične vidike poučevanja različnih predmetov, materialno opremljenost šole, učna gradiva in druge pripomočke, ter spoznati delovne razmere učiteljev ter njihov položaj v širšem okolju. Namen obiska je bila tudi priprava izhodišč okvirnega programa prihodnjega sodelovanja (opredelitev metod dela, časovna opredelitev posameznih faz izmenjave, finančno in kadrovsko kritje sodelovanja). Dogovorjena je že enotedenska izmenjava z nemškimi dijaki v šolskem letu 2001/2002. Gimnazija Kranj se zaveda pomembnosti mednarodnega sodelovanja, zato se je v mesecu maju 2000 javila na natečaj za izbiro koordinatorjev za mednarodno sodelovanje, ki ga je razpisalo Ministrstvo za Šolstvo in šport. Na natečaju je bila šola izbrana, za koordinatorico mednarodnih dejavnosti pa imenovana profesorica Zdenka Vrbinc, Profesorica Fan i Mavric seje udeležila mednarodne konference I*EARN (International Education and Resource Network), ki je potekala od 10. do 16. julija 2000 v Pekingu na Kitajskem. Konference se je udeležilo 63 držav oziroma 438 udeležencev. Na konferenci je prof. Mavričeva sodelovala s predavanjem Učenje na daljavo za učtelje in dijake. Projekt "Europe-at-Seftool" Gimnazija Kranj se je vključila v projekt "Evropa v Šoli", ki sloni na povezovanju partnerskih šol. Za komuniciranje uporabljajo internet, obdelujejo pa teme, ki zadevajo evropske interese. Teme projektov so izbrane tako, da mlade spodbujajo k ustvarjalnemu delu s pomočjo računalnika in k odkrivanju novih dimenzij, ki jih prinaša skupno življenje v razširjenem evropskem prostoru. Spodbujajo razvijanje sposobnosti prt komuniciranju prek in ter net a. Za oblikovanje spletnih strani je potrebno znanje, ki je v današnjem svetu hitrega tehnološkega razvoja in novih informacijskih tehnologij zelo koristno. Projekt Evropa v šoli poteka že 40 let, zdaj že v 32 evropskih državah. Evropa v šoli skuša na zanimiv in starostni stopnji otrok in mladostnikov primeren način promovirati evropsko zavest med otroki in mladostniki, med učenci osnovnih in srednjih šol ter študenti. Dijaki se pri tem projektu naučijo: - poiskati partnerje v dveh evropskih državah, - izdelati spletno stran na izbrano temo, - predstaviti skupni izdelek na Internetu. Tema, ki si jo je izbrala naša gimnazija, je bila Dediščina naših, dedkov in babic pod mentorstvom prof. Fan i Mavric, partnerje pri projektu pa našla na Cipru in v Rusiji. Ves zbrani material so dijaki uredili, napisali spremni tekst, slike pa z optičnim čitalcem prenesli v računalnik. Delo je potekalo delno pri urah Informatike, večji del pa so ga dijaki opravili doma. Ko so vse to opravili, so se lotili izdelave spletne strani. Kaj je nastalo v njihovem skupnem projektu treh držav Cipra, Rusije in Slovenije, si lahko ogledate na spletni strani, na naslovu: http://www.s-gim.kr.edus.si/projekti. Krpanje proračunskih lukenj Marko Jenšterle, zunanji sodelavec Odkar smo v Sloveniji dobili nov način določanja cen naftnih derivatov, so bili potrošniki le redko deležni njegovih ugodnosti. Po novem se naše cene bencina in drugih naftnih derivatov določajo glede na vrednost cene nafte po svetu in na tečaj dolarja. Zato je že nekajkrat prišlo do pocenitve bencina, kar je bil za voznike na začetku kar precejšen šok, saj že desetletja niso vajeni tega, da bi lahko z vožnjo celo kaj prihranili. Ampak te pocenitve so bile res kratkotrajne. Navadno je že čez nekaj dni prišlo do povečanja cen. Bencin je pač eden najpomembnejših virov polnjenja državnega proračuna, saj pri Petrolu od litra bencina dobijo le okoli 13 tolarjev, vse ostalo pa gre za dajatve, pri katerih levji delež pobira država. Ko bi torej pred dnevi zaradi razmer na svetovnem trgu moralo priti do pocenitve bencina, je vlada hitro spremenila uredbo o določitvi zneska trošarin za motorne bencine, tako da so drobnoprodajne cene ostale nespremenjene. Povečal pa se je priliv v državno blagajno. Vlada se za takšne ukrepe odloča Iz razumljivih razlogov. Že zdaj so ocenili, da bo primanjkljaj v proračunu v obdobju od januarja do marca 2001 znašal skoraj 82 milijard tolarjev. Za njegovo pokritje naj bi najeli za 72 milijonov tolarjev kreditov. Analitiki so na primer ocenili, da bi lahko letni primanjkljaj leta 2001 znašal kar 330 milijard tolarjev, kar je dodatna katastrofa. Ker proračun za prihodnje leto še ni sprejet, smo spet dobili obdobje začasnega financiranja po tako imenovanih dvanajstinah. To pomeni, da bodo institucije, ki so vezane na proračun, tri mesece dobivale le po dvanajstino tistih sredstev, ki so jih porabile v letu 2000. Takšno financiranje je v interesu finančnega ministrstva (saj gre za prisilno varče- MHz 89,7 Trenutki našega vsakdana Roka Velikega brata Peter Čolnar, zunanji sodelavec vanje), prav nič pa ni zaželeno pri večini drugih ministrstev, saj resno ogroža nekatere večje projekte, predvsem investicije. Negotove razmere na področju proračunskega financiranja so tudi posledica vladanja kar treh vlad v zelo kratkem obdobju. Potem ko je desnica zrušila liberalce in za nekaj mesecev sama prevzela oblast, je na volitvah vajeti države spet prevzela v roke liberalno-levičarska vlada. Vlade pa s posebnim užitkom politično drugače opredeljenim naslednikom puščajo dolgove. Toliko bolj, ker jih nikoli ne plačujejo tisti na vrhu, ampak oni na dnu. Bencin je samo eden od načinov pokrivanja teh lukenj. Ker je najopaznejši, je za večino državljanov tudi najbolj boleč. Navsezadnje si marsikdo že želi, da bi mu država končno nudila še kaj dobrega. Slovenci smo pred desetimi leti brez najmanjšega oklevanja izstopili iz neprijazne Jugoslavije in se odločili za samostojno Slovenijo, saj smo predobro videli čudno kroženje denarja po državi, predvsem pa je bilo to obdobje nečistih računov. Množica kapitala se je pretakala brez neke posebne gospodarske kontrole, kajti nad vsem skupaj je prevladovala politika. Družba, proti kateri smo se usmerili po razpadu Jugoslavije, pa je popolnoma drugačna. Zahodna Evropa je urejena, natančna in precizna. Za vsak še tako majhen izdatek zahteva račun in takšno razmišljanje je bil šok tudi za nas, saj so ljudje med drugim nenadoma morqli začeti zbirati račune za olajšave pri dohodnini, sredstva iz proračuna pa je sploh mogoče dobiti šele po natančnih obračunih porabljenih sredstev in nič več v naprej, kot je bilo to nekdaj. Ampak ljudje so hitro opazili tudi to, da urejenost država zahteva samo od njih, sama pa se obnaša precej drugače. Dohodnino vrača počasi in z zamudo, govori o svobodnem trgu, vendar ne dopušča cenejšega bencina... Zaradi vseh teh stvari seji lahko zgodi, da bodo njeni državljani namesto njene urejenosti raje vzljubili sivo ekonomijo, v kateri se mnogi že zdaj odlično znajdejo. Marko Jenšterle ni član nobene stranke. Komentarji so njegova osebna stališča. Če vam nekdo reče, da ga lahko kritizirate, pričakuje, da ga boste hvalili. Tako je bilo in tako je tudi ostalo. Če vzame človek stvar resno in se ravna po prepričanju, da lahko sedaj v demokraciji vsak v vsakem trenutku opravlja potrebo na vsakem kraju, lahko postane stvar hudičevo resna. Kmalu se bo prepričal, daje lahko glasen samo do višine svoje plače, oziroma svojega položaja, drugače... Drugače seže do človeka nevidna roka Velikega brata. Nekoč smo rekli, da imamo novinarji vgrajeno samoobrambno avtocenzuro. Ni res, da ne bi smeli biti kritični, vendar je šlo vse po nekakšnih nepisanih zakonih. Novinar lokalnega lista je na primer lahko kritiziral (seveda bolj v rokavicah) republiške in zvezne funkcionarje, Bog ne daj pa, da bi se lotil lokalnih! Novinar republiškega časopisa je bil lahko kritičen do lokalnih in zveznih funkcionarjev, zavedati pa se je moral, da so republiški funkcionarji nekaj kot svete krave v Indiji. Novinar zveznega časopisa je lahko udrihal po vseh nižjih funkcionarjih, seveda pa je vedel, da tudi pomotoma ne sme usmeriti kakšne strele proti bogovom na Olimpu. Takšnih pravil ni nihče določal, vendar smo samoohranit-veno vedeli, da veljajo. Seveda so bila tudi pravila, ki so nam jih sporočali glavni uredniki, ki so bili v "nedemokratičnih časih " tudi nekakšni po/itkomi-sarji. Nedemokratični časi? Priznajte, da gre za lep izraz sedaj, oziroma v času, ko je za nekatere pri nas posta/a beseda "komunizem" že nekako napada/na. Saj poznamo tisti odmev "Vse pa res ni bilo tako slabo!" Vse res ni bilo, "samo" kar precej ljudi je bilo ob premoženje in življenje... Vrnimo se k (samo)cenzuri. Tudi nekaj direktnih zapovedi je bilo. Na primer, da je prepovedano rušiti lik predsednika Tita. V praksi je to izgledalo tudi tako, da nenadoma nismo več pisali o tem, kako je kakšen osemdeset letni k še čil in razumen... Pravijo, da se časi spreminjajo in mi z njimi. Nekaj je res na tem, vendar mora preteči očitno kar veliko let, da se to kaj pozna v praksi. Slovenske oblastnike v tujini še vedno gledajo v drugačnem ogledalu, kot nam ga ponujajo domači mediji. Očitno pa naj bi še vedno veljala avtocenzura, oziroma posledice, če se novinar spozabi in posreduje pogled kakšnega tujca na našega "ljubljenega vodjo ". V času, ko je predsednik Kučan napihoval "avnojske sklepe" in s tem obnavljal spore med Slovenci, je na primer voditelj TV dnevnika Janko Sopar, posredoval izjavo avstrijskega predsednika vlade Schuessla, da je predsednik Kučan z eno nogo še vedno v prejšnjem sistemu. Ste opazili, da od takrat nič več ne vodi TV dnevnika? Seveda ne zato, ker se je občasno pojavljal s can-karjanskimi brki... Nič novega. Pravzaprav gre samo za nadaljevanje utečenega. V času, kot se po "kadrovskih čistkah" Bajukove vlade izvajajo "strokovne kadrovske zamenjave " Drnovškove SZDL, se spomnimo, da so vsi nastavki kadrovske kuhinje nastajali v zadnjih osmih letih koalicijske zgodovine LDS. Če je potrebno, zamenjajo predpise, zakone in tudi ustavo v skladu s svojimi dnevnimi potrebami. Povzel bom besede, ki jih je objavi/ radijski komentator Goj-ko Brvar lani v začetku avgusta v SP Dela: "RTV Slovenija je bila tisto jesen tik pred iztekom mandata ključnih urednikov. Na nacionalni televiziji je bil odgovorni urednik Lado Am-brožič, ki se je mnogim v LDS zdel problematičen. Ker je imel v uredništvu zadostno podporo, brez soglasja sodelavcev pa bi ga bilo nemogoče zamenjati, je LDS podprla dopolnilo, s katerim je državni zbor to pravico novinarjem ukinil... Na mesto odgovornega urednika informativnega programa televizije so izvolili Uroša Lipuščka... S tem, ko je bila stranka, ki sicer prisega na liberalne vrednote, pripravljena zaradi enega samega človeka spremeniti celo zakon, je prestopila mejo državniškega ravnanja in pokazala, da so ji dolga leta na oblasti zrahljala občutek za nekatera načelna vprašanja demokracije." Kaj pa, če gre pri vsem samo za dolgo roko Velikega brata? PREJELI SMO Spoštovano uredništvo Rad bi vas seznanil s problemom, kije zelo močno povezan z menoj, a je daleč od tega, da bi bil samo moj. To je problem, ki odpira mnoga vprašanja na področjih sociale, družinske problematike, sodstva ter je preko družinske problematike problem slovenskega naroda nasploh, ker ta vprašanja pušča odprta. Najbrž bi bilo najbolje na kratko ta "problem"poimenovati vzgoja. V javnosti se že dalj časa krešejo različna mnenja o pravilnosti različnih vzgojnih metod, o učinkovitosti sodobne "moderne" vzgoje ter o tradicionalnih vrednotah, ki jih je slovenski narod imel, a se vse bolj in bolj izgubljajo v pozabo. Vsi vemo, da so včasih otroke vzgajali drugače, kot jih vzgajamo danes. Nudili so jim lahko mnogo manj materialnih dobrin, a so jim cesto dali nekaj, česar danes skorajda ni. Otroku so posvetili čas, če so ga le imeli in mu dali pozornost tudi v smislu, da so mu postavili meje, do kod in kako lahko gre brez nevarnosti zanj in za okolico. Učili so ga različnih vrednot, kot sta poštenje in spoštovanje (kje sta ti vrednoti danes?). Otroka so učili zaupanja (komu lahko človek zaupa sedaj?) Cesto so za to, da so otroku uspeli postaviti prave meje uporabili tudi to, čemur danes pravimo "vzgoja po riti". Da, velikokrat pridemo starši v situacijo, ko enostavno beseda ni zadosti in je potrebno otroku povedati in pokazati, kaj je prav in kaj ne tudi na drugačen način. Vedno pa je prav, da takemu ukrepu sledi tudi to, da otroka pobožamo, ga vzamemo v naročje, mu razložimo, zakaj jo je dobil po zadnji plati, mu pokažemo, da ga imamo radi. Dostikrat moramo biti starši pri postavljanju meja zelo vztrajni in dosledni, da se te meje obdržijo. Kaj pa uči "moderna" vzgoja ? Pusti otroka, da se vzgaja sam. Kako? Kdo pa mu bo povedal, kaj je prav in kaj ne? Kdo pa mu bo pokazal, kje so meje? Tak otrok bo zapuščen, ne bo navajen discipline, bo brez delovnih navad, ne bo spoštoval družbenih norm in bo imel probleme, če ne prej, pa v vrtcu ali šoli. Da, "moderna" vzgoja dela s pretiranim popuščanjem otrokom medvedjo uslugo. Javnost v veliki meri podpira tako vzgojo. Je bolj popularna, bolj pribljubljena ter bolj "humana ", predvsem pa za starše in vzgojitelje mnogo, mnogo lažja in manj odgovorna. Saj se otrok vzgaja sam. Že res, a le do neke mere, od koder mu morajo naprej pomagati starši. Sam sem pristaš in zagovornik prvoopisanega načina vzgoje. Zakaj? Zato, ker vem, da ta način vzgoje prinaša rezultate. Sem oče triletnega sinka Gabrijela, ki ga je sodišče dodelilo v vzgojo in varstvo njegovi materi Ireni Debeljak. Tu se že pojavi prvi problem. Sodišče dodeli otroka tistemu staršu, ki ga predlaga Center za socialno delo. Ni problem samo v tem, da si svetovalec ne vzame časa za to, da bi proučil, kje so za otroka bolj primerne življenjske razmere, ampak avtomatsko po standardni proceduri otroke dodeli materam (vsaj pri mlajših otrocih je vedno tako (op. besede svetovalke Taškarjeve CSD Lj. Bežigrad)), tudi če tam niso najbolj primerne razmere za otrokovo vzgojo in rast. To odločitev sodišča sem sprejel kot tudi sklep o višini preživnine in vse ostalo. Nisem pa bil zadovoljen z obnašanjem svetovalke na CSD, ki je odkrito povedala, da ni pristaš moških in je na to celo ponosna. Vse, kar je gospa Taškarjeva (iz CSD) naredila, je bilo na podlagi pogovorov z bivšo ženo, ki pa ji govori razno-razne laži in stvari, ki so brez vsake realne osnove. Zaradi popolnoma neprimernega obnašanja in nesramnosti do mene sem vložil prošnjo za zamenjavo svetovalke, a me od takrat CSD sploh ni več obveščal, kaj se z našim "primerom" dogaja. Kmalu so na CSD s pomočjo kriznega tirna na Centru za pomoč otrokom, mladostnikom in staršem na Gotski ulici v Ljubljani "ugotovili", da sem neprimeren vzgojitelj in mi dovolili stike z otrokom le še enkrat tedensko popoldan. Z otrokovo materjo sva se sicer dogovarjala o stikih s sinom tudi mimo omenjenega termina, a se je CSD vedno znova vmešaval. Oboji so kontaktira/i le z materjo, mene so le dvakrat povabili na razgovor na mojo prošnjo, in me ob tem, ko sem jim povedal, da, ko Gabrijelu ne moreni dopovedati z besedo in mu jo kdaj tudi dam po zadnji plati, razglasili za "tistega, ki zagovarja fizično nasilje". Ob tem mi je psihologinja Ribičičeva povedala, da je tudi ona udarila svoje otroke, a le, ko ji je šlo že čez rob (pa se vprašajmo, kje je več ljubezni in kje več nekontrolirane jeze in želje po pravilni vzgoji) in tudi sinova mati je izjavila, da Gabrijela pocuka za uho in nanj zavpije, če je to potrebno. Stiki so potekali norma/no naprej, vsako sredo do 30. novembra 2000, ko sva se s sinovo materjo dogovorila, da bo Gabrijel nekaj dni božičnih praznikov preživel z menoj. Povedala je tudi, da ima naslednji dan razgovor s svetovalko na CSD. Lepo pa je, ko lahko grem z dvignjeno glavo Boštjan se ne spominja več, kdaj je pokadil prvo travo. Bilo je tako, mimogrede. Spontano. Kot narediš še požirek iz steklenice, pa nisi več žejen. "Ne da bi kaj pomislil, sem segel po dimu. ki je krožil od enega do drugega. Mnogi so pripovedovali, da so pri tem odplavali v nebesa, toda jaz nisem čutil ničesar. Le malo sem bil omotičen, nič drugega. In potem sem si govoril: pa ti si klasa, marihuana kadiš, kot da ti nič ni! Bravo!" Naslednjič ko so spet pokadili travo, jc bilo samo po sebi umevno, da bo del užitkov pripadal tudi njemu. Korak do heroina je bil le vprašanje časa. "Če se vržeš z drugimi v morje, ne moreš pričakovati, da boš ravno ti prišel ven suh." razmišlja Boštjan, ko se spominja časov, ki mu danes zvenijo kot "pustolovščina", resničnost pa je bila daleč od tega. "Ko sem se začel fiksat, je bil to še zadnji korak proti dnu," odkritosrčno prizna. "Mladim, tako v osnovni šoli kot v srednji šoli bi mora/i predstavljati pekel mamil, mi, ki smo le mu ušli. Tako pa jim le kakšen psiholog razlaga teorijo, s katero pri mladih dosežejo nasproten učinek: vzbudijo jim radovednost... Zgodilo se je, da včasih ni šel iz hiše več kot teden dni. Le takrat, ko mu je zmanjkalo fiksa, je Šel na ulico ali na znane punkte. kjer je prodal nekaj fiksov, daje zaslužil zase. Za dekleta je lažje USODE Piše Milena M i k 1 a v c i č priti do mamila: prvemu moškemu se prodajo za nekaj mark... Skoraj vsa, ki uživajo mamila, to počnejo... Ko sem ga vpraša/a, ali bi lahko še dandanašnji spoznal tistega, ki se fiksa, se je samo prizanesljivo nasmehnil. Na deset korakov, je odgovoril. Na nosu jim piše in vem, kdo je zadet in kdo ni. Tisti, ki so na heroinu, so kar naprej zaspani. Leni. Utrujeni. Staršem, ki sumijo, da je z njihovim otrokom nekaj narobe, bi priporočil, da naredijo hiter, toda učinkovit preizkus s svetlobo in temo. Pri hitrem prehodu iz svetlega v temno ali obratno, zenice reagirajo, pri tistih, ki so na heroinu, ostanejo nespremenjene... Boštjan se je v redkih prebliskih, ko se je zavedal, da tako ne gre več naprej, odločil, da ne bo več jemal mamil. Toda do teh sklepov je prišel ponavadi takrat, ko je bil zadet, ko mu je bilo lepo in ko je bilo take in podobne sklepe "brez škode" sklepati. "Videl sem, v kakšni krizi so se znašli tisti, ki so se čistili," pove s svojim mirnim in tihim glasom. "Telo, ki je bilo vajeno strupa, se je čistilo počasi in v strašnih bolečinah. Pri tem se je širil neznosen smrad, tako značilen za uživalce mamil." "Preden sem odšel v skupnost Don Perina, sem se hotel sam rešiti zasvojenosti. Ne samo enkrat, neštetokrat. Toda vsakič sem znova segel po dozi, kajti trpel sem peklenske muke. Toda ko mi je bilo enkrat vsega dovolj, sem sprejel pomoč domačih, ki so obljubili, da mi bodo stali ob strani." Najprej seje umaknil v samoto. Kjer je bil sam s seboj. In s svojimi bolečinami, strahovi, travmami in s svojo odvisnostjo. Ko je čez nekaj mesecev, ki so bili najtežji v njegovem življenju, prispel nekam na jug Italije, v eno izmed Don Perinovih skupnosti, je bil praktično čist. "Na mamilih nisem bil že skoraj tri mesece. Sam sebe sem prepričeval, da mi ustanova, kot je Don Peri nova, ni potrebna. Toda mama in teta sta me prepričali, da brez tega ne gre. Še danes sem jima hvaležen, da sta mi stali ob strani v trenutkih, ko se mi je šlo za življenje." V trenutkih, ko seje pobiral, je spoznaval še druge plati življenja. Ljubezen naprimer. Dekle, s katero sta začela "hoditi", je vedelo, kdo je. Toda kljub temu je ljubezen zagorela in dala Boštjanu novih moči. Vsako bilko, na katero se je lahko oprl, je še kako potreboval. "Nešteto usod sem slišal v mesecih, ko sem bil enak med enakimi," pazljivo izbira besede, ker noče izpustiti ničesar, kar bi bilo važno. "Večkrat sem doživel, ko je kakšnega popadla želja po ponovnem omamljanju. Nihče pod milim nebom ne pozna toliko zvijačen izgovorov kot ravno narkomani. Tudi mene je zagrabilo. Mama je hudo zbolela, potrebuje me, nujno moram domov, sem ji začel "težiti" po kakšnih dveh mesecih. Toda še pogledati mejim ni bilo treba, pa so vedeli, kaj imam za bregom. Toda nihče ni rekel niti besedice. Vrata so bila odprta, lahko bi šel kadarkoli, če bi hotel... Ko je kriza minila, sem se začel tresti... Za trenutek sem postal paničen, ker sem se zavedel, kaj bi se lahko zgodilo... Toda kriza je minila, potem se mi zdi, je bila še ena ali dve. Domov sem se vrnil drugačen človek. In ne samo to: v komuni sem si pridobil številne prijatelje in med njimi sem spoznal, da se mora za svojo srečo boriti vsak sam. Ob strani ti pa lahko stoji le tak, kije podoben pekel sam doživel. Nihče drug." Vključitev v "normalno" življenje je bilo težko. Boštjan je spoznal, da je več kot deset let dobesedno prespal. Da ni ničesar naredil ne zase, še manj za druge. Ni imel nobene izobrazbe, ne službe, ničesar. Še za obleko so mu poskrbeli drugi. "Moral sem začeti od začetka," se nasmehne in nežno prime za roko ženo, ki se nama je proti koncu pogovora pridruži/a. Bili ste hrabri, da ste mu zaupali in verjeli vanj, sem ji rekla. Rada ga imam, je bil njen odgovor, ki je povedal vse. In to pomeni, da ni zbežala stran, koga je videla v krizi, kakšna pa je ta, bodo vedeli le tisti, ki so jo sami doživeli. Tudi danes živita dokaj skromno. Boštjan še študira, plače so slabe, toda" oba vesta, da so ju še bolj združile težave, vdanost, odpuščanje, pripravljenost pomagati, požrtvovalnost in še kaj in- ne toliko mladostne norosti, ko mlad človek želi le uživati, sprejemati in ne misli na to, da je ljubljeni osebi potrebno kdaj tudi kaj dati. "Vsem mladim, ki nasedajo besedam prijateljev, bi svetoval, da si najprej ogledajo, kakšen je narkoman, ko je v krizi, ko bi tudi ubijal, samo da bi prišel do mamila, potem bodo dvakrat premislili, preden bodo segli po prvi dozi. Pot v pekel je lahka, iz njega pa pridejo le redki..." PREJELI SMO Naslednji dan sem dobil od bivše žene pismo, v katerem piše, da je njeno mnenje in mnenje kriznega tirna tako, da "so stiki med menoj in mojim sinom čim bolj omejeni, kar pomeni manjšo možnost vplivanja na Gabrijela, med drugim tudi mojega prepričanja, da otrok potrebuje fizično kazen in ljubezen, zaradi česar je le bolj zmeden". Od sedaj naprej mi dovolijo le dve uri stika na teden s sinom, ker bo to "prispevalo k temu, da nanj s svojim ideološkim prepričanjem ne bom mogel preveč vplivati." Niti CSD niti ljudje z Gotske niso dejansko preveri/i življenjskih razmer, kjer otrok živi sedaj (v eni sobi skupaj z materinim ljubimcem) niti tega, kako mati skrbi zanj. Ne vedo, da zanj nima casa, ker dela vsak dan v j)ozno Popoldne (za kariero se je treba Potruditi), študira za magisterij in ima ob vikendih predavanja, obiskuje svoje številne prijatelje in hodi k uram aerobike. Ironija je, da sedaj najinega sina vzgaja ljubimec bivše žene, ki svojih otrok (kijih ima nekaj) ne vzgaja zaradi svoje neodgovornosti in iz čistega pomanjkanja časa (ker mora paziti mojega otroka). Bivša žena neodgovorno in lahkotno živi in otroka občasno vidi, CSD jo v tem podpira, jaz pa se borim za vsako urico, ki jo preživim s svojim sinqm. Nekaj mora biti hudo narobe v naši državi, da dopušča, da se dogajajo takšne stvari. Vem, da so to vprašanja in teme, ki segajo mnogo globlje od mojega primera, a vendarle vas prosim za kakršnokoli podporo, ki mi jo lahko ponudite. Že vnaprej se vam najlepše zahvaljujem Bogdan Debeljak, Medvode Bodo ženske spet rojevale doma? Pred časom sem v medijih prebral zapis, v katerem je rečeno, da so "ekonomi" zdravstvene stroke ugotovili, da porodnišnici v Kranju in na Jesenicah nista več potrebni. Odmev na takšno drastično odločitev je sprožil val ogorčenja, zato so začeli z zbiranjem podpisov. V tej akciji sodeluje tudi lokalna radijska postaja Triglav na Jesenicah. Kakšen bo končni epilog o tej zadevi, pa bo pokazal čas. Danes bi rad o tem zapisal le nekaj svojih misli. V času pred drugo svetovno voj- no so ženske rojevale večinoma kar doma. Ob takem dogodku je bila prisotna kakšna "amaterska babica", ali pa kar ženske iz soseščine. Po vojni so bile prav porodnišnice deležne izdatne finančne podpore tudi s strani države. Nove porodnišnice so bile vse bolj moderno opremljene, strokovnost zaposlenih pa na visoki ravni. Zato ni čudno, da je postal porod nekaj povsem varnega, celo kadar je prišlo do nekaterih zapletov. Mlade ženske so imele vse več zaupanja v delo teh ljudi. Toda odkar imamo samostojno državo, seje tudi na tem področju marsikaj spremenilo. Denarja za zdravstvo je vse manj, zato so uvedli dodatno zdravstveno zavarovanje. Tudi večino zdravil na recept je treba še dodatno doplačati. Toda vse to je še vedno premalo. Zato so se ekonomski "strokovnjaki" zdravstvene stroke odločili ukiniti obe porodnišnici, tako v Kranju kot na Jesenicah. Torej naj bi po mnenju teh ljudi ostala le porodnišnica v Ljubljani. Čeprav sem na tem področju laik, pa vendar znam misliti s svojo glavo. Zanima me, kdaj bo porodnico, ki bo dobila popadke, pripeljal rešilni avto v Ljubljano, recimo iz Rateč ali kakšne odročne vasi? Se morda v tem pogledu vračamo za sedemdeset let nazaj, v čas pred drugo svetovno vojno, ko so ženske rojevale doma? Sprašujem gospode, ki so se odločili za tak ukrep, v kateri državi EU bi se odločili za kaj takega? Vem, da kronično primanjkuje denarja, toda najti je treba druge možne rešitve. Naj jih naštejem vsaj nekaj. Treba je omejiti draga potovanja naših politikov po svetu, saj imajo včasih toliko spremstva, kot nekoč maharadže. Poslancem je treba ukiniti potne stroške za prihod na seje državnega zbora, saj imajo dovolj visoke plače. Zmanjšati je treba birokratski administrativni aparat na vseh ravneh, saj imamo kar nekaj takih, ki so bolj samemu sebi namen, zato pozdravljam ukinitev ministrstva za malo gospodarstvo. To je bila doslej edina pametna odločitev. Tako številnega birokratskega aparata nima niti pre ne katera močna država EU. Znižati je treba vse tiste visoke plače, ki presegajo petsto tisočakov na mesec in več. Dodatno obdavčiti vse tiste, ki imajo več kot deset milijonov zaslužka na leto, predvsem pa bogate milijonarje in milijarderje. Torej, veselo na delo, smo rekli v komunizmu. Ko sem že pri tem, me zanima sledeče. Kako je mogoče, da ima država dovolj denarja za potepuhe z vseh vetrov, ki ilegalno prihajajo v našo državo? To, dragi gospodje, pa je državni balast. Zagotovljeno imajo streho nad glavo, posteljo, hrano in celo dobro zdravstveno oskrbo. Dajte jim še denar za žepnino in avtomobile, da jim ne bo dolgčas v teh domovih. Slovenskim mladim materam pa vzemite porodnišnice. Potem pa poslušam tarnanje, da je rodnost pri nas nizka. Zakaj? Naj mi kdo od gospodov odgovori, kolikšna je pri nas socialna varnost mlade matere? Kako sramotno nizek je otroški dodatek. Kako arogantno se do mater samohranilk obnašajo posamezniki v socialnih službah. Kako visoki so stroški šolanja že v osnovni šoli. Celo za šole s prilagojenim programom, za otroke, ki so moteni v duševnem razvoju, ni denarja, kar je državna sramota. Česa takega bi se sramoval celo gospod Hitler! Zato bom za konec zapisal takole. Sram naj bo vsakogar, ki bo dvignil roko za to, da se ukineta porodnišnici v Kranju in na Jesenicah. Če pa bo do tega res prišlo, sem prepričan, da so takšni državi šteti dnevi. Janko Fon Jesenice Spoštovani župan, spoštovani predsednik krajevne skupnosti Kranj - Center in spoštovani predsednik Območne gospodarske zbornice! Vse podpisane trgovce v starem delu mesta Kranja zelo skrbi problematika tega dela Kranja, ki spada v krajevno skupnost Kranj - Center in se razteza do konca Pungrata in ne samo do vodnjaka na Glavnem trgu. Priča smo namreč upadanju prometa, števila obiskovalcev in množenju ovir za poslovanje v starem mestnem jedru. Zato smo soglasno pripravili zahteve in predloge za oživitev starega mestnega jedra. Želimo, da krajevna skupnost in Mestna občina Kranj pregledata davčno politiko, ki se nanaša na podjetja in lokale v tem delu Kranja. Ti so namreč na robu preživetja in s tem v položaju, da težko plačujejo davčne obveznosti. Z davčnimi olajšavami, oziroma z znižanjem določenih obveznosti bi družbe lahko precej izboljšale svoj položaj. Skrbi nas nenadzorovano množenje števila (večinoma istovrstnih) trgovin in lokalov na področju celega mesta. Menimo, da je tega glede na število prebivalcev in kupno moč preveč, oziroma je čas, da krajevna skupnost in Mestna občina Kranj pripravila plan, v katerem bo opredeljeno maksimalno število in zvrst lokalov in trgovin, ki so potrebni v Kranju. Vse prireditve, tudi občinske, je potrebno prenesti na Pungrat in pred (ali v) Prešernovo gledališče, da se privabi ljudi v mesto. Nekaj življenja je v tem delu mesta le v petek in soboto, kar pa je premalo za normalno poslovanje. Organizira naj se boljši sejem pri cerkvi vsako soboto dopoldan. Poleg sejmov, ki so dostikrat pre-zentacija črne ekonomije, ki je nelojalna konkurenca trgovcem in gostincem, ki plačujejo dajatve celo leto, bi bilo treba organizirati več kulturnih prireditev. V mestu naj se vzdržuje red in čistoča. Menimo, da bi mesto veliko pridobilo, če bi obnovili viseči most, ki je bil s pogledom na kanjon Kokre prava in edina atrakcija v mestu. Sprašujemo se, zakaj se Mestna občina umika iz mesta, zakaj umika predkupno pravico in zakaj prodaja lokale. S tem povzroča podvajanje istovrstnih trgovin in siromaši ponudbo, mesto pa je še bolj pusto. Tržnica je utrip vakega mesta, zato naj se preseli na Pungrat. Tam je veliko prostora. Pokriti del tržnice bi lahko bil v preurejeni Glasbeni šoli, ki se seli v bivši hotel Evropa. Odkriti del tržnice pa ima dovolj prostora na travniku. Pripomnimo naj, da tudi dostava ni problematična, ker je možna po Cankarjevi ulici (skozi mesto kot doslej) in še iz sejmišča (z ustrezno napravo), kar bi bila velika pridobitev. Tako bi obiskovalci tržnice prehodili celo mesto. Vsi deli starega Kranja bi tako pridobili na atraktivnosti. Ponudbo bi bilo potrebno popestriti z novimi programi. Menimo, da so v občini potrebne institucije, ki bi te programe lahko opredelile. Posamezni trgovci uvajajo nove oblike prodaje, odpiralni časi so pa različni. Zato predlagamo, da občina z odlokom o odpiralnem času uskladi enoten obratovalni čas za trgovine in za gostinske lokale. Menimo, da je sedanja ureditev preveč liberalna in da posamezne družbe to okoriščajo kot konkurenčno prednost, na koncu pa se zadeva izkaže kot anarhična in neučinkovita. Tudi z vidika potrošnika bi bilo prav, da so stvari urejene enotno. Uvedejo se lahko tudi posebne oblike ponudbe, kot so: skupni nakupovalni dan, itd. Dokončati bi bilo potrebno ki-neto, ki sojo začeli polagati pod prejšnjim županom. Okrasitev v delu mesta od cerkve do Pungrata je silno skromna. Veliko luči, ki so že napeljane, ne gori. Mesto bi bilo veliko lepše, če bi bilo tlakovano in osvetljeno, kot je npr. Vodopivčcva ulica. Zanima nas tudi, kam je šlo 40.000 DEM in kam gre denar od gostinskih vrtov. Menimo, da bi se moral vrniti v mesto. Mestno zemljišče je zaradi prepovedanega prometa nižje kategorije, cene nepremičnin v mestu so smešne. Če bi mesto odprli, bi bilo veliko več vredno. Ne razumemo ukrepov, ki ceno nepremičnin v starem jedru znižujejo. Celo porok je v mestu manj kot prej. Za oživitev mestnega jedra predlagamo, da se županstvo preseli nazaj v mestno hišo. Tako bo župan sam lahko začutil utrip mesta in znal izbrati prave rešitve za njegovo ohranjanje in oživitev. Podpiramo tudi projekt gradnje podzemne garaže in dvižnih stopnic na Glavni trg. Slišali smo, daje projekt že pripravljen in daje njegov avtor arhitekt Ciril Oblak. Menimo, da fizična zapora mesta ni dala ustreznih rezultatov. To smo tudi predvide- vali. Žal smo danes v drugem tisočletju, ko je logistika pomembna sestavina poslovnih procesov. Odvija se z vozili in to tako preskrba trgovin in lokalov, kot tudi do kupca, oziroma domov. Veliko družin ima več avtomobilov, kar kaže na to, da se brez avta dandanes ne zgodi nič več. Zato moramo pridobiti nove parkirne površine tik ob starem mestu in na ta način omogočiti poslovnim subjektom in stanovalcem normalno poslovanje in življenje. Menimo, da za zaporo mesta ni zakonske osnove. Želimo in zahtevamo, da nas krajevna skupnost vabi na sejo svojega sveta, ki bo menda še letos. Zahtevamo tudi sprejem pri županu, če je mogoče še letos. Problematika je tako pereča, da se bomo prisiljeni obrniti na višje instance in na medije, če ne bomo mogli spregovoriti v krajevni skupnosti in pri županu. Trgovine in lokali: Elita, d.d., Cafe - restaurant Yasmin, Zlatar - Juwelier Ernest Bivic, Prešernovo gledališče, Dem Trade Križe, d.o.o., Mak, d.o.o., G03, trgovsko podjetje, Laura, Drogesan, Europea, d.o.o., Huan Gong, d.o.o., Point, Kava bar Šink, Boa, d.o.o., Volk kava bar, Cafe ga-lerya Pungert, Desetnica, Ars, prodajalna - galerija, Mič Styling V ASM I vsa fofa ttfiw&'f Piše: Miha Naglic Prešernove sestre Prešernova starša, očeta Šimna in mater Mino, smo v tem pisanju že omenili. Prav tako pesnikovega brata Jurija, ki je bil duhovnik na Koroškem. Vsaj besedo si zasluži njun brat JOŽEF (1803-18). Tudi tega je oče odpeljal k staremu stricu Jožefu na Kopanj in ta ga je imel od vseh Ribičevih otrok najrajši. "Bil je zelo nadarjen, krepak in cvetočih lic ter je veljal za najlepšega ljubljanskega študenta." A je moral že mlad umreti. Tako nam ostane, da na kratko popišemo še pesnikovih pet sestra: od njega starejši sta bili Jera in Katra, mlajše pa Mina, Urša in Lenka. V zgodovino so prišle, ker so bratu stregle ali o njem pripovedovale. JERA (1798-1876), prva od Ribičevih otrok, je bila "med sestrami najbolj nadarjena in najbo-Ijega srca". Mladost je prebila pri stricu Jakobu v Borovnici, brati jo je nauči/a že mali. stric pa še pisali. Tako je bila ona tista, ki sije z bratom dopisovala, ko je šl ud i ral na Dunaju. Gospodinjila je stricu Irancu Ks. Prešernu in nato še stricu Antonu Muhovcu na Koroškem. Po njem je obilno dedovala in se 43 let stara poročila. Ko je ta umrl, je vse premoženje zapustil svojim sorodnikom in ona je kot vdova nazadnje živela v pomanjkanju na Blejski Dobravi. Druga je bila sestra KATRA (1799-1873). Ta je najprej gospodinjila stricu Jožefu na Jezici in v Ljubljani, po njegovi smrti pa bratu vse do konca. "Čeprav je znala brati, je ostala preprosta kmečka ženska brez višjih kulturnih potreb. Že kot otrok ni bila pri- Po ljudjeh gor, po ljudeh dol Terenski ogledi za Gorenjski biografski leksikon jazna, čez čas seje razvila v hudo, gospodovalno, svojeglavo in jezično žensko, 'tercijalko brez srca'. Ker je bil pesnik mirne narave, je njene muhe potrpežljivo in molče prenašal. Kak dan ali dva pred usodnim 8. februarjem 1849 je najbrž pod Dagarinovim vplivom in verjetno s pristankom duševno strtega brata požgala del njegove literarne zapuščine, četudi pozneje ni hotela tega nikomur priznati..." Ali je to res ali ne, ne bomo najbrž nikoli do kraja izvedeli. Vemo pa, daje po bratovi smrti živela slabo; prihrankov ni imela, dediščine tudi ne, preživljala se je s prejo volne in miloščino, ki jo je dobivala od sorodnikov. MINA (1808-78) je kot otrok služila pri stricu Jakobu v Borovnici in se pri njem naučila pisati. Potem je naneslo, da je prav ona prevzela Ribičevino. "Kajje dovedlo očeta in mater, da sta se kljub Jerinemu in Francetovemu nasprotovanju odločila izročili posestvo Mini, ni znano." Ve pa se, da sta si stara zagotovila obilen preužitek, ki je domačijo močno bremeni/. "Izročitelja sla si izgovorila skupno domačo hrano ob nezaklenjenem kruhu, stanovanje, kurjavo, obleko, obutev in znaten priboljšek (letno 10 mernikov soržice /mešanice pšenice in rži, op.p./, 3 mernike pšenice, 4 mernike ajde, 2 mernika rži in K) funtov zabele). Na Ribičevino priženjeni zet je bil dolžan prispevati 500 goldinarjev zaženila, plač- Pesnikova sestra Lenka Prešeren, jbtografirana 12. septembra 1885. Ijivega deloma takoj, deloma v 7 letnih obrokih, I kravo, 2 žrebeti, 8 mernikov soržice, 2 skrinji iz trdega lesa in posteljo z vso posteljnino..." Ta zet je bil Jožef Vovk s Črnivca. V zakonu Mina ni bila srečna. "Mož je imel razmerja z drugimi ženskami, kar ni ostalo brez posledic, bil je surov, brezobziren in je s svojimi nastopi dokončno razbil družino, da ženinim sestram in bratoma rojstni dom ni bil več mikaven." France je imel Mino srčno rad. "Imela je izvrsten spomin in je na stara leta veljala za nekakšno lokalno kroniko. Rodila je 9 otrok. Umrla je za vodenico v Vrbi." URŠA (1809-78) je gospodinjila stricu Francu Ks. na Savi in Goričici, potem pa bratu Juriju na Koroškem. Po njeni sta s sestro Lenko tudi podedovali in si kupili "koi" v Zabreznici, kjer je umrla. "Po postavi je bila med sestrami največja, v obraz pa pesniku najbolj podobna," piše Slodn-jak, čeprav njene slike ne poznamo. LENKA (1811-91) je bila od vseh najmlajša. Služila je stricu Francu in bratu Juriju. /'<> smrti sestre Urše seje preselila domov v Vrbo, podarila nečaku Jožefu Vovku vse prihranke in mu varovala otroke. Na koncu je zbolela za rakom, umrla je v ljubljanski bolnišnici. "Bila je majhne rasli, v gornjem delu obraza podobna pesniku... Imela je odličen spomin. To živo pričo pesnikovega življenja je odkril prešernos/ovec Tomo Zupan, si zapisal njene jasne in prijetne pripovedi ter jih objavil." Tako je nastala knjiga Kako Lenka Prešernova svojega brata pesnika popisuje. 19 ? i (Vir: Anton Slodnjak, SBL) ZGODBA TEGA TEDNA To so naši Igralec je utrujen, ali pa nesrečen. Jurij Soueeh Tole življenjsko misel sem oni dan prebral v velikem intervjuju z imenitno igralko Natašo Barbaro Gračner. In sem se seveda zadovoljno zamislil, da mi je bilo leto 2000 zelo naklonjeno. Preko celega leta se je nabralo lepo število nastopov (in primerne utrujenosti). Lajnarski, igralski in nekateri režijski uspehi so mi razveseljevali umetniško dušo. V decembru smo pa sploh imeli "norenhaus". Tako, da se mi zdi, kako sem na cesti samega sebe srečeval. Me je temu primerno skrbelo, da slučajno ne bi na kakšnem gostovanju kaj zamočili. Saj veste, vse lahko odpade in se prestavi; nikakor pa se ne sme zgoditi, da bi odpovedal dedek Mraz. V vlogi pomočnika dedka Mraza sem gostoval tudi pri naših malih prijateljih v Črni na Koroškem. Skupaj s slavnim čarodejem Romanom (Roman Frelih iz Idrije) sva poskrbela za prijeten in zabaven program. V organizaciji tamkajšnjega Društva prijateljev mladine (Dzina Špeh) smo opravili tudi obdaritev najmlajših. Se pa v tistih koroških krajih vselej dobro počutim. Nič čudnega, ko pa nekaj mojih korenin (po pokojni babici Milki Tepina) izvira z Jezerskega. GTČ Jesenice; Prav prijazno dobrodošla, Branka.' Še pred tem smo Kranjski komedijanti z lutkovno predstavo Rdeča Kapica gostovali v Metliki (Vladka Škof). Tam je za pomoč dedku poskrbel nas prijatelj Tine Miklavžič. To smo izpeljali na Svetega Štefana dan. Istočasno je druga ekipa komedijantov zabavala ljubljansko meščanstvo. Na prizorišču v Parku Zvezda (Mini teater-Robert Waltl) smo prikazali, kako je znameniti in strašni razbojnik Cefizelj butalskega policaju kar trikrat (pred pek arijo) n asu kal. Predstavo si je ogledala tudi ljubljanska mati županja Viktorija Potočnik. In je našla pohvalne besede za to uprizoritev. Res, prekrasno je bila tokrat okrašena naša prestolnica. Na ŠuŠ-tarskem mostu so pripravili (Barbara Zupane) predstave uličnega gledališča in lajnarja kranjskega. Številni gorenja' so me pozdravili med nastopi (kar precej nam jo je zagodel dež. Je res čuden božič, ko so teloh in mačke na Tromostovju prodajali). Smo si bili edini, daje žalostno, ker ni nikjer na Gorenjskem zaslediti niti sence tako okusne okrasitve (in dogajanja). Po številnih deželah sva že vandrala z mojo lajnico. A tako darežljivih ljudi, kot so pri nas ne najdeš nikjer. Lepo število novčičev-za srečoje priletelo v lajnarjev klobuk. Številni otroci so me pozdravljali: "Sreča - za srečo!" in "Kje imaš Debevca?" Vse zaradi tiste tople človeške reklame za Loto (avtorje legendarni Jaka Pucihar). Sem izjemno vesel, da se veča priljubljenost gledališča. Številne novoletne decemberske predstave so bife razprodane. S pirniško predstavo "Trije vaški svetniki" smo na Silvestrovo gostovali na Vrhniki. Prav prijeten in vesel dogodek smo pripravili. Seveda skupaj s prizadevnimi organizatorji (režiser Andrej Stojan), ki so poskrbeli za vse spremljevalne dogodke. Dan pred tem sem bil v kranjskem Prešernovem gledališču (za silvestrsko predstavo so odigrali Teto Magdo). Kulturno društvo B-51 je gostovalo s komedijo "Žurka za punce". Pred razprodano dvorano sta tudi tokrat kar najbolj blestela "domačina " Vesna Slapar in Uroš Smolej. Namesto Nine Ivanič (ki je na porodniškem dopustu) sedaj v vlogi noseče gospodične Jane nastopa režiserka Violeta Tomič. Od tam sem jo mahnil naravnost na Jesenice. Moji prijatelji iz Igralske skupine (predsednik Borut Verovšek) Gledališča Toneta Čujarja so pripravili tradicionalno teatrsko silvestrovanje. Ko sem se malo dalj časa zadržal v pogovoru z novo direktorico gledališča Branko Smolej (službo bo nastopila spomladi: čim bo odslužila zapovedani zakoniti odpovedni rok pri Rini Klinarjevi na Radiu Triglav Jesenice) me je Taubi (Ivan Berlot) takoj otožil, da se grebeni za dobro vlogo v prihodnji sezoni. "Kdo ve, Taubi, kdo ve...?" Koloarska temu je bilo seveda tudi ugibanje, kam odhaja dosedanji direktor Jože Logar. PO sedaj najbrž odpade; naj-resnejši kandidat je Borut Veselko. Če pa gre res k Škoficu na GTV, kam odhaja potem Črt Kanoni? Če pa slučajno... GTČ Jesenice: Prav prijazno dobrodošla, Branka! 45 let Pihalnega orkestra Lesce S pridnostjo do zlate plakete "Ko sem prišel v godbo sem si želel katerikoli drug inštrument, manjše trobilo, samo basa ne. Zaradi teze sem se ga bal. Ampak zgodilo se je tako, da se me ta še danes drži," o svojih začetkih pred petinštiridesetimi leti v Pihalnem orkestru Lesce pripoveduje Franci Slakonja. Orkester, ki je na svoj način ime Lesc ponesel po Gorenjski, Sloveniji in v svet, je v preteklem letu praznoval 45 let ustanovitve in prvega nastopa. Častitljiv jubilej in več kot 40 nastopov v lanskem letu so zaključili z novoletnimi koncerti. Zadnji iz tega cikla bo danes, 5. januarja v Kulturnem hramu na Breznici. Nastopom v madžarskem Veszpremu, na velikonočni procesiji, prvomajski budnici, ob obletnici orkestra, v Beljaku,, na prireditvi Večno mladih, sprejemu olimpijskih prvakov Iztoka Čopa in Luke Špika..., so ob zaključku leta dodali še nekaj novoletnih koncertov. Za začetek veselje do glasbe Pobudnik za ustanovitev godbe na pihala je bil Jaka Eržen, takratni leski "spiritus movens", med drugim tudi prvi povojni predsednik leske Svobode. K sodelovanju je povabil poklicnega glasbenika Branka Lacka, ki je še pred ustanovitvijo bodoče godbenike začel učiti glasbeno teorijo. Ustanovni občni zbor leske godbe na pihala je bil tako 16. februarja 1955. V zapisnik tega zbora je bilo med drugim zapisano: "Pokaže se precejšnje zanimanje, tako da jc bilo v kratkem času 52 prijavljen cev." "K orkestru sem sicer prišel pol leta po ustanovitvi, a spomnem se, da nas je bilo več željnih igranja kot pa je bilo inštrumentov. Večina nas je bila brez glasbene izobrazbe, k igranju nas je gnalo predvsem veselje. Dirigent Lacko je pokazal kako in kaj in mi smo igrali. Na začetku nas je bilo nekaj čez 20, v najslabših letih tudi samo 12," se časov pred štirideset in več leti spominja Franc Slakonja, gospodar Pihalnega orkestra Lesce in hkrati eden od treh še aktivnih ustanovnih članov. V nekaj mesecih je dirigent novopečene godbenike naučil za prvi nastop, uspelo pa jim je poiskati tudi prve instrumente. Tako je 28. novembra 1955, v osnovni šoli v Lescah prvič zadonela glasba leskih godbenikov. Prvo prvomajsko budnico so igrali že naslednje leto. Franc Slakonja je zamudil le dve budnici v vsej zgodovini orkestra: "Včasih smo korakali skozi celotne Lesce, se potem prevažali okrog na tovornjaku, sedaj pa pridemo, zaigramo in nas avtobus odpelje na drugo prizorišče. Na začetku smo igrali koračnici Hercules in Olympia. Ko smo prvo leto igrali koračnico v Ljubnem, se je zbrala množica ljudi. Postregli so nas s pijačo in rekli, zdaj boste pa še eno zaigrali. Nimamo časa, moramo naprej, smo odvrnili, saj smo znali samo dve koračnici." Današnje budnice so drugačne kot nekoč in mogoče še bolj naporne. Včasih se je budnica začela ob 5. uri in se zaključila ob pol osmi, potem je sledil nastop na občinski proslavi na Šobcu. Danes se orkester resda naokrog vozi z avtobusom, a je nastopov več, saj igrajo tako rekoč od ranega jutra dó popoldanske proslave na Šobcu. Orkester se je pomladil "Nekaj ur sem sedel pri dirigentu, pokazal mi je osnovno lestvico... Dober boš," pravi Franc in dodaja, da je bilo prvo leto z igranjem sicer bolj tako... "Dva sta igrala na tako imenovane ES - trombe. Na vaji Pihalni orkester vedno igra tudi na sprejemih domačih uspešnih športnikov, lani so zaigrali zlatima olimpijcema Luki Špiku in Iztoku Čopu. smo igrali koračnico in dirigent opazi, da igrata nekaj povsem drugega. Nakar stopi do njiju in vidi, da sta imela note od klarineta, pa še te obrnjene naokrog." Dirigent Branko Lacko je bil 35 let gonilna sila leske godbe, učil je skoraj vse instrumente, pisal note, aranžiral skladbe ter popravljal instrumente. Tudi Jože Kocjančič, v orkestru jc tudi predsednik strokovno glasbene komisije, sicer pa je končal Akademijo za glasbo v Ljubljani in je prvi hornist Simfoničnega orkestra slovenske filharmonije, je v godbo pred trideset in več letih prišel iz veselja do glasbe. "Veselila me je trobenta, na vabilo godbe za nove člane sva se z naše osnovne šole javila dva. Oba brez znanja. Trobentačev imamo dovolj, rog boš igral, mi je rekel dirigent. Še danes ga igram. Lahko rečem, da je bil tudi orkester tisti, ki je vplival, da sem kasneje postal poklicni glasbenik in ponosen sem na to." V zadnjih letih novi člani v orkester prihajajo z že nekaj znanja iz glasbenih šol. Orkester se je v zadnjih letih močno pomladil, Kocjančič pravi, da gre za prehodno obdobje, ki bo trajalo najmanj 10 let, tako rekoč se je zamenjala cela generacija. Ostali so brez ljudi, ki so zadnjih 20 let tvorili jedro orkestra. Danes so v pihalnem orkestru Lesce tako le še trije iz prve generacije, pet članov je starih okog 50 let, ostalo pa so mlajši, precej od tega jih prihaja iz osnovnih in srednjih šol ter fakultet. Trenutno orkester šteje 60 članov. "Predvsem je v orkestru problematično razmerje med inštrumenti. Pesti nas podoben problem kot mnoge slovenske pihalne orkestre, manjkajo nam glasbeniki, ki bi igrali nizka trobila, to so pozavne, tenorji, baritoni, rogovi, tube... Hkrati se tudi pozna, da so v orkestru mladi glasbeniki, ki jim manjkajo izkušnje, da bi bili recimo bolj samostojni, vodili sekcijo ali igrali solo." Velik problem se pokaže, ko gredo fantje in dekleta študirat' in jim potem zmanjkuje časa za vaje. Tudi tempo življenja se je v zadnjih letih močno spremenil, zato imajo pred večjimi nastopi sek-cijske in skupne vaje (sicer so dvakrat na teden) tudi ob nedeljah. Kar se tiče novega kadra, je zelo pomembna čim tesnejša povezava orkestra z glasbeno šolo. V zadnjih letih je sodelovanje z Glasbeno šolo Radovljica tesnejše zato se preneka-teri mladi glasbenik potem pridruži Pihalnemu orkestru Lesce. Zanimivo je, da je Korakanje v novih poletnih uniformah. Predsednik in dirigentka, Ferdinand Kikelj in Andreja Šolar. bila godba na pihala nekoč povsem v moški domeni, danes pa je v njej že precej deklet. V Pihalni orkester Lesce so prva dekleta prišla v osemdesetih letih. Danes je prav leski orkester eden tistih, kijih ima največ. V njem igrajo tako flavtistke, sak-sofonistka, tubistka kot trobentačke, hor-nistke, pozavnistka in tolkalke. Predanost, veselje do glasbe in druženje Ena od deklet, ki je igrala flavto v orkestru je bila tudi Darja Bešter s Poljšice nad Podnartom. Ko je prvo leto igrala v orkestru je celoten sestav povabila na Poljšico, da tudi tam zaigrajo. Še danes na 1. maja igrajo tudi na Poljšici, kjer je tudi tradicionalni krst za nove člane. Vsak jo dobi z vrvjo po riti in tisti, ki neredno hodi na vaje jih seveda dobi več. Novince predstavijo tudi na vsakoletnem novoletnem koncertu, ko predsednik vsakomur pripne gorenjski nagelj, kot prispodobo, da bo s pridnostjo in vztrajnostjo še dolgo cvetel skupaj z orkestrom. Mladi so se lepo vklopili v orkester, radi hodijo in so zelo ponosni na svoje nastopanje v njem, čeprav včasih težko združujejo obveznosti do šole in orkestra. Menda so bili starejši člani v preteklosti bolj zanesljivi, bolj verni orkestru, zaradi vaje in nastopa so se odrekli vsemu drugemu, toda kljub vsemu se v mladini čuti zvestoba in pripadnost. "Seveda nismo nikoli bili plačani," meni Kocjančič: "Za člane orkestra je pomembna pripadnost, veselje do glasbe in želja po druženju." Prav vsi dirigenti in predsedniki, ki so doslej vodili orkester so na svoj način prispevali k njenemu uspehu. Najdlje je orkester vodil Branko Lacko. Od njega je v začetku devetdesetih dirigentsko palico prevzel Janez Kirin, ki je letos poleti žal preminul v prometni nesreči. Igral je bariton saxolbn in klarinet, bil vsestranski glasbenik in pravi prijatelj, orkestru pa posvetil več kot dvajset let svojega mnogo prekratkega življenja. "Jani je začel uvajati mnoge programske novosti v ZGODBA TEGA TEDNA Pihalni orkester Lesce v aktivni sestavi. repertoar orkestra, posvečal se je dvigu kvaltetne ravni, ki se je kasneje odražala tudi v letih, ko nas je vodil Dušan Mlakar in smo se začeli udeleževati prvih tekmovanj na državni ravni." Nastopili so v Beljaku na tako imenovanem Villacher Kirchtagu, festivalu pihalnih orkestrov, kamor se vedno znova vračajo. Zadnji dve leti orkester vodi dirigentka Andreja Šolar, ki je absolventka glasbene pedagogike na Akademiji za glasbo v Ljubljani, poleg tega v drugem letniku v oddelku tolkal na Srednji glasbeni šoli, največja posebnost pa je, daje že drugo leto zelo uspešna študentka dirigiranja pri prof. Janu Cobru na Nizozemskem. Pomembnemu dosežku, zlati plaketi v njihovi, na državnem tekmovanju, se je lani pridružil uspeh na njihovem prvem mednarodnem tekmovanju, ko so v Italiji dosegli drugo mesto v svoji kategoriji. Letos pomladi so nastopili na podobnem vseevropskem tekmovanju v Vespremu na Madžarskem in prepričljivo osvojili zlato plaketo. V tej smeri se, kljub pomladitvi ansambla, v povprečju so člani stari le 24 let, tudijo tudi v prihodnje. Njihov program je bogat, saj gojijo tako koračnice (obvladajo tako imenovano masiranje) kot priredbe simfonične in filmske glasbe, seveda pa v njihov repertoar sodijo tudi zabavne skladbe. Na leto nanizajo 45 do 50 nastopov, med njimi je tudi nekaj tradicionalnih, poleg prvomajskih nastopov in sodelovanja na Večno mladih so tu še božično-novoletni koncerti. Za svojo dušo vsako leto tradicionalno organizirajo pohod z inštrumenti do Roblekovega doma pod Begunjščico in se nagradno odpeljejo na izlet v ene od slovenskih toplic. Letos so plavali v Moravcih. K delovanju orkestra so veliko pripomogli tudi dosedanji predsedniki od začetka Jože Mrgole, za njim Jože Avse-nik, nato Toni Kirin, zadnja leta pa je predsednik Ferdinand Kikelj. Njihov glavni donator je občina Radovljica, ki jih je za letošnje uspehe nagradila z novimi poletnimi uniformami s svojo požrtvovalnostjo in prizadevnostjo pa je mnogo vrat odprl tudi predsednik Kikelj in s tem zagotovil uspešno delovanje orkestra. V letu 2001 je želja veliko predvsem bi si radi zagotovili toliko finančnih sredstev, da bi se lahko udeležili enega od evropskih tekmovanj, posneli avdio kaseto in dokupili manjkajoče inštrumente, seveda pa se zavedajo, da na številnih nastopih brez zveste publike ne bi bili to, kar so. • Igor K., foto: Slavko Vengar Tiskovna agencija B.l\ poroča "Franci, čimprej se navadi, da si ves čas na udaru, ko postaneš minister! Javnost te ves čas kritično ocenjuje, sedma sila prav vse izvrta o tebi in opozicija ves čas grize. Mene so prejšnji teden v teve oddaji najprej masirali zaradi proračuna in me nato še vprašali, ali imam res šele štirideset let ter mi čestitali za rojstni dan. In spotoma zelo razjezili najinega šefa, ker so hkrati spomnili, da je on že srečal abrahama. "/Mag. Tone Rop iz občine Vodice, prej minister za delo, družino in socialne zadeve, zdaj finančni minister; mag. Franci Rut, novi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, po rodu Šta-jerc izpod Donačke gore in po domicilu Ribničan/ ## "Gospa Bernarda, neko mojo kolegico zelo zanima, kako bi prišla v ožji izbor za SLOVENKO LETA?" /Alenka Vidrih, dramska igralka; Bernarda Jeklin, odgovorna urednica revije Jana, ki je sinoči v ljubljanski Operi razglasila Slovenko leta 2000/ mm "Boris, saj veš, da na občini Tržič po županovem nalogu sploh nismo naročeni na Gorenjski glas, ker o našem županu grdo pišejo. Ampak 'na šverc' Gorenjski glas vseeno berem in sem opazila, da nekatere zanima, Kkje tebe po novem sploh naj-Hft 1(c IShRhS dejo. Saj si po prvem januarju I še v Ljubljani na Uradu za mladino, v Škofji Loki pri ženi in hčerkah ter v Tržiču direktor Gorenca?" /Marta Jarc, sicer Kranjčanka in direktorica tržiške občinske uprave, pred tem vodja občinskega urada za finance; Boris Tomašič, direktor Radia Gorenc in bivši direktor tržiške občine uprave/ Vsem, ki boste naročniško razmerje za novi sveženj SÈNIOR sklenili za 18 mesecev*, ponujamo enostavno obvladljiv, a učinkovit telefon Nokia 5110 za samo 1000 tolarjev. Z zadnjim odrezkom od pokojnine lahko naročniško razmerje za sveženj SÈNIOR sklenete v SI.MOBIL centru ali pri SI.MOBILovih pooblaščenih prodajalcih. Telefon vam bomo poslali po pošti in za vas poravnali poštnino. Ponudba velja do 31. januarja 2001 oziroma do razprodaje zalog. €&> 1 i -*> m m m m J * Če pogodbo prekinete predčasno, doplačate 45.000 tolarjev razlike v ceni aparata. Vse cene vključujejo DDV. GSIÏÏX 0MD ^iSIMOBIL ## "Rina, če seštejem vsa leta, kolikor že oddaja naš Radio Kranj in Urošev Studio D Novo mesto, vašega Radia Triglav nikakor ne ujamemo!" /Sonja Zaplotnik, odgovorna urednica Radia Kranj; mag. Rina Klinar, direktorica Radia Triglav; Uroš Dular, direktor Studia D Novo mesto; natanko danes, 5. januarja 2001, je 36 let, odkar oddaja Radio Triglav Jesenice, frekvenca 96 MHz; jeseniški radio se je namreč prvič oglasil že 05. 01. 1965/ ** "Kaj vse človeka doleti ob srečanju z Abrahamom!? Danica in Stane Žagar sta mi na šajtrgi' iz Seničnega pripeljala tale kvader, naj ga sštemam'! Če bi mi vsaj dala primerno veliko delovno haljo, hiltija namesto macole in kakšno flašo piva več!"/Tone Magdič, šef Gostilne Ančka v Šenčurju, seje zadnji lanski mesec pridružil uglednim slovenskim Abrahamom; praznovanje mu je popestril slasten kraški pršut, dobavljen v nenavadnem oklepu/ Sredi decembra smo začeli vesela srečanja po Gorenjskem, ko smo čakali novo leto, stoletje, tisočletje. Po Šenčurju, Gorjah in Lanco-vem smo nadaljevali v Komendi, na Blejski Dobravi, v Vodicah in Besnici. Povsod je bilo veselo z domačini, povsod smo praznovali, z nami pa so bili Gorenjska banka, Zavarovalnica Triglav in Bavaria Wolltex Company. Kranj, 4. januarja - Tradicionalna srečanja po Gorenjskem pod naslovom Veselo v novo leto, ki so jih po večini tudi tokrat skupaj z nami pripravljala društva, krajevne skupnosti ali občine, so bila povsod dogodek, ki je napolnil prireditveni prostor. Ob domačinih, ki so se predstavljali s petjem, predstavljanjem dela in dogajanj, so se nam v različnih krajih pridružili različni ansambli, ki smo jih lani ali prej predstavljali kot glasbenike meseca. Turizem, kultura, planinstvo V Komendi smo bili tokrat prvič s prireditvijo, ko je Gorenjski glas Več kot časopis. Ob povabilu moškega pevskega zbora kulturnega društva Komenda smo se prepričali, da je kulturna dejavnost v občini Komenda zares vsestranska in bogata. Pa ne le kultura, tudi planinstvo in turizem sta dejavnosti, ki občino predstavljata tudi drugod. Planinci so na primer navezali stike tudi izven občine, imajo tradicionalna srečanja v Paklenici. Turisti so se predstavili v Arboretumu, navezali so stike v občini Trzin in tudi ob koncu leta so na prostem pripravili veselo silvestrovanje. Člani domačega moškega pevskega zbora v Komendi pod vodstvom Tomaža Kremžarja so potrdili, da jih povezuje kvalitetno dvajsetletno delo. Pa tudi mladih talentov jim v Komendi ne manjka. Martin Zlobko in Blaž Kladnik sta se predstavila i igranjem na cit-re. Med gosti pa so člani Lovskega pevskega zbora Medvode prav v Komendi začeli s koncerti, s katerimi bodo letos skozi celo leto predstavljali četrtstoletno delo. Pripravljajo pa se tudi na veliko evropsko turnejo. Delavno društvo Vintgar Po srečanju pred letom dni na Blejski Dobravi smo se tokrat na Štefanovo prav veselili spet srečanja z domačini. Blejska Dobrava s prizadevno Marino Koblar s Koč-ne je namreč med nastopajočimi na naših prireditvah, predvsem med gostujočimi ansambli, poznana, da poskrbijo za prijeten zaključek prireditve. Tudi tokrat so se izkazali, potem ko so se v programu uspešno pred polno dvorano predstavili tudi člani novega trobilnega kvinteta Kulturnega društva Vintgar z Blejske Dobrave. Predstavila sta se tudi učenca glasbene šole, dvojčka Neža in Ambrož Černe, prava osvežitev v zanimivem programu pa so bili kantavtor Mare Možina, pevka domačinka Barbara Koblar in gostujoča z Blejske Dobrave Roža Marija Mikelj. Podpredsednik krajevne skupnosti Igor Arh, krajevna skupnost je bila namreč prireditelj pred novoletnega srečanja na Blejski Dobravi, pa jc predstavil dogajanja in načrte. Ob ansamblih, ki so nas spremljali, pa smo obiskovalce v dvorani še posebej razveselili, da smo za konec leta držali obljubo in smo na Blejsko Dobravo prišli tudi s svetovnim prvakom v igranju na Predstavil se je tudi novi trobilni kvintet Kulturnega društva Vintgar. Na Blejski Dobravi je nastopil tudi kantavor Mare M. Povsod je bil z nami ansambel Blegoš. L II 'II S H B :|í diatonično harmoniko Matjažem Kokaljem z Ovsiš pri Podnartu. V Vodicah in Besnici polna dvorana V Vodicah in v Besnici, kjer smo tudi letos s srečanji čakali konec leta in pričakovali novo leto 2001, začetek novega stoletja in novega tisočletja, je bilo veselo. Povsod so z obiskom potrdili, da prireditve Veselo v novo leto poznajo in da so prijeten dogodek ob koncu leta. V Vodicah je župan Anton Kokalj povedal, da je bilo leto 2000 zanimivo, da sicer ni bilo najboljše oziroma takšno, kakršno je pričakoval, vendar pa je novo leto vedno priložnost za spodbudna pričakovanja. Zato za naslednje leto v novem stoletju in tisočletju velja vse najboljše vsem občanom občine Vodice Besnica pa je stoletje sklenila v pričakovanju bogatega leta 2001. Predsednik Turističnega društva Miha Sušnik je napovedal številne dogodke. Osrednji dogodek prihodnje leto pa bo vsekakor Deseto gorenjsko prvenstvo harmonikar- .'.. .... j. Moški pevski zbor se nam je predstavil v Komendi. Ansambel Kifelčarji Gorenjska^ Banka Banka * po.duhom Gorenjske banka, d.d., Kranj je tista hiša, k\ar vedo, kaj je denar in kako valja z njim ravnati, Izrek, da Je Gorenjska banka, banka a posluhom, nI kar tako zaradi lepšega. To vedo številni, ki z njo sodelujejo, Vsem pa veljajo iz Gorenjske banke tudi najlepše MJe v prihodnjem poslovnem leto. Na prireditvah Veselo v novo leto so nastopili ansambli Blegoš, Jevšek, Kifelčarji, Kranjski muzi-kanti. Obzorje, Obvezna smer, Slamnik, Storžič, Štrio, Vrisk, duo Nota, svetovni prvak Matjaž Kokalj in pevka 7-letna Tjaša Križnar. Vsem nastopajočim, ki so bili z nami na prireditvah Veselo v novo leto, se iskreno zahvaljujemo in v pričakovanju obojestranskega sodelovanja želimo čimveč uspehov tudi v letu 2001. se bodo v različnih starostnih skupinah potegovali za naslove najboljših. Besničani pa so za prireditev pripravili tudi številne nagrade. Med njimi pa je bilo seveda največ poznanih in tradicionalnih sadik besniške voščenke. Veselo v novo leto in tradicionalna srečanja z Gorenjskim glasom so tako še enkrat v letu, ki je obeležilo konec stoletja in tisočlet* ja, potrdila priljubljenost prireditev in predstavitev krajev in njihovih posebnosti in značilnosti. Bogata ustvarjalnost povsod, kjer smo bili s prireditvami, kjer smo se tudi V Besnici je bil prijetno presenečenje ansambel Štrio. Ansambel Kranjski muzikanti se je predstavil v Vodicah. jev, ki bo letos junija in bo še posebej bogato, saj bo trajalo tri dni. Pričakujejo pa tudi harmonikarjev iz različnih krajev, ki Med občinami, ki so podprle prireditve, so bile občine Šenčur, Bled, Radovljica, Komenda, Jesenice, Vodice in Kranj. pogovarjali, je tisto največje in najlepše zagotovilo za uspešno in srečno nadaljevanje v letu, stoletju in tisočletju, ki smo ga začeli. Čestitke z najlepšimi mislimi in željami zato še enkrat vsem, ki ste bili z nami in vsem, s katerimi bomo tudi v prihodnje še skupaj, ko bo Gorenjski glas Več kot časopis. • A. Žalar triglav Zavarovalnica Triglav ima 100-letnq, tradicijo. Ustanovljena je bila leta 1900 kot prva slovenska Vzajemna zavarovalnica. Danes je Triglav največja zavarovalna hiša v državi s pestro ponudbo več kot 80 zavarovalnih vrst. Leta 2000 je zavarovalnica dobila certifikat ISO 9001 in 9002 v centrali in v vseh območnih enotah. Denarje Triglav namesto prireditve, kjer bi mu izročili certifikat, namenilza humanitarne namene za Log pod Mangartom. V Triglavu pa napovedujejo, da imajo tudi za naprej smele načrte na področju zavarovanj. Avtocenter Vrtač Visoko 77a, pri Kranju, E-mail: acvrtac @ at-vrtac.si PRODAJA: tel.. 04/275 91 00 SERVIS: tel. 04/275 91 20 REZERVNI DELI: tel. 04/275 91 40 POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL VOLKSWAGEN ORIGINALNI REZERVNI DELI IN DODATNA OPREMA Avtooplika. centriranje, popravilo in prodaja gum MJEMtTOC servis avtogum Ivana Hribarja 7. CERKLJE TeL: 04/252 15 13 MICHELIN TcL/fax: 04/252 15 12 GSM: 041/378-835 GOOofrcAit UNIRDYAL Q nt=>KiAJ/**ci DAEWOO Glasujete lahko za: AUDI A2 BMWX5 CHRYSLER PT CRUISER CITROEN XSARA PICASS0 FIAT PUNT0 HONDA S 2000 HYUNDAI ELANTRA HYUNDAI SANTA FE HYUNDAI TRAJET KIA CARENS LANCIA LYBRA MAZDA MPV MERCEDES-BENZ C NISSAN ALMERA NISSAN MÀXIMA OPEL AGILA/SUZUKI WAG0N R* OPEL CORSA PEUGEOT 607 SEAT LEON ŠKODA FABIA TOYOTA CELICA TOYOTA RAV 4 VOLVO S 60 privlačne oblike in sodobne tehnike obetajo veliko. Novinec naj bi bil naprodaj že konec januarja, medtem ko bo potrebno še počakati na rekreacijskega terenca mavericka. Tik pred koncem leta bi morda že lahko videli novo fiesto, toda resnejša prodaja se bo bržkone začela leta 2002. HONDA: Slovenski avtomobilski salon bo kraj predstavitve novega civica, ki bo najprej naprodaj v štiri- in petvratni različici. Jeseni prideta še trivrat-na in kupejevska različica, morda tudi kompaktni enopros-torec. HYUNDAI: Najmočnejši ju-žnokorejski avtomobilski proizvajalec najavlja kar parado novosti, ki pa jih bomo na slovenskem trgu večinoma lahko pozdravili šele jeseni. Takrat naj bi predstavili novega terenca z imenom terracan in kompaktnega enoprostorca z oznako FC, ki nastaja na accentovi osnovi. Sredi poletja prihaja oblikovno popolnoma prenovljena sonata, oktobra ali novembra naslednik coupeja ter osvežena atos in dostavnik H 1. KIA: S skoraj enoletno zamudo bosta pri nas predstavljeni petvratna kombilimuzina in šti-rivratna limuzina rio, kasneje pa pride tudi magentis, ki bo izpodrinil že nekoliko ostarelega clarusa. LADA: Edina novost bo lada 112, petvratna kombilimuzins-ka različica že znane desetke in desetke wagon. Nove nive letos še ne bo, niti še ni znano, kdaj se bo začela proizvodnja. LANCIA: Po uspešni predstavitvi lybre bo morda še pred koncem leta ta prestižna italijanska znamka tudi pri nas začela prodajati novo veliko limuzino aurelio. MAZDA: Marca naj bi bila nared za prodajo na slovens- RMW 3 Compact kem trgu oblikovno osvežena mazda 323, še prej prihaja prenovljena limuzina xedos 9, pri zastopniku pa težko čakajo na rekreacijskega terenca tribute. MERCEDES-BENZ: Po lanski uspešni predstavitvi novega razreda C tudi letos ne bo manjkalo izzivov. Že pred uradnim začetkom pomladi je najavljen prihod C sports coupeja, ki bo neposredni tekmec BMW-jevemu compactu in au-diju A3. Malce kasneje bo kupce začel pridobivati tudi model C, tokrat s kombijevsko karoserijo. MINI: Znamka Mini, ki je, potem ko je BMW izpustil iz rok britanskega Roverja, ostala v Muenchnu, doživlja svojo reinkarnacijo. Novega minija pred poletjem v Slovenijo skoraj zagotovo ne bo, zaenkrat je jasno samo to, da naj cena ne bi presegla 30 tisočakov mark. NISSAN: Po lanskem letu, polnem novosti, bo letos novih modelov manj. Dolgo pričakovanega kompaktnega enoprostorca almere tino še ni zaradi neprimerne cene, jeseni pa bo verjetno naprodaj manjši tere-nec x-trail. OPEL: Morda bo proti koncu poletja na slovenskih cestah že kakšen primerek vznemirljivega, vendar dragega dvosedežnika speedsterja, zanesljivo pa pride lahki dostavnik vivaro, razvit v sodelovanju z Re-naultom. PEUGEOT: Vroča žemljica za vroče dni bo peugeot 206 C(\ mešanec med kupejem in kabrioletom, ki bo naprodaj marca, če le ne bo večjih zapletov s proizvodnjo in preveč naročil iz evropskih držav. RENAULT: V začetku pomladi bodo slovenski kupci lahko začeli kupovati novo laguno, ljubitelji manjših limuzin pa thalio, štirivratno limuzino na- rejeno na cliovi osnovi. Prihod kupejevskega enoprostorca avantimea se bo iz najavljenega poleja verjetno zavlekel v zgodnjo jesen. ROVER: Nekdanji britanski ponos se še vedno ni izkopal iz rdečih številk, temu primerno pa tudi ne bo bistvenih novosti. Za drugo polovico leta je napovedan prihod kombijevske različice roverja 75. SEAT: Marca pride na slovenski trg še zadnji od novih ali prenovljenih modelov, ki jih je španski del koncema Volkswagen poslal med kupce v zadnjih dveh letih. To bo malček arosa v osveženi podobi in z novo tehniko. SUBARU: Z začetkom letošnjega leta se je ponovno začela bitka za pridobitev zastopstva, od rezultata pa je bolj ali manj odvisen čas prihoda nove impreze. SUZUKI: V začetku leta prihaja ignis, nekakšen manjši kompaktni enoprostorec v karoserijski izvedbi s tremi ali petimi vrati in tudi v različici s štirikolesnim pogonom. ŠKODA: Predvidoma februarja prihaja k nam fabia combi, nekaj mesceve kasneje tudi šti-rivratna limuzina. Na Škodin veliki avtomobil z delovno oznako B% bo potrebno še počakati. TOYOTA: Od vseh evropskih novosti jih bo k nam kanilo bolj malo. Predviden je prihod obnovljene corolle in avensfša, kdaj in če sploh pride tudi eno-prostora prèvia, ni znano. VOLKSWAGEN: Večina novosti je posvečena spremembam pri motorjih, pri Volkswag-novem zastopniku pa se bodo veselili zlasti novembra, ko je predviden prihod povsem novega pola. • M.G., foto: arhiv Gorenjskega glasa 20 ÏIÚTENM/ TrTtr Porsche Slovenija Uspešno, a brez rekordov Slovenski avtomobilski trg lani ni zabeležil novih prodajnih rekordov, a nekateri zastopniki so ga kljub temu zaključili uspešno. Mednje sodi tudi Porsche Slovenija, ki je s štirimi znamkami dosegel skoraj 18,3 odstotka tržnega deleža in se s tem utrdil na drugem mestu. Prodali so približno 12.700 avtomobilov, kar je zadovoljivo, saj so nekatere druge znamke doživele precej večji padec. Pri Porsche Slovenija sicer pričakujejo, da se bo prodaja novih avtomobilov letos nekoliko dvignila, vendar ostajajo previdni. Leto 2001 jim bo namreč prineslo nekaj manj pravih novosti, zato pa več tehničnih izboljšav (zlasti pri motorjih) na obstoječih modelih. Toda brez novih modelov vseeno ne bo šlo. Začelo se bo z novim audijem A4, ki bo na slovenski trg zapeljal predvidoma februarja, limuzinski različici pa bo novembra sledil še kom-bijevski avant. Vmes pride še podaljšana izvedba aluminijastega A8, skoraj pri vseh modelih pa bo dopolnjena motorna paleta. Pri znamki Volkswagen bo treba na največjo novost počakati do pozne jeseni. Takrat bo (po predstavitvi na avtomobilskem salonu v Frankfurtu) verjetno že naprodaj povsem novi polo, ki ga pri nas pričakujemo novembra, ostali volks-wagni dobijo nekaj novih motorjev. Pri Seatu je nov oziroma obnovljen model napovedan za marec, takrat bo k nam pripeljala prenovljena najmanjša arosa, še kak mesec prej ibiza cupra racing, sicer pa bodo tudi Seatovi štirikolesniki dobili nove (predvsem močnejše) motorje. • M.G. Citroen Slovenija Letos poudarek kakovosti Odkar je znamko Citroen na slovenskem trgu prevzelo hčersko podjetje te francoske avtomobilske tovarne, se prodajni uspehi kar vrstijo. Seveda imajo zasluge novi modeli, hkrati pa tudi dobra organiziranost prodajne in servisne mreže. Citroen je leto 2000 zaključil z več kot 7-odstotnim tržnim deležem med osebnimi in lahkimi gospodarskimi vozili in pri zastopniku Citroenu Slovenija, so poslovanje kljub težavam, ki jih je povzročal skoraj za petino manjši nakup novih avtomobilov, ocenili kot uspešno. Zaradi razmer na slovenskem trgu v lanskem letu, ko je prodaja upadla za več kot 20 odstotkov in so zastopniki začeli nižati cene, so bili tudi pri Citroenu Slovenija vstopiti v cenovno vojno in tako obdržati stik s tekmeci. Upajo, da bo letos trg ponovno nekoliko oživel, boj za kupce bo trd, poseben poudarek bodo namenili kakovosti storitev v prodajno servisni mreži. Leto 2001 bo za Citroen zelo pomembno tudi zaradi prihoda nove limuzine srednjega razreda C5, ki je bila premierno predstavljena na oktobrskem avtomobilskem salonu v Parizu. Ta avtomobil, ki hkrati najavlja oblikovni in tehnični Citroe-nov preporod, bo nadomestil dva dosedanja modela xantio in XM. Pri Citroenu Slovenija načrtujejo, da bo C5 prvič prikazan na Slovenskem avtomobilskem salonu v Ljubljani, ki bo konec aprila. Takoj zatem naj bi stekla tudi prodaja. • M.G. Avto Triglav Prvih 5 let in uspešno 2000 Konec lanskega leta so pri Avtu Triglavu praznovali peto obletnico obstoja. Avto Triglav je pri nas zadolžen za zastopanje Fiata, Lancie in Alfe Romea, v petih letih so prodali 34.877 osebnih avtomobilov in lahkih dostavnikov, tržni delež se je gibal med 7 in 10 odstotki, skupaj je to pomenilo tretje do četrto mesto na slovenskem avtomobilskem trgu. Leto 2000 je bilo za zastopnika treh italijanskih znamk uspešno, kar gre razumeti predvsem v luči zmanjšanja skupne prodaje, hkrati pa so pri Avtu Triglavu uspeli dvigniti tržne deleže pri Fiatu na 9,1 in pri Alfa Romeu na 0,7 odstotka, medtem ko je Lancia ostala pri desetinki odstotka. Najbolj si bodo leto zapomnili po zelo uspešni predstavitvi in prodaji novega fiata punta. Fiatovi lahki dostavniki so šli dobro v promet predvsem zaradi novomeške Adrie Mobil, ki je lani 1550 ducatov predelal v bivalnike in jih kar 98 odstotkov izvozila v države Evropske skupnosti. Pričakovanja z Alfa Romeom so bila preprosta, glavni cilj pa ohranitev tržnega deleža, kljub odhodu modelov 145 in 146. Pri Avtu Triglavu so uspeli oživiti program Lancia, avtomobile, najbolje je trg sprejel novo lybro, ki je k nam sicer prišla z debelim letom zamude. Leto 2001 pri Avto Triglavu čakajo zadržano. Po njihovi ocenah naj prodaja novih avtomobilov ne bi presegla številke 65.000. Sicer pa se jim obeta kar nekaj novosti. Konec februarja bo prišla prva novost, to bo nova alfa 147. Konec marca bo na slovenski trg zapeljal novi fiat doblo, ob koncu leta, vendar bolj verjetno šele v začetku leta 2002 prideta tudi naslednika dvojčkov bravo/brava. Pri Lancii se bo leto začelo z osveženim modelom Y, jeseni pa naj bi k nam pripeljali tudi novo veliko limuzino, ki ima zaenkrat še delovno ime aurelia. Ob novostih pri Avto Triglavu načrtujejo še posodobitev prodajno servisne mreže. • M.G. 30 r£>r LANCIA LYBRA 1.8 16V LX KONČNO ROJSTVO ODREŠENI« Avtomobilski prestiž, ki ga je nekoč predstavljala italijanska Lancia, je v zadnjih desetletjih precej zbledel. K temu so pripomogle premajhne proizvodne količine, nezanimivi modeli in previsoke cene. Toda na pragu novega tisočletja hoče Lancia zaživeti na novo in njihova lybra ima vlogo odrešenika. Zato je tovarna v ta avtomobil vložila veliko truda, upanja in načrtov. Morda je prav zato lybrina zunanjost nekoliko drugačna od bolj ali manj podobnih limuzin srednjega razreda in izstopa iz sivega povprečja. Oblikovalci so s smislom za podrobnosti sprednji del izenačili z zadnjim tako, da si je to limuzino vredno ogledati z vseh strani. Najbolj izstopajoča sta okrogla žarometa, ki so ju nos-talgično obrobili s kromirani-ma okvirjema, zraven njih sta majhna okrogla smernika, v spodnjem delu odbijača pa so spretno skrite meglenke. Kro-miran rob maske hladilnika skupaj z nabuhlima blatnikoma in priobljenimi boki tvori harmonično celoto, klasičen limuzinski zadek pa je zanimiv predvsem zaradi školjkasto oblikovanih luči. Oblikovalci so zunanjo estetiko prenesli tudi v potniško kabino. Žlahtnost poudarjajo vložki z vzorcem lesa, ki so vdelani v obloge vrat, plastiko pred so- TEHNIČNI PODATKI vozilo: limuzina, 4 vrata, 5 sedežev mere: d. 4,470, š. 1,740 v. 1,460 m medosna razdalja: 2,590 m prostornina prtljažnika: 420 motor: štirivaljni, bencinski, 16V gibna prostornina: 1.747 ccm moč: 96 kW/131 KM pri 6300 v/min navor: 164 Nm pri 3800 v/min najvišja hitrost: 201 km/h pospešek od 0 do 100 km/h: 10,3 s poraba EU norm.: 12,0/ 6,3/ 8,41/100 km maloprodajna cena: 4.551.575 SIT zastopnik: Avto Triglav, Ljubljana harmonična zunanjost, udobje potniške kabine, estetska armaturna plošča, uglajen motor nedodelan prtljažnik, utesnjenost na zadnji klopi, zatikanje menjalnika, nadpovprečna cena voznikom, na obrobo sredinske konzole in celo v obrobi obeh merilnikov. Svetle prevleke sedežev iz alkan-tare prepričujejo, da si je pred vstopom v notranjost potrebno očistiti čevlje, prostornost na sprednjih sedežih govori o udobju, okleščeni centimetri za potnike na zadnji klopi pa o tem, da potniška kabina ni popolnoma izkoriščena. Prtljažnik je s 420 litri prostora razredno soliden, a obdelava in zasilno rezervno kolo nista na prestižni ravni celotnega avtomobila. Voznik se nima kaj pritoževati, saj ima pred seboj pregledno in estetsko armaturno ploščo, kjer še posebej izstopa zaslon potovalnega računalnika, ki za doplačilo služi tudi GSM telefonu in satelitski navigaciji. Opreme v tem avtomobilu ne manjka, v ceno je med drugim vključena tudi samodejna klimatska naprava z ločenim delovanjem za levo in desno stran kabine. Lybrini motorji so vsi po vrsti znani že iz Fiatovih avtomobilov, le da imajo nekoliko prirejeno krmilno elektroniko. To velja tudi za 1,8-litrski bencinski štirivaljnik, ki za ta avtomobil predstavlja kar dobro izbiro. Njegovih 131 konjskih moči brez težav premika avtomobilo-vo težo, voznikovim občutkom ugaja dobro razporejen navor, ušesom pa rezek, vendar ne preveč glasen zvok. Veliko zas-iug za lahkotno vožnjo ima dobro preračunan petstopenjski menjalnik, ki je sicer solidno natančen, nekaj težav ima le pri pretikanju v peto prestavo, če voznik ročico premalo odločno porine v desno. Žal motorja ni mogoče pripraviti k zmernejši porabi, saj se v povprečju ne spusti pod 10 litrov na 100 prevoženih kilometrov. Sicer pa je lybra bolj kot športnemu divjanju, naklonjena zmernejši vožnji. Podvozje Z lybro si italijanska Lancia želi vrniti se med ugledna in tudi poslovno uspešna avtomobilska imena. Harmonična zunanjost je dobra popotnica. Na klasičnem limuzinskem zadku najbolj izstopajo školjkaste luči, solidno prostoren prtljažnik zaostaja z obdelavo. Okrogla žarometa s kromiranim okvirjem: spomin na Lanciina slavna leta. nekoliko mehkeje požira cestne grbine, kar se posledično kaže v visoki ravni potniškega udobja, ob tem pa voznik še vedno lahko dovolj natančno nadzira obnašanja avtomobila v ovinkih. Enako je z zavorami, ki tudi po daljšem obremenjevanju brezhibno ustavijo avtomobil. Lybra torej dokazuje, da so se Zunanja harmonija se nadaljuje v potniški kabini, privlačna armaturna plošča razveseljuje voznikov pogled. pri Lancii dokončno odločili premakniti iz sence nazaj v druščino najbolj uglednih avtomobilskih imen. A to hkrati tudi pomeni, da njihovi avtomobili še zdaleč niso poceni, ampak dražji od povprečja. Toda po drugi strani je razumljivo, da imata ugled in prestiž svojo ceno. • M. Gregorič 30 *t£2ftKMK£*t Nova Renaultova velika limuzina Vel Satis Nič klasičnega, veliko vznemirljivega Francoski Renault se bo letos intenzivno posvetil modelom v višjem srednjem in v visokem razredu. Po novi laguni in ku-pejevsko enoprostorskem ava-ntimeu bo prišla na vrsto še nova velika limuzina vel satis, vsi trije pa naj bi Renaultovo ime oplemenitili z boljšimi rezultati. Vel satis bo nasledil letos upokojenega safrana. Izdelovali ga bodo tovarni v mestu Sandou-ville, kjer bo hkrati potekala tudi proizvodnja lagune ter naslednika enoprostorskega es-pacea. Novinec se bo ponašal z vrhunsko tehnologijo in ne bo imel klasične triprostorske karoserije. Tehnične podrobnosti sicer še niso znane, vendar pa je jasno, da bodo konstruktorji uporabili nekatere ino-vativne rešitve, kijih s seboj prinaša tudi laguna. Vel satisov motor se bo zaganjal s pritiskom na gumb, prava novost pa bo samodejna parkirna zavora, ki se bo aktivirala, ko bo motor ugasnjen in samodejno popustila, ko bo voznik želel speljati. Pod motorni pokrov bodo vgrajeni najzmogljivejši motorji, ki jih pri Renaultu že imajo, no- vost pa bo šestvaljni turbodizel z neposrednim vbrizgom goriva po skupnem vodu. Nova velika limuzina naj bi bila naprodaj v začetku leta 2002. • M.G., foto: Renault LJUBLJANA Center Interspar-VSč. Jamovo iOS KRANJ PC Mf-Lesnlna. Mirka VacJnava 7 LJUBLJANA Center Interspar-BJC. Smartlrmka ISeMS KOPER PC Ml-Lesnlna. ljubljanska 5 A CELJE Center Interspar. Mariborska cesta IÜÜ BREŽICE Center Intermarket. Tovarniška c. IO MARIBOR Tržaška c. 4 tari Mcuonaia's - uj VELENJE Nakupovalni center Velenje. Kidričeva č/B HOČE PRI MARIBORU PC Ml-Lesnlna. Mlklavška 63 MURSKA SOBOTA Mercator-Center. Plese 1 BAZEN-SAVNA Delčas Na kresu 25, Železniki ^ ^red, pet od 15. - 21. ure _. ' tor., cet, od 15. - 22. ure in Tel.: 04/514-63-81 ob sob. ter ned. od 10. - 20. ure totinkA UREJA: Vilma Stanovnik ALTER ŠPORT CLUB PODNART - Rafting - Canyoning - Jamarstvo - Izposoja čolnov in opreme « 53-30-552, 53-30-580 MBT.: 0609/637-162, 0609/641-169 Mladi slovenski hokejisti so zmagovalci svetovnega prvenstva divizije II v Litvi BRATA RODMAN POLNILA GOLE Tüdi po zaslugi borbenih in učinkovitih Gorenjcev je naši reprezentanci do 20 let pod vodstvom trenerja Gorazda Hitija in vodje reprezentance Braneta Terglava uspelo zmagati in se uvrstiti v I divizijo - Na turnirju v Franciji so se izkazali tudi člani naše najmočnejše reprezentance Kranj, 5. januarja - Hokej je pač zimski šport in vsaj reprezen-tantje so letošnje zimske praznike večina preživeli ne ledu. Tako so se naši najmočnejši reprezentantje v dneh med božičem in novim letom udeležili kvalitetnega hokejskega turnirja Mont Blanc v Franciji, kjer so se pomerili z domačo reprezentanco, Rusi in Slovaki. Navdušili so zlasti z nizkim porazom proti Rusom in izenačenim izidom proti Slovakom. Še bolj kot člani pa so na svetovnem prvenstvu divizije II v Litvi presenetili reprezentantje do 20 let, ki so po treh zaporednih zmagah postali zmagovalci svoje B skupine, nato pa so v velikem finalu v sredo zvečer premagali zmagovalce A skupine, reprezentanco Japonske in se tako uvrstili v najkvalitetnejšo I divizijo. Člani, ki so nastopali na turnirju v Franciji, so prvo tekmo igrali v Albertvillu in sicer z domačimi hokejisti. Francozi so zmagali 7:4 (2:1, 4:3, 1:0), gole za Slovenijo pa so dosegli: Tomaž Vnuk, Tomaž tRazingar, Nik Zupančič in Blaž Emeršič. Drugo tekmo v olimpijski dvorani v Meribelu so naši odigrali odlično, saj je bila nizka zmaga Rusov 2:0 (0:0, 0:0, 2:0), ki so odpor naših štrli šele v zadnji tretjini, zanje veliko razočaranje. Se bolje kot proti Rusom so naši zaigrali zadnji dan turnirja, z ekipo Slovaške. Olimpijski reprezentanci Slovaške so namreč z borbeno igro odvzeli točko in remizirali 3:3 (2:2, 1:1, 0:0) Gole za Slovenijo so dosegli: Tomaž Razingar, Tomaž Vnuk m Matevž Cerar. Tik pred novim letom pa so v Litvo odpotovali naši hokejski reprezentantje do 20 let. V Kau-nasu je namreč potekalo svetovno prvenstvo mladih reprezentanc druge divizije (nekdanja skupina C). Naša ekipa si je skupaj z vodjo reprezentance prankom TerglavomTn trenerjem Gorazdom Hitijem potiho želela "preskok" v prvo divizijo (nekdanjo skupino B). Za nasprotnike v svoji skupini B so imeli ekipe domače Litve, Estonije in Velike Britanije. Ekipo Litve so premagali visoko 8:3 (1:0, 3:1, 4:2). Gole za Slovenijo so dosegli: dva David Rod- (2:0, 0:0, 4:0) premagali še ekipo Velike Britanije. Gole so dosegli: dva Marcel Rodman, po enega pa David Rodman, Damjan Dervarič, Dejan Žemva in Aleš Mušič. S tremi zmagami so naši mladi hokejisti postali zmagovalci svoje skupine B in za končni uspeh in prvo mesto na prvenstvu so se v sredo pomerili še z zmagovalcem ekipe A, reprezentan- la na prvenstvu aprila pri nas doma. Za ekipo Slovenije so v Litvi igrali: vratarja Grega Šolar (Bled) in Robert Kristan (Jesenice), branilci: Senad Kovače-vič in Aleš Kranjc (Jesenice), Davor Durakovič (Kanada), Miha Željan (Bled), Damjan Dervarič, Domen Lajevec in Ožbej Križnar (Olimpija), napadalci: Marjan Manfreda, Egon Naši hokejski reprezentantje do 20 let so se na prvenstvo dobro pripravili in v Litvi osvojili želeno prvo mesto. Veliko zaslug za uspeh imajo tudi mladi Gorenjci. man, po enega pa Marcel Rodman, Gregor Polončič, Jurij Goličič, Milan Zrnič, Egon Mu-rič in Davor Durakovič. V drugem kolu so se pomerili z ekipo Estonije in zmagali 3:1 (1:0, 2:0, 0:1). Gole so dosegli: David Rodman, Jurij Goličič in Marcel Rodman. V zadnjem kolu predtekmovanja pa so 6:0 ATLETIKA co Japonske. Naši so se borili do konca in z rezultatom 4:3 (1:0, 1:2, 2:1) ugnali Japonce. Gole za Slovenijo so dosegli: Marcel Rodman, David Rodman, Gregor Polončič in Dejan Žemva. S to zmago se je našim mladim hokejistom prvič v zgodovini uspelo uvrstiti v prvo divizijo, s čimer so dali upanje za uspeh tudi naši članski reprezentanci, ki se bo letos za vstop med najboljše reprezentance sveta bori- Murič, Dejan Žemva (Bled), Milan Zrnič, David Rodman (Jesenice), Marce Rodman (Kanada), Grega Polončič, Jurij Goličič, Matej Hočevar, Aleš Mušič in Anže Vidmar (Olimpija). Zlasti sta se izkazal brata David in Marcel Rodman, iz Rodin ki sta dosegla vsak po pet golov, Jurij Goličič iz Podberzij pa je bil ob koncu turnirja proglašen za najboljšega napadalca. • V. Stanovnik, foto: T. Doki Brigita prejela pokal Gorenjskega glasa - Ko smo v Radovljici podeljevali pokale najboljšim gorenjskim športnikom za leto 2000, je bila odlična atletinja Brigita La~ ngerholc iz Škofje Loke, članica kranjskega Triglava iz Kranja, v Združenih državah Amerike, kjer študira, Pred prazniki se je vrnila domov in prejela naš pokal. Povedala je, da se v nedeljo vrača na študij, kjer njen uspeh na Olimpijskih igrah zelo cenijo (4. mesto v teku na 800 metrov). Zaradi tega se ji obetajo letos tudi nastopi na največjih atletskih mitingih. • J.K. Danes nadaljevanje DP - Danes se bo z 9. krogom nadaljevalo državno hokejsko prvenstvo. V Kranju se bosta ob 18. uri pomerili ekipi Triglava in MI. Tivoli, na Jesenicah Acroni Jesenice in Bled, v Mariboru Maribor in Slavija M Optima, v Tivoliju pa Olimpija in HIT Casino Kranjska Gora. DOLENC TUDI LETOS NAJHITREJE Laze v Tuhinjski dolini, 5. januarja - Na tradicionalnem teku na Kostavsko planino pod Menino je tudi tokrat, sedmič doslej, pot jz Laz v Tuhinjski dolini ( 7,5 km) najhitreje tekel Klemen l)o-!enc iz Radovljice (37:42), pred domačinoma Zdravkom Volkar-jem ( + 41) in Tomom Petkom ( + 1:48). V ženski konkurenci je Jila najhitrejša Olga Grm iz Lesc (48:30) pred Urško Vrankar (+ 7:'0). • IVI.IVI. SMUČARSKI SKOKI NORČIČU REITIM WINKL Reit im Winkl, 5. januarja - Na tekmi tradicionalnega tekmovanja ob koncu leta v okviru zimskega pokala Loevenbrau je bilo v tem zimsko športnem turističnem kraju Bavarske tekmovanje v smučarskih skokih. Udeležba je bila rekordna po številu nastopajočih, državah in kvaliteti skakalcev. Nastopilo je več kot 140 tekmovalcev iz devetih držav (Norveška, Švedska, Japonska, Koreja, Nizozemska, Bolgarija, Avstrija, Nemčija in Slovenija). Najbolj kvalitetne skakalce so imeli Norvežani, Nemci in Avstrijci, ki so nastopili z vsemi najboljšimi mladinci in tekmovalci, ki bodo nastopali na celinskem pokalu, ki se je začel 2. januarja v Innsbrucku. V drugi seriji je nastopilo le 60 najboljših skakalcev. Na tekmi so dobro nastopili tudi slovenski skakalci, v absolutni kategoriji je slavil Triglavan Bine Norčič z dvema najdaljšima skokoma, na stopničke^se je uvrstil še Jure Bogataj na drugo mesto pri mladincih do 16 let. Rezultati: člani: 1. Bine Norčič (Triglav), 2. Havard Lie. 3. Arne Sneli (oba Norveška), 13. Gašper Cvetko (Triglav), 22. Roman PerkO (Trifix Tržič), 26. Miha Rihtar, 29. Uroš Peterka, 30. Primož Delavec (vsi Triglav). Mladinci 17 let: 1. Manuel Fettner, 2. Maximiljan Mechler (oba Avstrija), 3. Bastina Kaltembock (Nemčija), 7. Rok Benkovič (Mengeš), 9. Gašper Čavlovič, 24. Boštjan Burgar (oba Triglav). Mladinci 16 let: 1. Max Tribuser (Avstrija), 2. Jure Bogataj, 5. Rok Urbane, 6. Andraž Kern (vsi Triglav). Dečki 15 let: 1. Tobias Kammcrlander (Avstrija), 8. Žiga Rajte-rič, 10. Rok Hribar (obsa Trifix Tržič). • J. Bešter ALPSKO SMUČANJE LISIČKE SE ŽE ZBIRAJO POD POHORJEM Kranj, 5. januarja - Kljub hudim skrbem organizatorjev letošnje Zlate lisice v Mariboru je novozapadli sneg konec prejšnjega tedna vendarle omogočil, da so s pomočjo umetnega snega pripravili tradicionalno ve-leslalomsko in slalomsko progo za svetovni pokal. Tako se danes pod Pohorjem že zbirajo najboljše smučarke sveta, ki se bodo jutri pomerile v veleslalomu, v nedeljo pa še v slalomu. Obe tekmi skupaj bosta šteli tudi za skupni naslov "Zlate lisice". Seveda bodo med najboljšimi nastopile tudi naše Špela Pretnar bo nastopila le na nedeljskem slalomu. smučarke, ki pa letos še niso ujele prve forme, poleg tega pa jim nagajajo tudi poškodbe in bolezni. Tako se je Spela Pretnar odločila, da bo nastopila le na nedeljskem slalomu, na jutrišnjem veleslalomu pa bodo le štiri Slovenke: Alenka Dovžan, Špela Bračun, Tina Maze in Mojca Suhadolc. V nedeljo bodo na slalomu nastopale: Špela Pretnar, Alenka Dovžan, Urška Hrovat, lina Maze in domačinka Mojca Rataj. Organizatorji kljub otoplitvam in napovedanemu dežju obljubljajo, da bodo naredili vse za še eno uspešno izvedbo tekmovanja, največ gneče pa pričakujejo v nedeljo, ko pričakujejo več tisoč hrvaških navijačev, ki bodo seveda stiskali pesti in navijali za zmagovalko vseh letošnjih slalomskih preizkušenj: Janico Kostelič. • V.S. ČAKAJO LE ŠE SNEG Škofja Loka, 5. januarja - Smučarsjd klub Alpetour iz Škofje Loke ni znan le po številnih odličnih tekmovalcih, ampak je vsako leto tudi organizator različnih mednarodnih in domačih smučarskih tekmovanj. Letošnja prva prireditev, ki jo pripravljajo je FIS slalom in veleslalom za moške in ženske za pokal Stari vrh, FIS superveleslalom za moške ter državno prvenstvo za mladinke v superveleslalomu. Te tekme naj bi bile na Starem vrhu konec naslednjega tedna, med 12. in 14. januarjem, vendar pa je še vprašanje, ali bo do takrat na smučišču zapadlo dosti snega. Tradicionalni, letos že XXVI., Pokal Loka bo SK Alpetour organiziral 10. in 11. februarja. 17. marca naj bi bilo na Starem vrhu FIS tekmovanje v slalomu za ženske v spomin Lei Ribarič, moški pa se bodo pomerili v spomin Joža Kuralta. Med 30. marcem in 1. aprilom naj bi pripravili še državno prvenstvo v slalomu in veleslalomu za moške in ženske. Poleg vseh teh večjih tekem bodo pripravili tudi tri tekmovanja dečkov in deklic, skupaj s SK Domelom pa bodo v naslednjih treh mesecih tudi organizatorji Pokala ciciban. • V. Stanovnik Rezultati žrebanja 52. kroga, 30. 12. 2000 IZŽREBANE ŠTEVILKE 1, 2, 4, 6, 8, 9, 12, 16, 17, 19, 21 32, 33, 36, 37, 38, 43, 45, 48, 57, 58, 60, 61, 63, 64, 68, 70 SONČKI: 35, 51, 14 Dobitki št. dobitkov , 23, 27, 28, 30, SO, 52, 53, 54, Vrednost glavni dobitek krog dobitek dobitek trije sončki dobitek dveh vrst dobitek ene vrste PRENOS 1 PRENOS 118 3.010 565.661,00 SIT 184.018.00 SIT 49.186,00 SIT 2.599,00 SIT 175,00 SIT Žrebanje vsak torek ob 18.55 na TVS1 V igrah 8. 1. 2001 bodo sodelovali: KVIZ KOLO Mateja Toplak, Lackova 250, Limbuš LOKOSTRELSTVO Zvezdana Šoberl, Titova 1a, Jesenice SLALOM Zlatka Šestanj, Kardeljeva 57, Maribor Žrebanje vsak torek ob 18.55 na TVS1 ureja: Vilma Stanovnik ALPINIZEM ROKOMET KEGLJANJE STRMINE NJUNEGA ŽIVLJENJA TRENING TEKMA SAVI Ljubljana, 5. januarja - Pravnik in planinec dr. Tone Strojin je dolga leta zbiral podatke in iskal primernega založnika za izdajo knjige, v kateri je opisal življenje in delo plezalne naveze Mire Marko Debelakove in Eda Deržaja. V jubilejnem letu 2000 mu je uspelo pri Olimpijskem komiteju Slovenije - Združenju športnih zvez in Slovenski olimpijski akademiji v zbirki Pomembne osebnosti slovenskega športa in pod uredništvom prof. dr. Rajka Šugmana ter strokovnega recenzenta prof. dr. Stojana Burnika izdati to delo v nakladi 500 izvodov. Delo je natisnila Tiskarna Skušek. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev je delo izšlo le na 151 straneh ter z le maloštevilnimi fotografijami in brez drugih reprodukcij umetniških del. Škoda! Mira Debelak in Edo Deržaj sta bila rojena leta 1904. Oba sta se že v mladosti zanimala za slikarstvo, zato ste se šolala v tedanji Probudi v Ljubljani pri slikarju Mirku Šubicu in Saši Šantlju. Oba sta se izpopolnjevala tudi v tujini, Deržaj pa je dosegel tudi naziv akademskega slikarja. Kot pedagog je dolga leta služboval na raznih šolah, veliko pa je tudi razstavljal doma in v tujini. O njegovem umetniškem delu doslej še ni izšla obena monografija. V mladosti je bil odličen športnik, atlet z naslovi državnega prvaka v tekih na srednje proge in v krosu. Poleg tega je bil še kolesar in smučar; leta 1926 je zmagal na prvem triglavskem smuku s Kredarice. Mira Debelak in Edo Dežrja sta se spoznala v letu 1921 ustanovljenem Turistovskem klubu Skala, ki sicer ni bil vključen v okviru Slovenskega planinskega društva. Sčasoma sta postala najboljša slovenska plezalna naveza, saj sta skupaj preplezala veliko prvenstvenih smeri, tudi v tujini. V njunem zakonu se je rodil Matjaž Deržaj, ki je bil eden boljših plezalcev po 2. svetovni vojni. Mira Debelak se je proslavila leta 1926 z vzponom po direktni smeri v severni steni Špika v navezi s Stanetom Tominškom. S tem so ji bila odprta vsa vrata za odlično pripravljena predavanja doma in v tujini: na Dunaju, v Muencnu, Londonu in drugje. Kot prva ženska je bila sprejeta v Akademski klub Oesterreicher Alpe-naverein. Z drugimi soplezalci je Mira vedno plezala prva, zato Mira Marko Debelak. Edo Deržaj pa je bil gentlemen v najširšem pomenu besede, zato je vedno on plezal pred njo. Tako je prišlo tudi do nesrečnega padca Eda Deržaja v severni triglavski steni, kjer je padel prek 50 m globoko; in če ga ne bi zadržala njegova soproga - soplezalka, bi bil padec lahko še globlji in usodnejši. Te neverjetne okoliščine so imele za posledico, da sta bila "izobčena" iz Turistovskega kluba Skala; zato pa sta bila vse bolj podjetna in gorniško dejavna v domačih in tujih gorah. Le dr. Henrik Turna je bil njun zagovornik in je kasneje Miro vključil v kulturo - literarni odsek Slovenskega planinskega društva. Mira Marko Debelak je prevedla delo Iz življenja gornika Julijusa Kugyja ter pripravila Zbornik o Triglavu, ki pa zaradi druge svetovne vojne ni izšel. Med domačini je zbirala triglavske pripovedi ter izdala priročnik Plezalna tehnika, prvega v Sloveniji; ilustracije zanj pa je prispeval njen mož Edo Deržaj. V zadnjih letih pred zgodnjo smrtjo leta 1948 je risala gorsko cvetje po naročilu. Edo Deržaj je imel značilen slikarski slog. Opremljal je številne otroške slikanice (Kapljice idr.) ter svoje gorniške knjige (Gruh, Pod špiki in Podobe), v kateih seje norčeval iz stremuštva in zavisti nekaterih gornikov in odbornikov. To je le kratka vsebina tega dela. Zakaj sem tu pisal le o naših dveh alpinistih in dveh slikarjih, ne ocenjujem pa te knjige. Prvič, nisem usposobljen za to. Drugič pa, vsak drug avtor bi napisal kaj drugega in gotovo popolnoma drugače; pa ni nihče storil tega in tudi verjetno ne bo. Strokovno oceno pisanja in njegove vsebine pa bi lahko suvereno opravil le nekdo, kije oba, Mira Marko Debelak in Eda Deržaja, tudi osebno poznal in z njima vsaj kdaj plezal. Iz tega sledi, daje knjiga gotovo prepozno izšla. Zato je in bo ta knjiga verjetno edina, ki je posvečena njima, idealni slovenski alpinistični navezi med obema vojnama. S to knjigo je dr. Tone Strojin postavil spomenik obema v imenu nas vseh, ki smo ju imeli radi in smo ju občudovali. K postavitvi tega spomenika pa je veliko prispeval tudi urednik dr. Rajko Šug-man, kije to knjigo uvrstil kot 4. delo v Zbirki pomembne osebnosti slovenskega športa, čeprav alpinizem ni olimpijska disicplina. • C. Velkovrh ŠAH NOVA SLOVENSKA RATING LISTA Ljubljana, 5. januarja - Ob koncu leta je izšla še druga rating lista Šahovske zveze Slovenije, ki zajema rezultate iz druge polovice leta 2000. Prijavljenih je bilo 22 turnirjev na "resni" tempo, 192 na pospešeni in 32 na hitropotezni čas, kar kaže na vse večjo popularnost igranja enodnevnih šahovskih turnirjev, čeprav po številu igralnih dni resni šah s 160 dnevi ne zaostaja veliko. Najvišje število odigranih partij je bilo v počasnem šahu 58 v pospešenem pa 126. Na dve uri je vrstni red najboljših naslednji: Aleksander Beljavski 2641, Dražen Sermek 2527, Adriana Mihalčišin 2524, Duško Pavasovič 2491, Georg Mohr 2451, Aljoša Grosar 2431, Leon Gostiša 2414, Marko Tratar 2409, Ogor Jelen 2394, Zvonimir Meštrovič 2391. Med igralkami so najvišje: Kiti Grosar 2204, Anita Ličina 2159, Jana Krivec 2156, Ana Srebrnič 2149 in Narcisa Mihevc-Mohr 2139. Najboljši mladinci in mladinke pa so: Matej Šebenik 2248 do 20 in 18 let, Blaž Bratovič 2142 do 16 let, Marko Srebrnik 2127 do 14 let. Rok Hržica 1843 do 12 let in Jure Plaskan 1522 do 10 let, Ana Srebrnič 2149 pri dekletih do 20 in 18 let, Vesna Rožič 1949 do 16 in 14 let, Tanja Masnik 1617 do 12 let in Nina Bilbija 1513 do 10 let. Pri pospešenem šahu so vrstni redi naslednji: Adrian Mihalčišin 2574, Dražen Sermek 2535, Duško Pavasovič 2480, Georg Mohr 2477, Zvonimir Meštrovič 2446, Danilo Polajžer 2440, Primož Šoln 2421, Aljoša Grosar 2413, Matjaž Mikac 2407 in Vojko Mencinger 2405. Pri igralkah: Kiti Grosar 2174, Petra Grošelj 2143, Andreja Brglez 2140, Darja Kapš 2105, Ana Srebrnič 2056. Med mladinci in mladinkami so najboljši: Matej Šebenik 2372 do 20 in 18 let, Jure Borišek 2200 do 16 let, Luka Lenič 2161 do 14 let, Rok Hržica 2006 do 12 let in Jure Plaskan 1760 do 10 let, Darja Kapš 2105 pri dekletih do 20 let, Ana Srebrnič 2056 do 18 let, Vesna Rožič 2047 do 16 in 14 let, Mateja Mukavec 1773 do 12 let in Špela Orehek 1728 do 10 let. Najboljšitiitropotezni igralci so: Adrian Mihalčišin 2578, Dražen Sermek 2509, Zvonimir Meštrovič 2474, Zlatko Bašagič 2473 in Georg Mohr 2469. • Aleš Drinovec Kranj, 5. januarja - Rokometašice Save so se ob premoru pred drugim delom prvenstva na prijateljskem srečanju pomerile z ženskim rokometnim klubom NIVO CELJE, ki tekmujejo v prvi B ligi in so na polovici prvenstva na drugem mestu. Savčanke pa so jesenski del končale na presenetljivem šestem mestu. Na zanimivi tekmi je imela več uspeha ekipa Save, ki je tekmo dobila z rezultatom 32:30. Ekipi sta se skoraj ves prvi polčas izmenjavali v vodstvu. Celjanke so vodile največ s prednostjo štirih golov, domačinke pa so v drugem polčasu vodile že s štirimi goli, tekmo pa zaključile s prednostjo dveh golov. Pri Celjankah sta največ golov prispevali Jeričkova z devetimi goli in Kikanovičeva z osmimi goli, pri domačinkah je bila najboljša strelka kapetanka Renata Mrak z dvanjastimi goli. Povratna tekma bo v soboto v Celju. • J. Bešter KOŠARKA ZA KOŠARKARJE LE MALO PRAZNIKOV Kranj, 5. januarja - Kljub prazničnim dnem tudi naši košarkarji v zadnjih dneh niso veliko počivali. Tako so minulo sredo najprej odigrali 13. krog lige Kolinska. Ekipa Loka kave je doma gostila Geo-plin Slovan in zabeležila nov poraz. Rezultat tekme je bil 71:94 (55:69, 40:46, 18:17). Triglav je tekmo odigral že vnaprej in 100:80 izgubil z Union Olimpijo. Še slabše je Triglavanom proti Union Olimpiji šlo minuli torek, ko so se pomerili v četrtfinalu pokalnega tekmovanja KZS. Kranjčani so v domači dvorani izgubili kar 60:106 (42:76, 25:48, 12:28). V polfinale so se poleg Union Olimpije uvrstili še zmagovalci preostalih treh četrtfinalnih tekem: Zagorje banka Zasavje, ki so premagali Pivovarno Laško, Geoplin Slovan, kije bil boljši od Savinjskih Hopsov in Krka Telekom, ki je tesno ugnala ekipo Kraškega zidarja. Sklepni turnir najboljših štirih bo 7. in 8: aprila. Že jutri pa se bo nadaljevalo tekmovanje v ligi Kolinska. Ekipa kranjskega Triglava bo ob 19.30 uri v dvorani na Planini gostila ekipo Kraškega zidarja, ekipa Loka kave pa odhaja na gostovanje k ekipi Rogle v Zreče. V l.B moški SKL bo ekipa Geparda Radovljice jutri gostovala pri Juriju Plava laguna. • V.S. V FINALU TUDI LOČANKE Škofja Loka, 5. januarja - Košarkarska zveza Slovenije in KK Cheddite Ilirija bosta danes, jutri in v nedeljo organizatorja finalnega turnirja prvenstva Slovenije za mladinke. Tekmovanje bo potekalo v dvorani Gimnazije Bežigrad, na njem pa bodo med štirimi najboljšimi ekipami nastopile tudi mladinke Odeje Marmorja iz Škofje Loke. Ločanke se bodo danes ob 19.30 uri najprej pomerile z ekipo ŽKD Jezice, jutri ob 17. uri bodo igrale proti domačinkam, Ched-diti Liliriji, v nedeljo ob 9.45 uri pa še proti ekipi Merkur Celja. • V.S. ZAČENJA SE TRŽIŠKA TRIM LIGA V KOŠARKI Tržič. 5. januarja - Komisija za ŠR pri Športni zvezi Tržič je razpisala občinsko trim ligo v košarki za moške za letošnje leto. Tekmovanje bo potekalo v telovadnici osnovne šole v Krizah, začelo pa se bo to sredo, 10. januarja, ob 18. uri. Sistem tekmovanja bo odvisen od števila prijavljenih ekip, najboljše štiri ekipe pa se bodo uvrstile v zaključni del (play off). Pravico nastopa na tekmovanju imajo vsi, ki prebivajo na območju Tržiča, vsaka ekipa pa mora prijaviti najmaj šest in največ dvanajst igralcev, ki lahko nastopajo samo za eno ekipo. Prispevek za ekipe bo odvisen od števila prijavljenih in bo določen na žrebanju. Prijave že sprejemajo (do ponedeljka, 8. januarja!) na naslov: Športna zveza Tržič, Cankarjeva cesta 1 ali po faxu 04- 59- 23-641 (Janez Brzin). Žrebanje bo v ponedeljek ob 19. uri. • V.S. LOKOSTRELSTVO LOKOSTRELCI NA PODNU Škofja Loka, 5. januarja - Lokostrelska zveza Slovenije in Lokostrelska sekcija pri Partizanu Škofja Loka bosta v soboto, 20. januarja, organizatorja dvoranske lokostrelske tekme FITA IN-DOOR 18 m. Tekmovanje, ki bo organizirano v športni dvorani Poden v Škofji Loki, bo štelo za slovenski pokal, potekalo pa bo v vseh treh stilih: golem loku, ukrivljenem loku in sestavljenem loku. Nastopali bodo tekmovalci in tekmovalke vseh kategororij od dečkov in deklic do kadetov in kadetinj, mladincev in mladink ter članov, članic in veteranov. Prijave za tekmo že sprejemajo in sicer samo pismeno na naslov: Vlado Justin, Frankovo nas. 177, 4220 Škofja Loka ali na e-mail: robert(afna)krajnik.si. Dodatne informacije dobite po telefonih 041 805 062 (Justin), 04/512 25 13 (Mrak) in 04/513 74 91 (Rant). Zadnji dan za prijave je 17. januar. • V.S. NAMIZNI TENIS PRVAK JESENSKEGA DELA JE EKIPA PICERIJA BAZENČEK Škofja Loka, 5. januarja - Z odigranim zadnjic enajstim krogom se je končalo tekmovanje v prvi in drugi gorenjski namiznoteniški ligi. Z visoko zmago v enajstem krogu je ekipa Picerije Bazenček iz Križ, potrdila naslov jesenskega prvaka v prvi gorenjski namiznoteniški ligi in zaključila tekmovanje brez poraza. Na drugem mestu je Škofjeloška ekipa IC Freising z dobrimi obeti za sam vrh v drugem delu, na tretjem so branilci naslova ekipa Kondor Flamme z Godešiča, na četrtem pa Edigs iz Mengša. Razveseljivo je, da sta prav na prvih dveh mestih ekipi z mladimi igralci in igralkami, ki so tudi v Sloveniji med mladinci in mladinkami v ospredju. Drugi del prvenstva se bo začel proti koncu januarja 2001. • J. Starman 11. odprto prvenstvo mesta Kranja PRVAKI SO BISERKA, BORIS IN ANDREJ Kranj, 5. januarja - S finalom se je v torek na kranjskem kegljišču končalo 11. odprto prvenstvo Kranja. V finalu so tekmovalci nastopili v treh skupinah. Iz Kranja sta odšla Biserka Pe-tak bogatejša za 45.000 SIT (35.000 za prvo mesto in 10.000 za rekord), ter Boris Urbane za 60.000 SIT. Prvi so na steze kranjskega kegljišča stopili štirje rekreativci iz občinske kegljaške lige. Največ je pokazal Andrej Čater, ki je v 100 lučajih podrl 446 kegljev. Devetnajst manj jih je zrušil osemdesetletni Milan Bernik, tretji pa je bil s 402 podrtima kegljema Darko Šterbenk. V ženski konkurenci smo videli obračun petih Celjank, ter po eno kegljavko iz Postojne, Bresta in Kranja. Prepričljivo je zmagala Celjanka Biserka Petak, kije podrla kar 555 kegljev, a ta rekord ni bil priznan, saj so imele tekmovalke v finalu na voljo dvajset lučajev več kot v predtekmovanju. Kljub temu je bila Biserka lahko zadovoljna, saj je odšla iz Kranja bogatejša, že v predtekmovanju pa je postavila s 521 podrtimi keglji nov rekord kegljišča. Tudi na drugem in tretjem mestu sta bili Celjanki Mira Grobelnik in Marika Kardinar. Napetost pa je rasla, ko so na steze prišli moški. Kar dva sta že v prvi četvorki premagala mejo 1000 podrtih kegljev. Druga četvorka je bila še boljša in samo vprašanje je bilo, kaj bo naredila zadnja četvorka, v kateri je bil tudi rekorder kegljišča Boris Benedik (1103). Toda nobenemu ni uspelo, da bi se približal rezultatu Borisa Urbanca 1086 podrtih kegljev, ki ga je dosegel v drugi skupini Še najbližje mu je bil Hrvat Daltbor Fučka, a je tudi ta zaostal za sedemnajst kegljev. REZULTATI Rekreacija: 1. Čater 446, 2. Bernik 427, 3. Šterbenk 402, 4. Lužan 387; Tekmovalke: 1. Petak 555, 2. Grubclnik 521, 3. Kardinar 499, 4. Razlag in Fleichman 481, 6. Mlakar 465, 7. Podlesnik 464, 8. Ule 436; Tekmovalci: I. Urbane 1086, 2. Fučka 1069, 3. Štrukelj in Benedik 1063, 5. Pintarič 1051, 6. Galjanič Í047, 7. Bortek 1046, 8. Vučan 1021, 9. Stoklas 1001, 10. Hafner 998, 1L Perušič 980, 12. Oman 974. ♦ J. M ari nček VATERPOLO MLADINCI V KRANJU, REPREZENTANCA NA REKI Kranj, 5. januarja - Kljub temu da minulo leto za vaterpoliste, zlasti reprezentantanco ni bilo najuspešnejše, pa so člani naše izbrane vrste prepričani, da bo že letos bolje. Tako jih čaka pomemben nastop v kvalifikacijah za uvsrtitev na evropsko prvenstvo, ki bo leta 2001 v Budimšpešti. Skupina, v kateri nastopa naša reprezentanca, je sicer težka (Španija, Francija, Slovenija in Izrael), minus naših pa je tudi, da bodo kvalifikacije potekale v Niči v Franciji. Slovenija je sicer ponudila organizacijo tega tekmovanja in celo najbolj ugodne pogoje, a se je LEN odločil, da bodo kvalifikacije v Franciji. Tako je trener reprezentance Ozren Bonačič že začel z delom. V minulem letu je reprezentanca imela že dvakrat dvodnevne priprave v Kranju, minulo sredo pa so selektorjevi izbranci odpotovali na štiridnevne priprave na Reko. V ekipi so: Igor Belofastov, Matjaž Homovec, Jernej Lovše (vratarji), Krištof Štromajer, Žiga Balderman, Matej Nastran, Jure Nastran, Aleksander MerteU, Erik Bukovac, Primož Troppan, Teo Galič, Franko Antunovič, Boban Antonijevič, Matjaž Ul, Alen Medic, Uroš Štuhec in Tadej Peranovič. Na Reki trenirajo skupaj z ekipo Primorja, domov pa se bodo vrnili jutri zvečer. Kljub temu da konec tedna ni na sporedu rednega kroga članskega državnega prvenstva, pa bodo ljubitelji vaterpola v Kranju v nedeljo lahko prišli na svoj račun. V olimpijskem bazenu bo namreč potekalo mladinsko prvenstvo do 19 let. Začelo se bo ob 9.30 uri, na tekmovanju pa bodo nastopale ekipe Probanke Leasinga, Olimpije, Triglava Živil in Kokre. • J. Marinček AVTO-MOTO ŠPORT Tržiški veterani dirkači - Tržičani so znani navdušenci za avto-moto šport in se redno udeležujejo prvenstev v cestnohitrostnih in gorskih preizkušnjah. Še posebej SO hi/i uspešni na cestnohitrostnih preizkušnjah V Murski Soboti in v Cerkljah na Gorenjskem. Na sliki (od leve) Cveto Bohinjec, 3. med motociklisti v razredu do 250 cctn, Janja Budič, l. med ženskami v razredu do 175 cem, Rudo/j Drnovšek, 2. mesto med avtomobili in Vili Ulčnik, I. mesto med avtomobili. Lani je bila deseta obletnica zaupnega telefona ZA-TE Prostovoljci ob slušalki Zveza slovenskih društev svetovalcev za telefonsko pomoč v stiski je novembra organizirala že 10. letno srečanje svojih svetovalcev, tokrat v Gozd Martuljku. Organizator srečanja je bilo Društvo za pomoč ljudem v stiski 'Zaupni telefon ZA-TE' iz Ljubljane, srečanja pa so se udeležili še prostovoljci zaupnih telefonov: .'Samarijan' iz Ljubljane in Maribora, 'Zarja' iz Slovenj Gradca, 'Čriček' iz Ormoža, 'TOM -telefon za otroke in mladostnike' iz Ljubljane, 'Tvoj telefon' iz Postojne in 'Klic upanja' iz Celja. Samarijan že od svojega začetka deluje štiriindvajset ur na dan, vse dni v tednu, lansko leto zgodaj spomladi pa se jim je pridružila še mreža 'Sopotnik', ki jo sestavljajo ZA-TE, Zarja, Klic upanja in Tvoj telefon, in prav tako delujejo neprekinjeno. Tema srečanja je bila osamljenost, saj skoraj četrtina klical-cev ravno zaradi nje zavrti številko. Osamljenost ljudje največkrat zelo boleče občutijo in Pogovor po telefonu z neznanim, prijaznim glasom na drugi strani jim pomaga morda poiskati pot iz nje, ali pa vsaj omili trenutno stanje. Kajti na drugi strani je vedno nekdo, ki je pripravljen poslušati. Anka Zavasnik, klinična psihologinja s Centra za mentalno zdravje, je na srečanju telefonskih svetovalcev, poleg dr. Jožeta Ramovša in Darje Zaviršek, predavala o osamljenosti. Ker je prostovoljno delo občutljivo, zahteva tudi precej znanja, zato vsi zaupni telefoni skrbijo za dodatno izobraževanje in usposabljanje prostovoljcev. "Ljudje v stiski zelo potrebujejo tovrstne pogovore. Mislim, da je pomembno, da svetovalci niso strokovnjaki, pač pa prostovoljci, saj se na ta način znanja, ki jih vsak potrebuje, o tem, kako reševati življenjske stiske, širijo tudi med ljudmi, ki niso s profesionalnega stališča strogo povezani s tovrstnimi službami: centri za socialno varstvo, šolami in podobno. Ne učijo se samo o tem, kako ljudem pomagati, ampak te veščine lahko uporabijo v svojem lastnem življenju. Seveda je potrebno poznati nekaj teoretičnih osnov, še pomembnejše pa so izkušnje. Tudi tega se učimo pri •zpopolnjevanju, obsega pa srečevanje v majhnih didaktičnih, izkustvenih skupinah in igranje vlog. Prav je, da so svetovalci čimbolj različnih starosti, saj so tudi klicalci različno stari. Zal mi je, da je moških prostovoljcev tako malo, ampak glede na zahteve, ki jih tako delo postavlja, tudi ni čudno. Človek, ki to dela, mora biti zelo potrpežljiv, zelo predan skrbi za druge ljudi in mora biti zadovoljen z majhnimi cilji. Mi pri pogovoru po telefonu nikoli ne vemo, kaj se dogaja na drugi strani. Lahko zaznamo kakšno spremembo v glasu sogovornika, morda zaznamo večjo sproščenost, pravih povratnih informacij o tem, kako uspešni smo bili pri svetovanju, pa ni. Pravzaprav rezultatov tega dela ne moreš pokazati pred drugimi, to pa je bolj moška kot ženska potreba." Zadovoljni z majhnimi cilji Predsednica društva Zaupni telefon ZA-TE Barbara Brecelj ga vodi že šest let, prostovoljka pa je čisto od samega začetka. Letos tudi zaupni telefon praznuje deseto obletnico. Od kod jemlje moč, da vztraja že tako dolgo? "Ni mi težko, ker imam okoli sebe ekipo, ki mi vedno pomaga in brez katere ne bi mogla delati. To je 'staro jedro', vedno zanesljivo in vsega spoštovanja vredno. To je kar nekaj prostovoljk, ki delajo že dolga leta, tri pa so tiste, ki so začele že leta 90, ko se je zaupni telefon ustanovil. Naše močno jedro se je strokovno izpopolnjevalo kar nekaj let in se tudi izobrazilo, zdaj pa lahko nudi oporo novim, ki prihajajo, da jih vpelje v delo. Pri zadnjem razpisu smo imeli, srečo, kar osem novih, samih žensk se nam je pridružilo in mislim, da se bodo dobro zlile s 'starimi'. Zagotovo so nam že sedaj v veliko pomoč. Seveda pa tudi njih čaka izobraževanje." Tudi Nuša Grum je ena tistih iz starega jedra. Na zaupnem telefonu ZA-TE lajša človeško stisko že šest let. Zakaj je postala prostovoljka? "Pred leti sem hotela nekaj storiti zase. Čutila sem, da želim še kaj storiti tudi za druge. Ko sem se javila na oglas, sem spoznala, da je to tisto pravo, kar sem iskala. De- lujem tudi na drugih področjih kot prostovoljka, vendar je delo svetovalke na telefonu nekaj posebnega. Prisluhniti drugim, imeti občutek, da si pri hudih težavah vsaj v tistem trenutku krize morda vendarle nekomu pomagal ven, mi veliko pomeni. Ko nekoga poslušam, mu skušam dati občutek varnosti. " Tihi klici Štiri leta pa v Ljubljani in Mariboru na isti številki deluje tudi zaupni telefon Samarijan, ki že od samega začetka dviga telefon nepretrgoma, dan in noč. Imajo okoli dvestopetdeset prostovoljcev. Lani so opravili nekaj čez dvaindvajset tisoč pogovorov, kar pomeni šest tisoč stotrideset ur lajšanja stisk klicalcev. Viki Vrtačnik je med njimi že tri leta. Je profesor zgodovine, uči pa na Srednji ekonomski šoli v Ljubljani. Prostovoljec je zato, ker želi pomagati ljudem, še zlasti zato, ker je tudi sam nenehno deležen tuje pomoči. Viki je namreč skoraj popolnoma slep že od rojstva. "Vedno ko pomagam drugim, tudi sebe bogatim in delo pri zaupnem telefonu tudi meni samemu daje moč za naprej. To je način, s katerim vračam vse tisto, kar so ljudje že storili zame in kar še bodo. Veste, kar se mene tiče, so moji kolegi, člani Samarijana, prostovoljci z veliko začetnico. Velikokrat mi pomagajo, da pridem lažje do dežurnega mesta, le redko se moram potruditi sam. Moja slepota tudi ni posebno moteča na šoli, kjer učim. Še zlasti ne med dijaki. Mlajši kot so, manj imajo težav s sprejemanjem drugačnosti, pri pogovoru na zaupnem telefonu pa tako nisem z ničimer omejen." Včasih pa klicalci ne zberejo dovolj poguma, da bi začeli govoriti, čeprav so že zavrteli številko in se je prostovoljec na drugi strani že oglasil. Take klice imenujejo tihi klici. Marjan Žveglič, predsednik Društva svetovalcev zaupni telefon Samarijan, pravi: "Tihi klici, ki se pojavljajo, so lahko različni. Domnevamo, da je klicalec v zadregi, da ne zbere poguma, da bi govoril o sebi oziroma o svoji težavi. Takrat je naše delo predvsem, da ga razbremenimo. Ne pozna nas, mi ne poznamo njega, nikoli v življenju se ne bomo osebno srečali, navsezadnje pa ima telefon v roki in če smo mu zoprni, lahko odloži. Ničesar ne tvega. Drugo, kar mu povemo, je, da smo zanj, zaradi njega smo tukaj štiriindvajset ur na dan. In še to, da nam ni vseeno. Mislim, da je zelo pomembno, da klicalci čutijo, da jih ima nekdo rad in da so popolnoma varni, čeprav se izpostavijo." Seveda pa imajo zaupni telefoni s svojo dejavnostjo določene stroške, čeprav je samo delo prostovoljcev v celoti neplačano. Država jim namenja nekaj denarja iz proračuna, sicer pa se morajo obračati tudi na različne sponzorje. Tudi za strokovno srečanje v Gozd Martuljku so jih poiskali: Mladinska knjiga in DZS sta jim dali pisarniški material. Zaupni telefon ZA-TE se ob svojen desetletnem jubileju že vnaprej zahvaljuje za vsa darila, ki bi jih podjetja ali posamezniki namenili njihovi dejavnosti. Št. žiro računa: 50101-678-81872. • Jana Debeljak Vsakoletno srečanje članov Sožitja SOŽITJE, društvo za pomoč duuševno prizadetim občin Gorenja vas - Poljane, Žiri, Železniki jc pred novim letom organiziralo vsakoletno srečanje svojih članov v restavraciji Dijaškega doma na Podnu v Škofji Loki. V zabavnem programu so nastopili: Stanka Kuhar iz VDC, ki je na sintesajzer zaigrala nekaj skladb, z narodnimi plesi je pod vodstvom Marjance Trilar in Eda Berginca nastopila folklorna skupina učencev in učenk Osnovne šole Cvetka Golarja iz Škofje Loke, za zabavo in ples je poskrbel TRK) JEMC, ki je bil ansambel meseca novembra v Gorenjskem glasu. Prireditev je živahno in duhovito vodil Jure Svoljšak. Največje veselje je pripravil Božiček, ki je prizadetim razdal kar 90 daril. Vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri prireditvi in obdaritvi, se lepo zahvaljujemo. Odprte dlani Klub študentov Kranj bo spet pomagal mladim družinam Študentske družine se težko prebijajo V Klubu študentov Kranj bodo s pomočjo donatorjev zbirali denar za pomoč mladim družinam. hranj, 5. januarja - Takšna je tudi druiiniea Urše in Davida Zajca. Mlada dva imata sina Lil na, starega dve leti in pol. Urša je študentka 2. letnika Fakultete za šport, David je sedaj zaposlen. Najtežje je bilo, ko David še ni imel dela in je družina dobila le 20 tisočakov socialne pomoči. Urša naj hi sicer dobivala preživnino od očeta, vendar je ni in je mladi družinici pomagala njena 'nama. V njenem stanovanju sedaj tudi Živijo, radi pa bi se čimprej preselili k Davidovim staršem in si v starem delu njiho-*e hiše uredili svoj dom. Država za mlade družine ne stori dosti, pravi Urša. Če bi želela socialno pomoč, bi jo tokrat, ko še nista bila poročena, dobila le v Primeru, da David ne bi priznal očetovstva. Jega pa svojemu otroku nista želela. Sedaj ona mladi očka delo. mamica pa dobiva republiško štipendijo. Študentje Fakultete za šport imajo po Uršinih besedah možnost dobiti tudi nekaj denarja od občin za razne športne tečaje otrok, česar pa sedaj Urša ne Pričakuje, ker se trenutno bolj posveča otroku kot pa športu. Na srečo imam sedaj predavanja samo opoldne, tako da sem popoldne lahko s Tïlnòjn. Dopoldne ga pazi moja babica, v Urša in David s Tilnom. vrtec najbrž še ne bo šel. Bojim se, kako ln> potem, ko bodo predavanja in vaje na fakulteti tudi popoldne. David dela vse dneve, saj nas mora vse tri preživljati. Štipendija je namreč nizka, "pravi Urša. ki je Tilna rodila med 3. in 4. letnikom gimnazije. "Profesorji so bili zelo razumevajoči. Oprostili SO mi izostanke, če sem morala s Tilnom na pregled, dopuščali so mi, da sem se javljala, ko sem bi/a pri določenih predmetih pripravljena. Na fakulteti je seveda drugače. " Mlade družine v položaju, kakršen je Uršin in Davidov, nič kaj rade ne prosijo za pomoč. Pravita, da je ponižujoče in da bi lahko država kako drugače spodbujala dejstvo, da si mladi ljudje želijo otrok. Ravno zaradi tega drugega otroka pri mladih zakoncih Zaje ne bo tako kmalu. Pri Klubu študentov Kranj pa prosita za pomoč že drugo leto. Lani so prejeli darilni bon in v trgovini Zajček kupili Tilnu, kar si je zaželel. Sicer morajo skrbno obračati vsak tolar. Tudi letos namerava Klub študentov Kranj obdariti mlade družine, ki so v podobnem položaju kot Zajčeva. I akcijo se vključujejo .slikarji Likovnega društva Kranj, pomaga/a bo Mestna občina Kranj in še nekaj donatorjev. • D. Z. Žlehir Darovali ste Rdeči križ bo pomagal Eriku in mamici Dveletni Erik Pančur iz Železnikov se v Kliničnem centru v Ljubljani že nekaj mesecev bori s hudo boleznijo, mamica Damjana pa je ob njem 24 ur na dan. Stroški njenega bivanja ob bolnem sinu naraščajo prek razumne nuje, saj mora za bivanje in hrano dnevno odšteti šest tisočakov. Po pomoč se je družina obrnila'na Območno združenje Rdečega križa Škofja Loka. Tam so se odloči/i, da ob pomoči dobrih ljudi pomagajo Pa neurje vim poravnavati račune, ki jih pošilja Klinični center. Denar za Pančurjeve bodo zbirali na svojem žiro računu, številka 51510-678-80807 (s pripisom "za Erika"). Imena vseh, ki boste prispevali za bolnega otroka in njegovo mamo, bomo, kot je že v navadi, objavi/ali v Gorenjskem glasu. Osrečili so otroke iz socialno šibkih družin Že peto leto zapored je Območno združenje Rdečega križa Škofja Loka pred novoletnimi prazniki pripravilo obdaritev otrok iz socialno ogroženih družin. Tudi v očeh teh otrok je čutiti praznično pričakovanje in vsaj v tem času naj ob darilih občutijo enako veselje kot vrstniki iz bolje situiranih družin. Dedek Mraz je letos izpolnil pričakovanja teh in otrok iz rejniških družin občin Gorenja vas Poljane, Škofja Loka, Železniki in Žiri. Ob pomoči Rdečega križa ter Mladinske knjige, Mercatorja Gorenjske, Žita, Pivovarne Union in Hiper, d.d., je dedek Mraz pripravil 64 daril in jih v Loškem gledališču po ogledu igrice Mojca Pokrajculja (pokrovitelj je bila Iskra Impuls) razdelil otrokom. Bohinjska Bistrica, 5. januarja - S koncertom v športni dvorani Danica v Bohinjski Bistrici se je pred novoletnimi prazniki začela dobrodelna akcija za Saša Rinka, policista, ki se je poleti ponesrečil na Hvaru in ostal na invalidskem vozičku. Akcijo so začeli njegovi prijatelji, ki bi mu radi omogočili nakup stanovanja, prilagojenega avtomobila in invalidskega vozička, da bi Sašo še naprej lahko delal, se ukvarjal s športom in invalidnosti navkljub zaživel kolikor toliko normalno življenje. Denar za Saša pa se Že zbira na posebnem žiro računu: 50100-620-128 05 1131117-7307. Kakršnokoli informacijo ali idejo za pomoč Sašu lahko dobite na telefonskih številkah: 041/387-764 (Nina) in 031806-112 (Jana). Na sliki: Sašov kolegu iz policije s prijateljico, eno od organizatork koncerta. • Foto: Gorazd Kavčič Lek obdaril več kot tisoč otrok Farmacevtska družba Lek je v prednovoletnem času razveselila otroke, ki v različnih zdravstvenih ali varstvenih ustanovah preživijo dlje'íasa, ločeni od svojih staršev. Z dobrodelno akcijo, ki se je začela 18. decembra in se bo končala 18. januarja, bo tako Lek obdaril več kot 1100 otrok v 14 zdravstvenih ali varstvenih ustanovah ter jim ob tem z lutkovno predstavo Zaželel vse lepo v letu 2001. Med ustanovami, ki so jih obiskali, je bil tudi Dom Matevža Langusa v Radovljici in Zavod za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku. Namesto voščilnic za Ložane Podjetja, ustanove in posamezniki šc vedno darujejo za prizadete v naravni nesreči v Logu pod Mangartom. Tako so nam že pred novim letom iz Nike, d.o.o., Ljubljana sporočili, da so sredstva za praznične čestitke letos nakazali prizadetim Ob naravni katastrofi v Posočju. Turistično društvo Železniki pa je sredstva, namenjena za voščilnice, podarilo otrokom iz Loga pod Mangartom. Sreča je v drobnih stvareh... ... za srečo ni treba velikih besed. O tem izreku so se prepričali člani Društva ledvičnih bolnikov Gorenjske, ki so pred novoletnimi prazniki pripravili praznično srečanje v restavraciji Center v Lescah. Prišlo je 40 članov društva in njihovih svojcev. Po okusnem in primerno izbranem kosilu seje ob prijetnih zvokih mojstra Marjana in pevke Jelke razživela vsa družba in spodbudila k plesu. Med odmorom so se zahvalili izvršnemu odboru za prizadevno vodenje društva ter, Igorju Rusu, dr. med. ter vsem zdravstvenim delavcem iz dia-liznega oddelka bolnišnice Jesenice za požrtvovalno in uspešno zdravljenje. Zaželeli so jim vse dobro v novem letu. Ob tem srečanju so spoznali zdravilni učinek glasbe in naravnega veselja, ki ga lahko brez alkohola ustvari dobra in prijetna družba, piše Erna Vauhnik. Januarja 2001 izbiramo G0RENJK0/'GORENJCA meseca DECEMBRA 2000 Plakat miru in nova sedežnica Na Gorenjskem že OSMO zaporedno teto vsak mesec s tedenskimi glasovanji na tri različne možnosti v šestih medijih poteka NAJ-NAJ-NAJ vsegorenjska akcija popularnosti pod naslovom "GORENJKA/GORENJEC MESECA". Tudi v letu 2001 jo nadaljujemo. V njej lahko sodelujete: bralke in bralci Gorenjskega glasa; poslušalke in poslušalci vseh štirih gorenjskih nekomercialnih radijskih postaj - Radia Kranj, Radia Sora, Radia Triglav Jesenice in Radia Gorenc ter gledalke in gledalci GTV- Gorenjske televizije v redni petkovi oddaji GTV-MIX z Matejo in Alešem. Glasujete lahko po elektronski poŠti. Danes, prvi petek v letu 2001, začenjamo januarsko cetomesečno akcijo popularnosti, izboru GORENJKE/GORENJCA meseca DECEMBRA 2000. Pravila o sodelovanju v štirih radijskih in televizijskem glasovanju, ki vsa potekajo "vživo" neposredno v oddaje, Vam bodo povedali voditelji teh oddaj. Najbolj preprosto je glasovanje na dopisnici, na katero vpišete enega od obeh predlogov za GORENJKO/GORENJCA MESECA in jo pošljete na naš naslov: GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4 001 Kranj. Če boste Vašo glasovnico oddali v pisarnah gorenjskih turističnih društev in agencij, s katerimi odlično sodeluje Gorenjski glas, niti ne potrebujete poštne znamke. Naši sodelavci so tudi v letu 2001 turistična društva Bled, Bohinj, Dovje-Mo-jstrana, Jesenice, Kranj, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka in Tržič; ter Turistična agencija Meridian s poslovalnicama na Jesenicah in v Lescah. Ni odveč ponoviti: poštnina je od 1. januarja letos spet višja. In zato ZNOVA poudarjamo, da premalo frankiranih dopisnic ali pisem na poŠti ne prevzemamo, če je prevzem vezan na plačilo "porto" oz. dvojne poštnine s pribitkom. To seveda ne velja le za glasovnice v tej akciji, temveč tudi za ostalo premalo frankirano pošto! Praktičen nasvet: na poštah ali v trafikah kupujte znamke, ki imajo črkovno oznako za frankirno vrednost (A oziroma B), in v primeru podražitev se Vam ne bo zgodilo neprijetno presenečenje. Pravilo "ena dopisnica -en glas" pri preštevanju glasovnic odslej dosledno upoštevamo in zato nam ne pošiljajte polnih kuvert 'listkov'. Na kratko predstavljamo Gorenjko in Gorenjca, ki sta zadnji lanski mesec s svojim delom in dosežki na Gorenjskem posebej opozorila nase: Manca Vreček Stane Kavčič MANCA VREČEK, osnovnošolka iz Radovljice, ki je s svojim "Plakatom miru" zmagala v izboru Lions kluba Bled v natečaju mednarodnega združenja Lions klubov ter se s tem uvrstila na svetovno razstavo STANE KAVČIČ, direktor družbe Velika planina, d.o.o., Kamnik, kije tik pred koncem lanskega leta uspela v rekordnem času zgraditi novo dvosedežnico na Veliki planini ter počasi, a vztrajno vrača Veliki planini njen nekdanji turistično rekreativni sloves zaklada narave V zadnjem krogu glasovanja za GORENJKO/GORENJCA meseca NOVEMBRA 2000 smo prejeli še 202 glasovnici (v prvem 319, v drugem 111, v tretjem 143, v četrtem 109). Za alpinista TOMA ČESNA ste nam poslali 201 glasovnic v prvem, 59 v drugem, 62 v tretjem, 51 v četrtem krogu in še 42 v zadnjem krogu. Za mladi in obetavni pevki ANJO ter EMO pa 118 v prvem, 52 v drugem, 81 v tretjem, 58 v četrtem in kar 160 v zadnjem glasovalnem tednu. Končni rezultat celomesečnega glasovanja: 415 glasov TOMU ČESNU, 469 glasov ANJIBAŠ in EMI DEMŠAR, ki sta tako po Vašem izboru GORENJKI MESECA NOVEMBRA 2000. V največji, najbolj tradicionalni gorenjski akciji popularnosti sodelujejo tudi FRIZERSKI ATELJE SILVA, v BRITOFU 292 v Kranju, v bližini samopostrežbe Živilo, telefon 04/23-43-070 ali GSM 041/405-366, Fitnes center KRPAN Radovljica, Gorenjska 41, telefon 04/53-12-623, in Lepotni studio FENIKS Bistrica pri Tržiču, Kovorska 17, telefon 04/ 59-46-009. V Frizerskem ateljeju Silva vsak teden uredijo frizuro eni (ali enemu) od vseh, ki ste v posameznem krogu glasovali za Gorenjko/Gorenjca meseca, vfitnesu Krpan in v Studiu Feniks pa vsak teden po eden od glasovalcev uživa v najsodobnejšem solariju. Poleg tega JERNEJA LIKAR s sodelavkami eksktuzivno poskrbi za novo frizuro vsak mesec tudi tisti oz. tistemu, ki po Vašem izboru zmaga v akciji Gorenjka/Gorenjec meseca. Tokrat sta to ANJA in EVA, ki ju v Frizerskem ateljeju Silva že pričakujejo. Izmed prejetih glasovnic poleg tega v VSAKEM glasovalnem krogu izžrebamo še sedem sodelujočih, ki ste glasovali z dopisnicami, v radijskih ali televizijskih glasovanjih. V Frizerski atelje Silva v Britofu 292 pri Kranju je tokrat povabljena MARJANCA PINTAR iz Gorenje vasi; v Studio Feniks v Bistrici pri Tržiču je povabljen LOVRO SIRC iz Zgornjega Brnika; v Fitnes studio Krpan Radovljica je povabljena VESNA COLJA z Jesenic. Tri vrednostno pisma po tisoč tolarjev prejmejo: 1. Metka Bohinc, C. talcev 7, Jesenice; 2. Janja Slak, Zg. Bitnje 168, Žabnica in 3. Neža Jezeršek, Hotavlje 3, Gorenja vas. Štiri Glasove reklamne artikle pa pošljemo naslednjim: 1. Irena Rakovec, Smokuč 107, Žirovnica; 2. Jana Leben, Sevlje 1, Selca; 3. Matic Dolenc, Dražgoška 13, Žiri in 4. Klemen Bedekovič, Finžgarjeva 26, Kranj. Poznane prireditve tudi letos Harmonikarji v Besnici, citrarji na Ermanovcu Tudi letos bodo na Gorenjskem nekatere poznane tradicionalne prireditve. Med njimi sta vsekakor srečanji citrarji na Ermovcu in harmonikarji v Besnici. tiJBIHiilSiElflll1 1 nI'"M I I" . JJ^HHHH prvenstvo harmonikarjev v Še posebno obiskana in dobro poznana so srečanja citrarjev in športnikov ter Gorenjk in Gorenjcev meseca na Ermanovcu. Kranj, 4. januarja - Leto se je sicer komaj začelo, vendar velja zato še toliko bolj in prej napovedati, da bosta tudi letos na Gorenjskem poleg številnih drugih tudi dve dobro poznam prireditvi. Na obeh bo seveda tudi Gorenjski glas. Na Ermanovcu bo Planinsko društvo Sovodenj skupaj z nami tudi letos pripravilo tradicionalno srečanje citrarjev, ki je občajno prvo nedeljo v juniju. Čeprav prireditelji srečanja citrarjev za nedeljo, 3. junija, še niso uradno in dokončno utrdili, pričakujemo, da se bomo letos zagotovo spet srečali takrat pri Planinski koči na Ermanovcu tudi skupaj z Gorenj-kami in Gorenjci meseca. Nekakšen uvod v osrednjo prireditev na Ermanovcu pa bo konec maja tradicionalno srečanje športnikov. Lani je bil osrednja osebnost na prireditvi Šport glasba ples na Ermanovcu Tomaž Hu-mar, letos si bomo prizadevali, da bomo predstavili tudi nekatere najboljše gorenjske športnike iz leta, ki seje pravkar poslovilo. STROKOVNA NEGA KOZE + STOJEČI SOLARIJ BOŽIČNO NOVOLETNO DARILO DARILO IMA SVOJO MOČ PREIZKUSITE JO NI VSA DLAKA "DLAKA NAPAKA," NA OBRAZU JE MOTEČA PRAV VSAKA SE ODLOČITE IN POKLONITE SEBI IN BLIŽNJIM CELOTNI PROGRAM LASERSKE EPILAÜJE BRCIC ALI BRADICE (PET POSTOPKOV), VAM PETEGA POKLONIMO! POGOJ, DA LASER 100 % DELUJE: - OBARVANA DLAKA • OPRAVLJENIH 5 POSTOPKOV V ZAPOREDJU 5 - 6 TEDNOV -PRED POSTOPKOM S NUJEN POSVET S TERAPEVTOM IN TESTIRANJE KOŽE />uTT P/« ZA NEGO OÜR4ZA IN TELESA »t lli i1K Mk IV MKtflONE, bi ii» hm m», mmi Studio lepote za vse, ki pričakujete več od obljub Studio Ma Medicinsko estetski center nebotičnik IV. nadstropje Bleiweisova 6, KRANJ Tel.: 04 20 26 794 del. čas. pon. - pet.: 8* - 20. ure Vsako leto Besnica izbere gorenjskega prvaka. Lani in predlanskim je bil to Matjaž Kokalj, kije gorenjskemu lani dodal še naslov svetovnega prvaka. 'm Druga osrednja in tradidonalna prireditev na Gorenjskem pa bo v nedeljo, 10. junija, 10. gorenjsko prvenstvo harmonikarjev v Besnici v organizaciji Turističnega društva Besnica. Prireditev bo pravi praznik harmonikarjev in narodnozabavne glasbe. Lanski poskus s festivalom narodnozabavne glasbe in srečanjem ansamblov in glasbenih skupin nameravajo prireditelji skupaj z Gorenjskim glasom nadgraditi. Tako naj bi bila sobota namenjena domači glasbi in ansamblom. Zato že zdaj velja, da si narodno-zabavni ansambli rezervirajo soboto, 9. junija, od popoldneva naprej za nastop v Besnid. Sicer pa bomo tako o Ermanovcu kot o Besnid še podrobno pisali. In seveda tudi o vseh drugih prireditvah, med drugim tudi Veselo v pomlad, ki bodo letos po Gorenjskem in kjer bo marsikje tudi Gorenjski glas Več kot časopis. • A. Žalar Letos, drugi vikend v juniju, bo v Besnici jubilejno, 10. gorenjsko prvenstvo harmonikarjev z revijo ansamblov narodnozabavne glasbe. Jevšek bo praznoval Kranj, 4. januarja - Ansambel Jevšekje z novim letom stopil v leto praznovanja. Poleg Alpskega kvinteta, Slaka in še nekaterih je ansambel Jevšek, poznan včasih tudi pod imenom ansambel Rudija Jevška, danes eden najstarejših in hkrati tudi še vedno na glasbeni sceni popularnih narod-nozabavnih ansamblov. V tridesetih letih delovanja je ansambel prekrižaril domala celotno Evropo, največ pa je nastopal v Franciji, Nemčiji, Avstriji, Italiji itd. Začetne koncerte v nekaj spremenjeni in hkrati tudi deloma pomlajeni sestavi je ansambel začel že pred koncem minulega leta na prireditvah Veselo v novo leto. Še posebej uspešen pa je bil na nastopih v Šenčurju, Vodicah in v Besnid. Z ansamblom tudi v Gorenjskem glasu pripravljamo jubilejne koncerte. Kje in kdaj, pa bomo pravočasno objavili. Ansambel Jevšek zdaj nastopa v sestavi: pevka Vera Rozman, harmonika in orgle Franc Fajder, trobenta in vokal Grega Sušnik, bas in bariton Tomaž Mohorič, kitara Vinko Benedik, klarinet in vokal Rudi Jevšek, ki je hkrati tudi vodja ansambla. • A. Ž. HUJŠANJE IN OBLIKOVANJE TELESA Gorjanski zvonovi Gorje, 4. januarja - Godba Gorje je lani pred koncem leta v dvorani Avsenik v Begunjah posnela svojo prvo zgoščenko z naslovom Gorjanski 2vonovi. Na zgoščenki je šestnajst slovenskih narodnih in narodno-zabavnih skladb. Vse je posnel tonski mojster Jure Valjavec. Producent projekta je bil mag. art. Klemen Repe. Zanimiv ovitek je delo Nika Mušiča, avtorja blejskih simbolov. Na njem je podatek, daje godba stara 93 let. Sicer pa kravji zvonec krasi napis Godba Gorje z letnico 1907 in silhueto Julijskih Alp s Triglavom. Zgoščenka Godbe Gorje je izšla pri založbi Flexiblle WM Records Bled ob podpori številnih sponzorjev in donatorjev. Gorjanski godbeniki pa so zgoščenko predstavili na Božično-novoletnem koncertu konec leta v Festivalni dvorani na Bledu. Tjfrat\j<> i* prejšnje številke Sta rši rojeni v znamenju Tehtnice s svojimi otroki ponovno doživljajo svoje otroštvo. Svoje otroke zelo razvajajo. Vpišejo jih v katero izmed umetniških dejavnosti, v glasbeno ali likovno šolo, plesno šolo ali šolo ročnih spretnosti, morda, vejo na balet, Z njimi gredo pogosto v gledališče, ker ga tudi sami obožujejo. Dolgi pogovori z otroki v teh družinah niso redki, tako uspejo starši tehtnice rešiti marsikatero težavo. 1'osnentnjmo jih! Škorpijoni opremijo otroško sobo praktično, ker se zavedajo, da- bodo otroci tukaj preživeli večino svojega prostega časa. Že v mladosti otroke pri skupni igri marsikaj naučijo. Otroke vedno z nečim zaposlijo, nikoli jih ne prepustijo dolgočasju. So strogi do svojih otrok, pa vendar izražajo do njih globoko ljubezen. Strelci popolnoma zaupajo svojim otrokom, kar včasih otroci radi izkoriščajo npr. pri nakupu najrazličnejših igračk. Na- vsa otroška vprašanja odgovarjajo iskreno in brez zadržkov. Doma se ne zadržujejo radi, srečujemo jih na sprehodih ali sredi mestnega vrveža. Strelci svoje otroke vedno vzamejo s seboj, na kratke izlete po domovini, pa tudi v eksotične dežele, čeprav so še majhni. Potovanje z avtom po evropskih deželah so najljubše počitnice teb družin. Ko%orogi tudi za svoje otroke zgodaj postavijo cilje in se močno potrudijo, da so tudi doseženi. Otroke učijo lepega vedenja in olike že zelo zgodaj, ker se jim zdi, da je to osnova, kiio potrebuje vsak človek. Veliko jim pomagajo pri šolskem delu in skušajo omiliti pritiske, ki jih doživljajo njihovi otroci. Za kozoroge je značilno, da njihova starševska vloga pride v popolnosti do izraza šele takrat, ko otroci odrastejo. Vodnurji, znanilci nove dobe tudi svoje otroke v popidnosti pripravljajo na prihodnost. Od malih 'nog jim vlivajo zaupanje, da hi otroci postali čimbolj samostojni in da bi pokazali kar največ lastne volje. .Ne jezijo se nad strganimi hlačami ali popisanimi stenami, to je zanje samo izraz otroške kreativnosti. Radi skupaj ustvarjajo s svojimi otroki ali odkrivajo skrivnosti računalništva. Ribe pri vzgoji otrok vodi njihova intuicija. Zanje sta sreča in zadovoljstvo njihovih otrok na prvem mestu, zato redko nekaj zahtevajo od svojih Otrok. Topli in nežni svojim otrokom preveč popuščajo, tudi slabe šolske ocene jih ne razjezijo preveč. ROZt astro. rozi@email. si i/ mtnm ilsothktju *m zM Tako. Pa je mimo. Leto, stoletje, tisočletje...? Bog ga vedi kaj? Ne vem, kaj nam ti zvez-doslovci, astronomi, matematiki, filozofi in drugi -logi, -nomi in - iki, težijo s tem prehodom iz enega v drugo tisočletje. A ni vseeno v katerem smo, važno je, da preživimo tisti del življenja, ki ga še imamo pred seboj, v kolikor toliko solidni kondiciji, da si ga s pomočjo usode seveda uredimo kolikor toliko lepo in veselo..., no pa še debelo, za jest res ne sme manjkati. Roko na srce, res je fino reči, da si živel v dveh stoletjih, nekaterim uspe celo v treh. Zdaj pa rečte, da ni Leon Štukelj neke vrste "looser", saj mu je za tovrsten dosežek manjkalo le manj kot dva meseca. Na, pa sem se ujel, govorim o nepomembnosti številk in let, a hkrati pišem o Štuklju. Ma ja, številke so fine, tako za veselje, sicer pa ne preveč pomembne, mar ne. Naj vam ne bo žal, če ste zamudili kakšnega od pred-novoletnih glasbenih dogodkov, v tem letu jih bo še ničko-liko. Z izjemo januarja, ko vsi v glavnem počivajo. Khhhmmm, ne vsi (beri Koncerti). Tokrat ste poslali kar precej dopisnic, vidim, da kar gledate Prešerna (ne bom vas vprašal, ali vam je všeč ali ne...), zato tudi veste, da ga je v nadaljevanki uprizoril Pavle Ravnohrib. Če požre-bamo med dopisnicami, lahko zapišem le takole: Maja Go-renc, Tominčeva 7, Kranj. Čestitke. Počakati dopis, potem pa z njim zvizzz... v Muzi-ko Aligator v Kranj po nagrado (ki je tudi v tem tisočletju, stoletju ali pa letu, kaseta ali nekaj takega po želji). HOVOÏTI TUJE: Tricky - Mission Ac-complised (EP), Nikita - glasba iz TV nadaljevanke, Keith Jar-ret - Whisper Not ( + Gary Pea-cock, Jack Dejohnette), Dovn-set - Check Your People, Nelly -Country Grammar; SLO : Primož Grašič - Moja želja - My Wish, 5'00" of farne (kokr pet minut slave) - Za narodov blagor (slovenski rap, hip hop...) EX YU: Zdravko Colič -Okano; Full modelov koledarjev za leto 2001. TOP 3 1. The Beatles - 27 No. 1 Singles 2. Eenny Kravitz - Greatest llits 3. Helena Blagne - Srebrna reka KOHC/EWI im Offspring, 28. januarja v Hali Tivoli (4700 sitov). Duran duran, 28. januarja, Dom sportova v Zagrebu (5000 sitov)- prevoz Aligator in ponovno Magic of the dan-ce, 18. marca, v Hali Tivoli (5500 - parter, 4500 - tribuna, sit). /A/ MEi NMrKAPM Primož Grašič je eden najboljših (beri najboljši) slovenski jazz kitarist. Sedaj živi v Škofji Loki, njegova družina (in tudi on) pa izhaja iz nekega drugega gorenjskega mesta -katerega? Odgovore na dopisnice, te v nabiralnike, sledi pošta in potem Gorenjski glas, pripis "Jodlgator", Zoisova 1, 4000 Kranj, do kdaj, seveda do srede, 10. januarja. Nagrada je, kot vedno cool. Čav Božični in novoletni prazniki so mimo. Vsi smo jih preživeli: tudi tisti osamljeni, sami in pozabljeni, ki so jim s tako z vnemo čestitali praznike vsi po vrsti. Kar pomislimo: na Slovenskem ni prave in poštene božične in novoletne čestitke, ki se ne bi sočutno obrnila tudi na osamljene in pozabljene. Kdor je še posebej zagret čestit-kar, bo obvezno voščil vesele in blagoslovljene praznike tudi osamljenim in pozabljenim. Kako naj bi bili potem oni v svoji samoti in pozabi radostni in veseli, če se jim kar tako vsem na splošno in iz lufta čestita, se še ne ve. Kako oziroma kdo kategorizira osamljene in pozab/jene, tudi še ni znano. Oziroma: kdaj si ti osamljen in pozabljen? Se k njim smeš šteti zato, ker preživljaš te praznike sam s sabo, ker so otroci odšli po dal/njem svetu oli pa žari rajo pri sosedih, a ti si še vedno sam? Sam teh neskončnih štirinajst dni, kolikor trajajo ti prazniki, ki jih ni in ni konca? Lepo sicer, da te okarakterizi-fajo za osamelca ali pozabljenega, kar si približno tedaj, če okoli tebe daleč naokoli ni nikogar od domačih ali prijateljev. In seveda strašno lepo naj bi bilo, če ti kot takemu čestitajo. Neki brezosebni čestitkarji pridejo do tebe s svojo čestitko potom medijev, ker tvoje adrese sploh ne poznajo. Še tebe ne poznajo, pa ti čestitajo! Kakšna radost bi te morala prešiniti ob njihovi čestitki, če ne bi takoj naprej pomisli: kako pa naj sploh meni čestitajo, če me ne Poznajo? S tako anonimno čestitko te še* posebej opominjajo, da si sam in - v čustveno labilni in dovzetni duši nujno vzbudijo občutek krivde in neskončne žalosti. Zakaj sem sam, kaj sem ga polomil, da sem sani? Zakaj me življenje tako tepe? Mar res čestitajo tole meni? Ne rečem, da je treba zdaj vzeti iz prometa vse anonimnus čestitke pozabljenim in osamljenim. Vendar le pomislek ob sicer dobronamerno razširjeni praznični navadi: kdo pa se rad okarakterizira kot osam/jen in pozab/jen ? Še tisti, ki res je, pomisli, da pozabi dobesedno požvižgajo na te čestitke, ki jih pišejo živi ne-osamljeni in nepozabljeni samo zato, ker so srčno veseli, da sami niso v tej kategoriji in tej osameli godlji. Take čestitke pišejo neosaniljeni zato, ker se jim zdi neznanska groza, da bi bili oni na božični večer sami. Ali sami opolnoči ali sami v novoletnem jutru. Pišejo zato, ker se samote grozno bojijo. Zato, ker sojo že občutili ali zato, ker stereotip samote in osamljenosti pomeni nekaj najbolj življenjsko krutega in obupnega pod tem soncem. Glosa Vsem osamljenim in pozabljenim Prihajajoče novo leto ni nič drugega kot obrnjen list na koledarju in nova letnica. pa ima v bližnji trgovini prijazno trgovko, ki bi mu pomagala, če bi bilo res hudo ali soseda, ki bi v kriznih trenutkih že vedel, kaj storiti. On že ni sam, če so blizu ljudje, ki vedo, da živi in diha! Tisti res osamljeni in pozabljeni pa so že zdavnaj odpisali kakršenkoli živi stik z živim ljudskim svetom in pač živijo vdani v svojo življenjsko usodo. Le - ti pa teh krasnih čestitk tako ali tako ne slišijo in ne berejo, ker so se odklopili ali pa jih je svet odklopil! So pa seveda tudi taki, ki se v svoji osami in Tudi s samoto in osame/ostjo je tako, kot je z vsemi takimi stvarmi: odvisno od posameznega človeka oziroma od njegovega stanja duha. Če misliš, da si sam in nesrečen, boš res sam in nesrečen. Ce pa misliš, da nisi sam, da je tam/e v kletki še papagaj, pod mizo kuža, zunaj pa ne le oblaki, ampak vse neskončno vesolje, potem imaš doma ves svet. Zato je v življenju ena izmed najbolj pomembnih reči prav ta, da nenehno neguješ duhovno moč, ki te edina obvaruje ne- nadne nesreče. Da ne spravljaš v žalost samega sebe z izmišljotinami, kajti mnogi strahovi se rodijo iz utrujenosti in osamljenosti. Kako rad bi človek ta lepa dva zadnja stavka pripisal sam sebi, pa jih ne more: izhajata iz napisa na cerkvi sv. Pavla v Baltimo-ntj Anno Domini /692. Kjer za uporabo novoletne osamljenosti in še kar je takih reči ob praznikih, med drugim piše tudi tole: 'Bodi v dobrih odnosih z vsemi ljudmi; prisluhni tudi neumnim in nevednim, zakaj vsakdo ima svojo zgodbo. Izogibaj se burnih, napadalnih ljudi, ker so breme za dušo..." In burnih in napadalnih prazničnih dni - bi lahko pripisali. Če bi se osamljeni in pozabljeni lahko izognili tega vseobsegajočega potrošniško - prazničnega pretiravanja, potem bi ohranili mir v svoji duši. Nobenih anonimnusov in NN - ov, nobenih neosebnih čestitk v prazno in osamo. Prihajajoče novo leto ni nič drugega kot obrnjen list na koledarju in nova letnica. S kakšnim pompom smo lani vstopali v novo tisočletje - nihče se ni zmeni/ na tiste, ki so opozarjali, da se novo tisočletje začne šele z letošnjim. Ko gre za potrošništvo in romp in pomp, mižimo na dve očesi, ne na eno! Ni važna resnica in skazica, važno je, da se imamo mifajn. Oziroma: važno je, da se ima trgovina lepo in da ima polno blagajno. Pa naj stane, kar hoče: magari premik novega tisočletja. "Najlepše pri teh praznikih, božičnih in novoletnih je, da minejo," je dejal neki tak osame-lec, sit čestitk in prekladanja iz kota v kot. • D. Sedej ZA CORENJKE IN GORENJCE! 24 UR DOBRE GLASBE!!! LESTVICA NAJGIBLJIVEJŠIH 40 1./2. GIGI D'AGOSTINO - LA PASSION 2/3. JAN PLESTENJAK - 7 LET NAZAJ (REMIX) 3. /1. BOŽIČNI ZBORČEK - BELA SNEŽINKA 4/4. KIM LUKAS - TO BE YOU 5/5. SLAVKO IVANČIČ - ČRTA (REMIX) 6/6. NAIVE - LOOKING FOR HAPPINES 7./7. SIMONE JAY - GIMME LOVE LOVE 8/8. UNCONDITIONAL - FEEL SO RIGHT 9/9 MRICKY + DAN I ELI - GLORIA 10/10. BILLY MORE - THE NEW MILLENIUM GIRL 11/11. MELBA - MABEL 12/13. MABEL- DONT LET ME DOWN 13. /14. BAMBLE BEE - COMING THROUGH THE LIGHT 14. /16. PREZIOSO FT. MARVIN - BACK TO LIFE 15. /18. M & S - SALSOUL NUGGET 16. /20. SALSOTTO FT. DJ STELLA - NO TIME FOR LIES 17/12. DE.AR. -THINKOF YOU 18. /15. DAFT PUNK-ONE MORE TIME 19. /NOVOST DUAL FRAME - LET ME LOVE YOU 20/17. KALYA- RITUAL TIBETAN (RMX) 21/19. DARUDE - FEEL THE BEAT 22722. DJ LUCA PERUZZI - WATCH OUT 23./NOVOST ELISIR - TEH ANTHEM 24723. E TEAM - NA NA 25724. STORM - STORMANIMAL 26727. BEEBOX - BEAT BACK 27728. AQUAGEN - OVEMACHINE 28. /NOVOST HI LLAR Y - VOULEZ VOUS 29. /30. FONZIE-LOVE 30. /NOVOST SIMON - FREE AT ALST 31/31. TOPAZZ - PARTY 4 EVERYBODY 32732. M.A.D.R.A.S. - WOODOORAVE 33733. MAGIC BOX - CARILION 34734. PREZIOSO - EMERGENDY 911 35 /35. AXEL KONRAD - RUFF CUTS 36./NOVOST DJ ANDREA BEARI - DA DA DA 37737. FUTURE BREEZE - SMILE 38738. ANTY FUNKY - VAMOS 39739. BROOKLYN BOUNCE - BASS, BEAT & MELODY 40./40. PAUL VAN DYK - WE ARE ALIVE LESTVICA NAJPOPASTIH 20 1./1. FLIRT - ROMEO IN JULIJA 2/2. LEANN RIMES - CANT FIGHT THE MOONLIGHT 3/3. EMINEM-STAN 4. /NOVOST ROBBIE WILLIAMS - SUPREME 5/4. KARMA - ZAUSTAVITE ZEMUU 675. BAHA MEN - WHO LET THE DOGS COME OOUT 7./6. BRITNEY SPEARS - STRONGER 878. BON JOVI - THANK YOU FOR LOVING 977. BACKSTREET BOYS - SHAPE OF MY HEART 10./12. A'TEENS - UPSIDE DOWN 11 /NOVOST JENNIFER LOPEZ - LOVE DONT COST A THING 12/14. C RAIG DAVID -WALING AWAY 13/10. NEK - LA VITA E (EIFFEL 65 REMIX) 14/11. DESTINYS CHILD - INDEPENT WOMAN PART 1 15./13. JEANETTE - GO BACK 16/15. MADONNA - DONT TELL ME 17. /17. SUGABABES - OVERLOAD 18. /NOVOST RONAN KEATING - THE WAY YOU MAKE ME FEEL 19719. MELANIE THORNTON - LOVE HOW YOU LOVE ME 20 /20. VANESSA AMOROSÍ - ABSOLUTELY EVERYBODY LESTVICI NAJPOPASTIH DVAJSET IN NAJGIBLJIVEJŠIH ŠTIRIDESET STA NA SPOREDU RADIA SALOMON VSAK PONEDELJEK MED 14. IN 18. URO. LESTVICA NAJGIBLJIVEJŠIH DVAJSET, KI JE DEL LESTVICE NAJGIBLJIVEJŠIH ŠTIRIDESET, JE ENKRAT TEDENSKO TUDI NA RADIJSKIH POSTAJAH. RADIO SALOMON, RADIO GLAS LJUBLJANE, RADIO CERKNO, RADIO ŠTAJERSKI VAL, RADIO 94 POSTOJNA, RADIO STUDIO D, NOTRANJSKI RADIO, RADIO GEOSS. LESTVICA RADIA KRANJ št. 216 Ureja Igor Štefančič, PETEK, 5.1. 2001, ob 16.30 LESTVICA LETA 2000 t \ * grÍSJÍií DOMAČA: 1. californià reci, da si nora name 2. DADI DAZ: KRALJICA SRCA 3. MARTA ZORE: ČUJ MOJ GLAS £ 4. PREDIN, KRESLIN, LOVŠIN: SLOVÉÏ! 5. MIRAN RUDAN: POSKUSI POZABITI 6. TANJA RIBIČ: MAMBO ITALIANO r Çj> r 7. CALIFÒRNIA: KRALJICA POROČNEGA POTOVANJA 8. PRÍNCEPS: LE TI Ml GREŠ PO GLAVI SKOZ 9. BIG FOOT MAMA: FENOMEN 10. KINGSTON: 3 PRSTE TEKILE 11. SOUND ATTACK: KO TE NI 12. BOŽIČNI ZBORČEK: BELA SNEŽINKA TUJA- 1 WESTLIFE: SEASONS IN THE SUN 2. FAITH HILL: BREATHE 3. STING feat. CHEB MAMI: DESERT ROSE 4. SANTANA feat. MANA: CORAZON ESPINADO 5. TINA TURNER: WHATEVER YOU NEED 6. SONIQUE: IT FEEL SO GOOD 7. LOONA: LATINO LOVER 8. GIGI D AGOSTINO: LAMOUR TOUJOURS 9. MELANIE C: I TURN TO YOU 10. CORRS: IRRESISTIBLE 11. BON JOVI: THANK YOU FOR LOVING ME 12. CARTOONS: DIDDLEY-DEE TO SO ZMAGOVALNE SKLADBE POSAMEZNIH MESECEV (PO OKUSU NAŠIH POSLUŠALCEV), V DANAŠNJI ODDAJI PA BOMO IZBIRALI PESEM LETA 2000. NAGRADNI KUPON GLASUJEM /A: Domačo.: ,____ Tujo.:_ Moje ime in naslov: | KUPONI- 1'OŠIJITH NA NASLOV: RADIO KRANJ, SLOVKNSK» TRG ! 28. STRAN • GORENJSKI GLAS UCE CAPTÉ V9C 9VIIIB Petek, 5. januarja 2001 Koncerti & te zadeve Nova muzika Zeljo daleč stran Založba Multimedia po lanskoletnem boomu s skupino Sidd-harta predstavlja novo domačo skupino, ki bi utegnila uspeti. Naslov prvenca skupine Slivam je Zeljo daleč stran. Zgodba skupine Shyam je sicer že stara, saj sta Miloš Ra-dosavljevič (vokal, kitara) in Uroš Srpčič (bobni tolkala), v skupini sta še Frenk Les (kitare vokali) in Jury Avsenak (bas kitara, vokali), že takrat začela svojo glasbeno pot. Uroš najprej v Polski malci, kasneje je sodeloval z Demolition Group in Markom Brecljem, pa z Žoambo Žoet Workestrao in nenazadnje s hare krišna rokerji Transcendence, Miloš pa je igral v skupini It's Not For Sale in Non finiré mai, po selitvi v Krško pa s Polsko malco in Spiritual Pyrotechnics (se spomnite njihove uspešne plošča izpred dveh, treh let). Skupaj z ostalima članoma so se odpravili v studio in poskušali... Odločitev za ploščo je bila menda zelo neproblematična, saj bi po mnenju tistih, ki so poslušali posnetke, ob žanrski pestrosti "Shyam glasbe" projekt znal uspeti. Njihova muzka je nekje med main-streamom in alternativo, vsekakor pa rockovsko obarvana. Pri plošči je sodelovala še dodatna ekipa glasbenikov (na klaviaturah Špela Avsenak) in • >*>*«^^ A vokaiisti, med katerimi izstopa Tomi M, sicer pevec Siddharte. Komade je posnel Žarko Pak, mešal in masteriral pa Janez Križaj. Teksti so zaviti, skriti, a pripravljenim za to, lahko marsikaj povedo, in so skupno delo skupine Shyam, razen skladbe "Tak navaden dan", ki je priredba. Ovitek plošče je oblikovalski dosežek kitarista in pevca Miloša, te dni pa naj bi prostor TV ekranov začel zasedati tudi videospot na temo naslovne skladbe. • I.K. RADIO TOP že drugo leto v etru Koncert Gold'n Topa Bled, 4. januarja - V športni dvorani na Bledu je bil predzadnjo decembrsko soboto božično-novoletni koncert Radia TOP in programa Gold'nTop z gostoma Danijelo in Petrom Grašom. Dogodek je kljub izredno hladni dvorani privabil lepo število oboževalcev obeh gostov s Hrvaškega in poslušalcev Radia TOP. Program sta povezovala D J Max in Tanja Fleišer, oba moderatorja oddaje Gold'nTop. Kakšen je pravzaprav program Gold'nTop? Program Gold'nTop je oddaja Radia TOP, ki združuje plesne uspešnice od šestdesetih pa tja do devetdesetih let. Na sporedu je vsako sredo od 19. ure do 21. ure. Tudi letos bo Radio TOP pripravil podoben koncert, vendar z več gosti in seveda z veliko več zabave. Na koncertu, katerega sponzor je bil med drugimi tudi Siemens, so kot nagrado izžrebali tudi mobilni telefon s kartico. Radio TOP je tako dokazal, da kljub mladosti (lani oktobra so praznovali prvo obletnico) lahko sodeluje pri pripravi koncerta z zanimivimi gosti, karizmatičnimi voditleji ter z obilico dobre glasbe. Nenazadnje pa je dokaz njihove uspešnosti prav publika, ki je kljub decembrskemu mrazu na Bledu v ledeni dvorani pozdravila popularne hrvaške glasbenike. £Mpglc oj tfte etek: Smrtonosno orožje, ameriški film 22.00 Teksaški mož postave, ameriška nanizanka 22.50 F/X - umor s trikom, ameriška nanizanka 23.40 Zlobni dvojček, ameriška nanizanka 0.30 24 ur, ponovitev TV 3 11.30 TV Prodaja 13.30 Božični angel, risani film 14.30 Mobi TV 15.00 Iz domače skrinje, ponovitev 16.30 Spidi in Gogi show, ponovitev 17.30 Juke Box, kontaktna oddaja 19.00 Zeleni planet 19.30 Mobi TV 20.00 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 21.00 Domača lekarna 21.30 Družina - izziv sodobnemu času, klontaktna oddaja 22.30 Mobi TV 23.00 Juke Box, ponovitev 0.30 Re-portert X, ponovitev 1.00 TV prodaja TVS 2 7.30 Vremenska panorama 9.00 Tedenski izbor: Videospotnice 9.30 Nenadoma Susan, ameriška nanizanka 9.50 Sestre, ameriška nadaljevanka 10.35 Paul Mer-ton predstavlja: Najboljše iz angleških komedij 11.00 Vremenska panorama 12.35 TV prodaja 13.10 Beck, 1. del švedskega filma 14.40 Toreadov valček, angleški film 16.20 Čarovnik iz Oza, risana nanizanka 16.45 Gozdni tigri, angleški film 17.35 Tanja, nemška nadaljevanka 18.30 Grafične tehnike: Kemične kovinske tehnike 19.00 Grafična tehnika: Litografije in serigrafije 19.30 Videospotnice 20.05 Planeti, angleška dokumentarna serija 21.00 Nana, francoska nadaljevanka 21.55 Film tedna: Frajerji in družice, nizozemski film 23.20 Jezera, angleška nadaljevanka 0.10 South park! ameriška risana humoristična nanizanka 0.30 Videospotnice HTV 1 7.00 Dobro jutro 9.30 Poročila 9.40 Izobraževalni program 11.05 Program za otroke in mladino 12.00 Poročila 12.35 Vedno te hočem ljubiti, serija 13.20 Poljudnoznanstvena serija 14.10 Poročila 14.15 Domovina orla, poljudnoznanstvena serija 15.05 Program za otroke in mladino 16.00 Ameriške sanje, dokumentarna oddaja 16.30 Hrvaška danes 17.00 Televizija o televiziji 17.30 Hugo 17.55 Hrvaška kulturna dediščina 18.25 Zapleteni mit: Kaos in kozmos, dokumentarna serija 18.55 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Klub se-niorjev, glasbena oddaja 21.10 Umreti za, ameriški film 23.00 Odmevi dneva 23.25 Grob, ameriški film 1.00 Senčni lovec, ameriški film 2.30 Novo življenje, francoski film 4.25 Policija, nanizanka 4.50 Na meji mogočega 5.40 Pravi čas KANALA 9.00 Križarjenje, mladinska nanizanka 9.30 Ljubica, otroci so se skrčili, mladinska nanizanka 10.25 SeaQuest, ameriška nanizanka 11.20 TV prodaja 11.50 Ricky Lake, ponovitev 12.45 Pop'n'roll, ponovitev 13.45 Brayo, maestro, Ponovitev 14.15 TV prodaja 14.45 Ricky Lake, pogovorna oddaja 15.40 Mladenič V modrem, ameriška nanizanka 16.35 Mreža, ameriška akcijska nanizanka 17.30 Fant zre v svet, humoristična nanizanka 18.00 Noro zaljubljena, humoristična nanizanka 18.30 Pa me ustreli, humoristična nanizanka 19.00 Udarci Pravice, ameriška nanizanka 20.00 Komedija zmešnjav 20.30 Mladoporočenci 21.00 Felicity, ameriška nanizanka 22.00 Ugrabljeni tečnobi, ameriški film 23.40 Najbolj nori zločinci, dokumentarna oddaja 0.10 Policisti, ameriška nanizanka HTV 2 8.00 Panorame hrvaških turističnih središč 10.35 Poročila 9.40 Hit depo 11.40 Srečanje v duhu 12.25 Deček spoznava svet 12.50 Narava politike 13.30 Bolnišnica upanja, nanizanka 14.15 Željka Ogresta in gostje 15.15 Dosjeji X 16.00 Poročila 16.10 Vedno te hočem ljubiti, serija 17.00 Vsakdanjost 18.30 Panorama 19,00 Poroči-Ia19.05 Prijatelji, humoristična nanizanka 19.30 Policija, nanizanka 20.05 Kviz 20.20 Pravica za vse, nanizanka 21.10 Polni krog 21.40 Latinica 23.25 Pravi čas 0.55 Umetnine svetovnih muzejev POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program 10.00 Ne pozabi me nikdar, AVSTRIJA 1 6.00 David 6.25 Veliki vezir Iznogoud 6.55 Dexterjev laboratorij 7.20 Tom in Jerry 7.50 Pinky in Brain 8.10 Princ z Bel Aira 8.40 Korak za korakom 9.05 Cybill 9.25 Urgenca 10.10 Stare sablje, ameriški film 11.45 David 12.15 Veliki vezir Iznogoud 12.35 Šport: Deskanje na snegu 13.25 Šport: Smučarski skoki, kvalifikacije 15.40 Winnetou, nemški film 17.10 Princ iz Bel Aira 17.35 Korak za klorakom 18.05 Sam svoj mojster 18.30 Varuška 19.00 Prijatelji 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Kdo bo koga, ameriški film 22.00 Zlomljena puščica, ameriški film 23.40 Šport: Mali nogomet 0.10 Krvavo morje, ameriški film 1.45 Kdo bo koga 3.25 Nevarni dvoboj 5.00 Drsenje v neznano 5.45 Nick MUSIC NATI musicnation@email.si 15 Glasbena lestvica Ra. Gorenc / vsak ponedeljek ob 17:30! AFTER (dance, trance, progressive) HOUR lestvice / vsak petek ob 21:00! 1. LUCY PEARL - DONT MESS WITH MY MAN 2. SONIQUE -1 PUT A SPELL ON YOU 3. ANASTACIA - NOT THAT KIND 4. SADE - BY YOUR SIDE (RMX) 5. BARRY WHITE FT. STAR DE LUXE - LET THE MUSIC PLAY 6. MADONNA - DON'T TELL ME 7. ROBBIE WILLIAMS - SUPREME 8. EMINEM - STAN 9- U2 - STUCK IN A MOMENT YOU CANT GET OUT OF 10. MARYJ. BLIGE FT. WYCLEAF - 911 11. WESTLIFE - WHAT MAKES A MAN 12. RONAN KEATING - THE WAY YOU MAKE ME FEEL 13. SUGERBABES - NEW YEAR U. WHITNEY HOUSTON - HEARTBREAKE HOTEL 15. MODJO FT. MONICA&BRANDY - LADY/THE BOY IS MINE Kupon na: Radio Gorenc/Balos 4/Tržič 4290 Glasove klikajte prek E-MAILA / musicnation@email.si SREČNO IN GLASBENO LETO 2001 TEA'N'DRAZ RA GORENC Baios 4 4290 Tržič zaGORENCA L^BKROzTT^^^^^ 7 8 9 10 11 12 13 14 151 AVSTRIJA 2 6.10 Aktualni teletekst 6.15 Jolanda in tat, ameriški film 9.00 Čas v sliki 9.05 TV kuhinja 9.30 Quincy 10.15 Poskusite vendar z mlajšim! 11.50 Pogled na vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Novi predstavniki kraljeve družine 13.00 Čas v sliki 13.15 TV kuhinja 14.25 Prijatelji za vedno 15.15 Dallas 16.00 Derrick 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki in kultura 20.00 Pogledi s strani 20.15 Primer za dva 21.20 Skorajda gentleman - skopost ali ljubezen, nemški film 22.00 Čas v sliki 2 22.35 Komisarka 22.30 Komisarka 0.00 Čas v sliki 0.35 Ellen 1.00 Zlata dekleta 1.25 Po očetovih stopinjah, ameriški film 3.50 Dobrodošla Avstrija 5.35 Zlata dekleta GTV ... 24 UR DNEVNO GORENJSKI TELETEKST ... Videostrani 18.45 Predstavitev spot GTV i d.55 GTV priporoča I. 19.00 Gorenjska TV poročila 1445 19.15 Gorenjski obzornik 30 19.30 Zeleni vodnik - Adventna razstava 19.55 GTV priporoča II. 20.00 GTV Mix z Matejo in Alešem, v živo, tel. 04/233-11-56, glasovanje po e-mailu: GTV tele-tv.si 21.40 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila 1445 22.00 Iz našega arhiva (smučarski muzej) 22.15 Kanonade - gost mag. Janez Kocjančič, predsednik OKS 23.15 Večer ob kmečki peči, reportaža GTV 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1445 00.00 Novoletni koncert pihalnega orkestra Jesenice (posnetek)... Videostrani 24 ur SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV 9.00 Napovednik 9.01 Glasbena kapljica 9.05 Harmonija umetnosti 9.35 Otroška gledališka igra: Zavrženi snežko 10.10 Nasvidenje......Raznovrstna obvestila na videostraneh z oddajnika na Lubniku K51 TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Mladi talenti 19.30 Glasbeni spot 20.00 Današnji gost, kontaktna oddaja... Iz arhiva - zanimivosti iz Smoleve ATM TV KR. GORA ...Videostrani 18.55 Napovednik dnevnega programa 18.16 Oglasi 18.18 Ne po-jte prijatelji 18.46 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Obiskali smo 20.23 Ekologija 20.54 Satelitski program DW 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Ponovitev programa srede ... Radio ONIX FM do jutranjih ur z vami v živo IMPULZ KAMNIK 18.55 Začetek programa 19.00 Lokalne novice 19.15 Motošport - ponovitev 19.45 Kratki dokumentarni filmi 20.00 Lokalne novice 20.15 Za sprostitev 22.15 Lokalne novice 22.30 Kratki dokumentarni filmi 22.45 Videospoti 23.01 Erotika 0.30 Videostrani TV Impulz RKRANJ 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenski napoved, sonce, luna 6.30 Aerobika 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Gremo na potep: Nanos 9.50 EPP 10.00 Novice 10.20 Minute za borzo -GBD 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.20 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + lestvica tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.40 Zanimivosti 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Tedenski pregled dogodkov 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Lestvica Radia Kranj 16.50 EPP 17.00 Novice 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.50 EPP 19.00 Novice 19.05 Izbor Gorenjski avto leta 2001 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Na vrhu - gost Franci Rozman - ravnatelj kranjske gimnazije 22.00 KINO Glasba 24.00 Skupni nočni program iz studia Radia Celje R TRIGLAV 5.00 Halo Gorenjska, si že pokonci 5.30 Triglavske tri za narodnozabavno glasbo 5.50 Jutranje voščilo 5.55 Razmere na cestah, IC AMZS 6.15 Vreme, Robert Bohinc 6.30 Pogled v današnji dan, halo porodnišnici 6.40 Trg Bled 7.00 Druga jutranja kronika 7.25 Popevka tedna 7.35 Danes v Dnevniku 8.00 Črna kronika, OKC - vodja izmene 8.30 Novice, danes. . 9.05 Gorenje, Gorenjka 9.30 Novice 9.50 Predstavljamo, Relax, Jože Režonja 10.10 Tesnenje oken 10.30 Včeraj, danes, jutri 11.00 1001. nasvet 12.00 Novice 12.07 Osmrtnice 12.30 Novice 13.00 Dr. Petek 13.30 Novice, Danes... 14.00 TA Dober dan, Edi Mas-nec 14.30 Novice 15.00 Aktualno: rojstni dna radia Triglav 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.50 Novice za podjetnike 17.00 Aktualno: Gorenjska skozi radijsko uho 17.30 Včeraj, danes, jutri 18.00 Poezija v glasbi 19.30 Moja je lepša: Ansambel Nagelj 21.30 Pogled v jutrišnji dan 22.00 Popevka tedna 24.00 Skupni nočni program SNOP R SORA 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 5.45 Danes godujejo 6.00 Dogodki danes - jutri 6.15 Naš jutranji gost 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 7.45 Glasbeni trenutki z... 8.00 Dogodki danes, jutri 8.50 Pregled tiska 9.30 Avtomobilski mali oglasi 9.50 Nasvet za kosilo 10.00 Dogodki danes - jutri 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 BBC novice 12.30 Danes godujejo 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj-dam 13.50 Pregled tiska 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.55 Borza 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Gorenjec meseca 17.00 Dogodki danes-jutri 18.30 Planin-skikotiček 19.00 Radio jutri 19.00 Glasbeni program RA Sora do polnoči 00.00 SNOP - skupni nočni program RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, AMZS, Vreme 6.20 Nočna kronika 7.00 Horoskop 7.35 Vreme 7.50 Skriti mikrofon 8.05 Štajerski dogodki 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 9.30 Vaše mnenje o ... 10.05 Kam danes v Ljubljani 10.30 RGLovo želo 11.30 Uganka RGL 12.00 BBC novice 12.50 Odgovori poslušalcem 13.05 Iz tujega tiska 13.30 Zma-jčkov mozaik 14.00 Pasji radio 14.20 Gospodarske novice 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 16.00 Črna kronika 16.30 Žulj na jeziku 17.00 Športni pregled 17.30 Hop top 13, glasbena 18.45 Vreme 19.03 Dedek Mraz na RGLu 19.30 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Slomšek nas uči 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel /.00 Zvonjenje 7.10 Bim-bam-bom 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah -AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijski nasvet 8.40 Leta po Kristusu 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Srečno na poti 10.00 Poročila 11.00 Poročila in Vaša pesem 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 14.45 Komentar tedna 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Dijaška oddaja (1. in 3.) 17.15 V petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.45 Ponovitev komentarja tedna 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.45 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. pisma 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Pogovor z versko vsebino 22.00 Mozaik dneva 22.25 Slomšek nas uči 22.30 Nočni glasbeni program SOBOTA, 6. JANUARJA 2001 Verjemite ali ne... -Mir- w RADIO OGNJIŠČE Krvavec Tinjan Kuni Ajdovščina 104.Í 91.2 91,2 CENTER amer. kom. NJENI TASTARI ob 16., 18. in 20. uri, prem. špan. erot. trii. MED TVOJIMI NOGAMI ob 22. uri STORŽIČ angl. ganqst. črna kom. PLJUNI IN JO STISNI ob 17. in 21. uri, amer. grozlj. KRIK 3 ob 19. uri ZELEZAR amer. grozlj. BREZ POVRATKA ob 18. in 20. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA amer. krim. SHAFT ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. GRINCH ob 18. uri, amer. film DOBRE MRHE ob 20. uri ŽIRI amer. druž. kom. MULC ob 20. uri TVS 1 7.20 Napovedniki 7.25 TV Prodaja 7.55 Tedenski izbor: Kultura 8.00 Odmevi 8.30 Zgodbe iz školjke 9.00 Radovedni Taček: Uhan 9.15 Na liniji 10.05 Kino Kekec: Navigator, ameriški film 11.30 Srebrnogirvi konjič, risana nanizanka 12.00 Tednik, ponovitev 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Vremenska panorama 13.45 Film 15.15 Brez besed, angleški film 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Franček, risana nanizanka 17.10 Fliper in Lopatka, risana nanizanka 17.50 Na vrtu, oddaja TV Maribor 18.15 Ozare 18.20 Umetnost življenja po svetu, ameriška dokumentarna serija 18.50 Risanka 18.55 Marketing 19.00 Danes 19.05 Utrip 19.25 Marketing 19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.05 Razvedrilna oddaja 21.35 Dokumentarna oddaja 22.10 Poročila, šport, vreme 22.45 Poljubi me, Kati, angleška nanizanka 23.10 Poljubi me, Kati, angleška nanizanka 23.45 Južnjaška uteha, ameriški film SQ Jam, glasbena lestvica 18.30 Spidi in Gogi show 19.30 Avtodrom 20.00 Ježek show, zabavnoglasbena oddaja 21.00 Španska nogometna liga, prenos 23.00 Avto šou, oddaja o avtomobilizmu 23:30 Golf - evropski turnirji 0.00 Juke Box 1.30 Mobi TV 2.00 TV prodaja HTV 1 7.50 T V koledar 8.00 Hladnokrvni kaznjenec, ameriška drama 10.00 Poročila 10.10 Smrkci 10.35 Govorniški oder 11.25 Jazz v ogledalu 12.00 Dnevnik 12.20 TV koledar 12.30 Na mlado leto veselimo se, dokumentarno-glasbena oddaja 13.00 Radost ustvarjanja 13.35 Risanka 13.55 Poročila 14.05 Oprah Show 14.55 Hruške in jabolk 15.30 Naravni sosedje, dokumentarna oddaja 17.05 Turbo Limatch Show 19.05 Risanka 19.10 Vesela novica 19.30 Dnevnik 20.10 007, politični magazin 21.00 Zadnji preživeli, ameriški pustolovski film 23.00 Poročila 23.15 Dalziel in Pascoe, angleška nanizanka 0.50PCU, ameriška komedija 2.10 V zaporu zaradi Patsy Cline, avstrlska klomedija 3,.45 Nočni program TVS 2 8.00 Vremenska panorama 8.05 Napovedniki 8.40 Videospotnice 9.20 Maribor: Svetovni pokal v alpskem smučanju: Veleslalom (ž), prenos 1. teka 9.55 Les Arcs: Svetovni pokal v alpskem smučanju: Veleslalom (m), prenos 1. teka 12.05 Maribor: Svetovni pokal v alpskem smučanju:: Veleslalom (ž), prenos 2. teka 12.55 Les Arcs: Svetovni pokal v alpskem smučanju: Veleslalom (m), prenos 2. taka 13.40 Bishofshofen: Smučarski skoki - nooletna turneja 15.30 Šport v letu 2000, ponovitev 16.30 Košarja NBA - Seattle : Philadel-phia, posnetek 18.00 Šest minut in koliko, športni film 19.30 Videospotnice 20.05 Marec v vetrovnem mestu, angleški film 21.50 Praksa, ameriška nanizanka 22.40 Družinska zaveza, ameriška nadaljevanka 23.30 Sobotna noč 1.30 Videospotnice, ponovitev KANAL A 7.15 Lawrence Arabski, angleški film 11.00 Kung Fu, ameriška akcijska nanizanka 12.00 Nezgodni oddelek, angleška nanizanka 13.00 Mladoporočenci, ponovitev 13.30 Stilski izziv, ponovitev 14.00 Jezni mladenič, ameriški film 16.00 Delfini - plemena morja, dokumentarna oddaja 17.00 Pop'n'roll, glasbena oddaja 18.00 Beverly Hills, 90210, ameriška nadaljevanka 19.00 Prijatelji, ameriška humoristična nanizanka 19.30 Dvakrat v življenju, kanadska nanizanka 20.30 Prijatelji, 1. sezona, ameriška nadaljevanka 21.00 Hudičeva odvetnica, ameriški film 22.50 Bogataševa žena, ameriški film 0.30 Policisti, ameriška nanizanka POP TV 8.00 TV prodaja 8.30 Zajec dolgouhec in prijatelji, ponovitev 10.00 Power Ranger, mladinska nanizanka 10.20 Knjižni molj Wishborne, mladinska nanizanka 10.40 Navihanka, ameriška mladinska nanizanka 11.00 Mladi učitelj, ameriška humoristična nanizanka 11.30 Šolska košarkarska liga 12.30 Bes orkanov, dokumentarna oddaja 13.00 Puma Charlie, ameriški film 14.30 Zgodba o Jackie, ameriška nadaljevanka 16.20 Zgodba o Jackie, ameriška nadaljevanka 17.20 Izganjalka vampirjev, ameriška nanizanka 18.15 Jack in Jill, ameriška nanizanka 19.15 24 ur 20.00 Sobotni filmski hit: Letalo prekletih, ameriški film 22.00 Neznanec s pogreba, ameriški film 23.45 24 ur, ponovitev TV 3 11.00 TV Prodaja 13.00 Mobi TV 13.30 Iz domače skrinje, ponovitev 15.00 Domača lekarna, ponovitev 15.30 Sijaj, ponovitev 16.30 Božična pesem, risani film 17.30 HTV 2 8.00 Sedem veličastnih, ponovitev 8.45 Hišni ljubljenčki 9.30 Maša ob zapiranju svetih vrat, prenos iz Rima 12.15 Glasbena matineja 13.50 Pot k Swamijum dokumentarna serija 14.25 Beverly Hills, ameriška nadaljevanka 15.10 Briljantina 16.00 Melrose plače, nadaljevanka 16.45 Črno-belo v barvah 17.30 Nekateri so za vroče, ameriška komedija 19.30 Policija, angleška nanizanka 20.05 Sopranovi, ameriška humoristična nanizanka 20.55 Poročila 21.00 Triler 22.00 Skupaj do zvezd 23.00 Seks v mestu, humoristična nanizanka 23.25 Metròpolis 0.55 Svetovni muzeji AVSTRIJA 1 5.45 Otroški program 9.00 Svetovni pokal v alpskem smučanju: Veleslalon^ž), prenos 1. teka iz Maribora 9.55 Svetovni pokal v alpskem smučanju: Veleslalom (m), prenos 1. teka iz Les Arcsa 11.00 Tom in Jerry 11.05 Disneyjev program 12.00 Svetovni pokal v alpskem smučanju: Veleslalom (ž), prenos 2. teka iz Maribora 12.55 Svetovni pokal v alpskem smučanju: Veleslalom (m), prenos 2. teka iz Les Arcsa 13.45 Svetovni pokal v nordijskem smučanju: Skoki - novoletna skakalna turneja, prenos iz Bischofshofna 16.00 Jams Bond: Živi in pusti umreti angleški akcijski film 18.00 Nogomet: Avstrijska liga 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Sedem let v Tibetu, ameriški pustolovski film 22.25 Jackie Brown, ameriška kriminalna komedija 0.55 Smrt ne pozna vrnitve, ameriška kriminlka 2.45 Ptiči, ponovitev 4.40 Slider: Ognjeni pekel 5.25 Prijatelji, ponovitev AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Novoletni koncert Dunajskih filharmonikov, posnetek tradicionalnega koncerta z Dunaja 10.20 Nemški film 12.00 Posebna dopoldanska TV oddaja 13.00 Čas v sliki 13.10 Domovina: Flachgau - V deželi prelomljene tišine, dokumentarna reportaža 13.55 Grofica Mariza, nemška drama 15.40 Beli bezeg, nemška drama 17.00 Čas v sliki 17.55 Bingo 18.25 Spori 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki in kultura 19.55 Praznični večer 20.15 Dirkalni prašiček Rudi Rilec, nemška komedija 21.45 Čas v sliki 21.50 Zvezdna ura Josefa Biederja, komedija 23.15 Čas v sliki 23.30 Ptiči, ameriška sr-gljivka 1.15 Ljubezenske igre, ameriška drama 2.40 Pogledi od strani 2.45 De-tektivka Lea Sommer, ponovitev TIHA GoRENjKE In Gorenjci Poslušamo /Jj-|jj3lX«Bg) 041 944 944 VuE») 944 Kranj - Radovljica - Jesenice Internet: www.rac iiotoi p.ne rusica KINO CENTER amer. kom. NJENI TASTARI ob 16., 18. in 20. uri, špan erot trii MED TVOJIMI NOGAMI ob 22. uri STORŽIČ angl. gangst. črna kom. PLJUNI IN JO STISNI ob 16., 20. m 22. uri, amer. grozlj. KRIK 3 ob 18. uri ŽELEZAR amer grozlj BREZ POVRATKA ob 16. in 18. uri, amer. trii. STIGMATA ob 20 uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA druž. kom. GRINCH ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer film DOBRE MRHE ob 18. in 20. uri DOVJE amer. kom. JAKE, BRIAN IN ANA ob 19 uri ŽIRI slov. kom. PORNO FILM ob 20. uri SOBOTA, 6. JANUARJA 2001 GTV 18.50 GTV nocoj, Najavni spot GTV 18.55 GTV - priporoča I 19.00 Poročila Gorenjske 1445 19.15 Sprehodi po Gorenjski 19.30 Vroča kolesa, 9. 2000 19.55 GTV priporoča II. 20.00 Kanonade - gost mag. Janez Kocijančič, preds. OKS 21.00 Na današnji dan, pred 40. leti (portret Jožeta Šlibarja) 21.35 VÏ-deospot, Alenka Kolman, božični mix 21.40 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska poročila 1445 22.00 Pogovor z dr. Janezom Rugljem 23.00 GTV - priporoča IV 23.05 Legenda o potopljenem zvonu 23.35 Impresije gorskih motivov 23.45 Gorenjska poročila 1445 00.00 GTV jutri, Videostrani 24 ur, infokanal, obiščite naš splet: www:tele-tv.si SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV ... Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K 51. TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora; VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Otroška oddaja 19.20 Aktualno iz občine 20.00 Utrinki iz Soriške planine 20.20 Serijski tilm ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Avtomobilsko zrcalo 18.41 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Obiksali smo 20.23 Pojte prijatelji, ponovitev 20.51 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 Videostrani Kranj 19.30 Športna oddaja 22.00 Glasba 24.00 Skupni nočni iz studia Radia Celje R TRIGLAV 5.00 Halo Gorenjska, si že pokonci 5.30 Triglavske tri za narodnozabavno glasbo 5.50 Jutranej voščilo 5.55 Razmere na cestah 6.15 Vreme (Robert Bohinc) 6.30 Pogled v današnji dan, porodnišnici 6.39 Vreme 6.40 Trg Bled 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Črna kronika 8.30 Pogled v današnji dan 10.00 Aktualno 10.30 Včeraj, danes, jutri 11.00 Aktualno: Slovenski plicisti na Kosovu 12.00 Novice 12.50 Beseda mladih 13.30 Novice, danes... 13.50 Podarim... 14.00 Aktualno 14.30 Novice 15.00 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 17.00 Voščila 18.00 Sobota... 19.00 Duhovni razgledi 19.30 Večer z... 21.30 Pogled v jutrišnji dan 22.00 Popevka tedna 24.00 Skupni nočni program SNOP RSORA 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 5.45 Danes godujejo 6.00 Dogodki danes - jutri 6.15 Naš jutranji gost 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 7.45 Glasbeni trenutki z ... 8.00 Dogodki danes - jutri 8.50 Pregled tiska 9.00 Ponovitev jutranjega pogovora 9.50 Nasvet za kosilo 10.00 Dogodki danes - jutri 10.30 Skupna oddaja - Radio Cerkno - Alpski val 12.00 BBC novice 12.30 Danes godujejo 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj - dam 13.50 Pregled tiska 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.50 Nasveti za kosilo 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.50 Pregled tiska 18.00 Študentska napetost 19.00 Športna sobota 22.00 Radio jutri 22.00 Glasbeni program Radia Sora do polnoči 00.00 SNOP - skupni nočni program TV SISKA R RGL ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.50 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - ponovitev 22.00 OSHO - otrok nove dobe - ponovitev 22^0 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za nedeljo 22.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 18.55 Začetek programa 19.00 Lokalne novice 19.15 SQ JAM, ponovitev 20.20 Lokalne novice 20.35 Motošport - ponovitev 21.05 Film 22.30 Kratki dokumentarni film 22.45 Videospoti 23.01 Erotika 0.30 Videostrani TV Impulz R KRANJ 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.30 BIO vremenski napoved, sonce, luna 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.30 Na vrtiljaku z Romano 9.50 EPP 10.20 Prispevek 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Mladi, nadarjeni 11.45 Temperature doma in po svetu 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 13.00 Pesem tedna + Lestvica tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.40 Zanimivosti 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.10 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.00 Kozarček rujnega 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Zadrž zase 18.50 EPP 19.05 Izbor Gorenjski avto leta 2001 19.20 Verska oddaja 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Dobro jutro 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.30 Štajerski dogodki 7.35 Vreme 7.50 Črna kronika, tedenski pregled 8.45 Pomurski dogodki 10.00 Kam danes v Ljubljani 11.30 Uganka RGL 12.00 Pod krinko 13.05 Iz tujega tiska 13.30 Pasji radio 13.40 Želje, čestitke 15.00 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 17.40 Notranjsko kraški mozaik 18.30 Športne novice 18.45 Vreme 18.57 Izbranka tedna 19.03 Dedek Mraz na RGLu 19.30 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 05.00 Dobro jutro 05.15 Vremenska napoved 05.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Slomšek nas uči 06.20 Meteorologi o vremenu 06.30 Poročila 06.50 Duhovna misel 07.00 Zvonjenje 7.25 OKC 07.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 07.45 Poročilo o stanju na cestah -AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 08.45 Spominjamo se 09.00 Sobotna iskrica (otroška oddaja z Juretom Seskom) 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Za življenje, za dane sin jutri 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 Ponovitev Svetnik dneva 13.15 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 16.00 Mali oglasi 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Naš gost 19.30 Poročila 19.45 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.0.0 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. pisma 20.30 Molitev in nagovor za nedeljo 21.15 Vodnik po Sv. pismu 22.00 Ponovitev dopoldanske oddajo Za življenje, za danes in jutri 23.00 Nočni glasbeni program GREMO V LIFE KADIO KRANJ - 97,3, sreda, 10. januarja, ob 17.10 En lep pozdrav Oddajo pripravUa in vodi ■ NATAŠA BEŠTER Seveda bomo tudi v letu 2001 vsako drugo sredo odšli v LIFE. Priznajte, da bi vam bilo kar dolgčas brez te oddaje. Sicer pa, kdo se brani dobre glasbe, zabave in lepih nagrad. Sicer pa je glavna dobra volja in prav te v naših skupnih minutah nikoli ni manjkalo. Bodite zato z nami vsako drugo sredo ob 17. uri in 10 minut. Začnemo v sredo, 10. januarja. V LIFU 81 RAO(A) SLIŠAL(A). MOJ NASLOV... Kupone pošljite na naslov: RADIO KRANJ, Slovenski trg 1, 4000 Kranj NEDELJA, 7. JANUARJA 2001 TVS 1 7.25 Napovedniki 7.50 TV prodaja 8.00 Telebajski, otroška oddaja; Tabalu-ga; Pika Nogavička; Ranč pri kraguljčkovi sedmici 9.50 Bogoslužje 11.00 Svet divjih živali, japonska poljudnoznanstvena serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Koper - Capodistria 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Vremenska panorama 14.10 Homo turisticus, ponovitev 14.30 Pomagajmo si, oddaja TV Koper -Capodistria 15.00 Prešeren, 5. del: Pacnjek, ponovitev 16.05 Prvi in drugi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Marketing 16.50 Vsakdanjik in praznik 17.45 Alpe - Donava - Jadran: Podobe iz Srednje Evrope 18.15 Slovenija - dežela kraškega ovčarja 18.45 Risanka 18.50 Žrebanje lota 19.00 Danes 19.05 Zrcalo tedna 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.05 Zoom 21.40 Kaj so rekli večerni ghostje v letu 2000 22.35 Poročila, šport, vreme 22.55 F. Prešeren - L. M. ŠKerjanc: Gazele - Draga! Vem, kako pri tebi me opravljajo ženice 23.00 Michael Flatley, portret plesalca stepa 23.50 Gospodar plesa 0.50 Slovenija - dežela kraškega ovčarja, ponovitev TVS 2 9.05 Napovedniki 9.20 Maribor: Svetovni pokal v alpskem smučanju: Slalom (ž), prenos 1. teka 9.55 Les Arcs: Svetovni pokal v alpskem smučanju: Slalom (m), prenos 1. teka 12.05 Maribor: Svetovni pokal v alpskem smučanju: Slalom (ž), prenos 2. teka 12.55 Les Arcs: Svetovni pokal v alpskem smučanju: Slalom (m), prenos 2. teka 13.40 Košarka NBA ac-tion 19.30 BVideo9spotnice 20.05 Nove pustolovščine Nicolasa Hulota, francoska dokumentarna serija 20.55 Fasier, ameriška nanizanka 22.00 Šport v nedeljo 22.30 Vsi moški so lažnivci, avstralsko-novozelandski film 23.55 Videospotnice, ponovitev KANALA 8.45 Apartma, ameriški film 11.00 Kung fu, ameriška akcijska nanizanka 12.00 Nezgodni oddelek, akcijska nanizanka 13.00 Modedija zmešnjav 13.30 Pop'n'roll, ponovitev 14.30 Nedeljska matineja: Mularija v gozdu, ameriški film 17.00 Divji zemlja, ameriška ndaljevanka 18.00 Melrose Plače, ameriška nadaljevanka 19.00 Prijatelji, ameriška humoristična nanizanka 19.30 Roswell, ameriška nanizanka 20.30 Prijatelji, ameriška humoristična nanizanka 21.00 Film tedna: Ljubica, otroci so se skrčili, ameriški film 22.40 Stilski izziv 23.20 Upor na ladji, ameriški film POP TV 8.00 TV prodaja 8.30 Zajec dolgouhec in prijatelji 10.00 Power Ranger, mladinska nanizanka 10.20 Knjižni molj Wishbo-ne, mladinska nanizanka 10.40 Navihan-ka, ameriška mladinska nanizanka 11.00 Mladi učitelj, ameriška humioristična nanizanka 11.30 Šolska košarkarska liga, ponovitev 12.30 Ameriška gimnazija, mladinska nanizanka 13.00 Profesorjeve igrače, angleško-ameriški film 14.40 Prva izdaja, ameriška nanizanka 15.30 Prijateljice, ameriški film 17.20 Obalna straža, ameriška nanizanka 18.10 VIP, ameriška nanizanka 19.15 24 ur 20.00 Nedeljski filmi: Schindlerjev seznam, ameriški film 23.15 Športna scena 23.45 Sinovi, ameriški film 1.40 24 ur, ponovitev TV 3 7.00 TV Prodaja 9.00 Najlepše božične risanke, risani film 10.00 Spidi in Gogi show, otroški program H.OODružina - izziv sodobnemu času, ponovitev 12.00 Ključ, magazin s Tomažem 12.30 V sedlu, oddaja o konjeništvu 13.00 Mobi TV 13.30 Knjiga, oddaja o kulturi 14.00 Politična klonferenca, ponovitev 15.00 Čestitke iz domače skrinje, razvedrilna oddaja 16.30 SQ jam 17.30 Brez ovir z Jano, ponovitev 18.30 Štiri tačke, oddaja o živalih, ljudeh in naravi 19.00 Reporter X 19.30 Zeleni planet, ponovitev 20.00 Koncert 23.30 Čestitke iz domače skrinje, ponovitev 1.00 Mobi TV 1.30 TV Prodaja HTV 1 7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Lažni princ, koprodukcijski mladinski film 9.30 Dvigalka 11.00 Pleme 12.00 Dnevnik 12.15 TV koledar 12.30 Sadovi zemlje 13.35 Mir in dobrota 13.50 Klic duha 14.00 V nedeljo ob dveh 15.05 Poročila 15.15 Hruške in jabolka 15.50 Raziskovalec, dokumentarna serija 16.50 Jack in Jill, ameriška nanizanka 17.45 Adijo ptiček, ameriška glasbena komedija 19.00 Risanka 19.15 Loto 19.30 Dnevnik 20.10 Novoletni rop, hrvaška kriminal-ka 21.10 Vanna, 2. del koncerta 22.15 Poročila 22.35 Cuba Annees 50, dokumentarni film 23.30 V nedeljo ob dveh, ponovitev 0.30 Policija, ponovitev 0.50 Video obiski 1.50 Jack in Jill HTV 2 8.00 Panorame 9.00 007, ponovitev 9.45 Verski program 10.45 Portret cek-ve in mesta 11.00 Prenos maše 12.00 Nora Prentiss, ameriška srhljivka 13.55 Pot v Avonleo, nadaljevanka 14.50 Oggy, zadnji del 15.15 Glasbena oddaja 15.45 Zabavni program 16.- 50 Opera Box 17.20 Čarobna Hrvaška, dokumentr-ni film 17.40 Držite lopova 18.25 Hit HTV 19.15 Iz hrvaških muzejev 19.30 Policija, angleška nanizanka 20.05 Video obiski: Avstrija - dežela lesa 21.10 Poročila 21.20 Umazani Harry, ameriška krimi-nalka 23.00 Cafe Cinema 23.40 Kaos, italijanska drama AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program 9.15 Svetovni pokal v alpskem smučanju: Slalom (ž), prenos 1. teka iz Maribora 9.55 Svetovni pokal v alpskem smučanju: Slalom (m), prenos 1. teka iz Les Arcsa 11.30 Športni pregled 12.00 Svetovni pokal v alpskem smučanju: Slalom (ž), prenos 2. teka iz Maribora 12.45 Svetovni pokal v alpskem smučanju: Slalom (m), prenos 2. teka iz Les Arcsa 14.10 Nonstop neumnost 14.35 Prepir na Beverly Hillsu, ameriška komedija 16.10 Renegade, italijanski akcijski film 17.40 Nogomet: dvoranski turnir 18.30 Šport v nedeljo 19.30 Čas v sliki 20.15 Jason in argonavti, ameriški pustolovski film 21.50 Columbo: Kdor se zadnji smeje, ameriška kriminalka 0.55 Sovražnik je med nami, ameriška srhljivka 2.25 Ameriški nogomet: NFL; četrtfinalno srečanje 2.55 Prepir na Beverly Hillsu, ponovitev ameriške komedije AVSTRIJA 2 5.50 Živalski raj 6.10 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Zakladi sveta 9.20 Alfred Brendel, portret glasbenika 9.50 Glasba brez meja, dokumentarna reportaža 10.35 Teden kulture 11.00 Klic divjih gosi, avstrijska drama 12.30 Orientacija 13.00 Domovina, tuja domovina, tedenski magazin 13.05 Tednik 14.00 Pogledi od strani 14.25 Univerzum 15.10 Sissi -cesaričina usoda leta, avstrijska drama 17.00 Čas v sliki 17.05 Živeti je lepše 18.00 Milijonsko kolo 18.25 Religije sveta 18.30 Podoba Avstrije 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 19.54 Pogledi od strani 20.15 Vrtnica iz Kerry-mora, nemški romantični film 21.45 Čas v sliki 21.55 Umor v samostanu, nemško-italijanska kriminalka 23.35 Čas v sliki 23.40 Trnuljčica, 1. del baletne predstave 0.45 Prijateljici, ameriška drama 2.40 Teden kulture 3.05 Pogledi od strani 3.40 Dober dan, Koroška 4.10 Dober dan, Hrvati . GTV 9.00 Predstavitveni spot GTV 9.05 Nedeljski videospot - za tisoč let - Veter 9.10 GTV priporoča I. 9.15 Gorenjska poročila 1445 9.30 Pocahontas (film o filmu) 10.00 Nagajivček (otroška oddaja v živo s Sabino na tel. 04/233-11-56) 11.00 GTV priporoča II 11.05 Gorenjska TV poročila 1445 11.20 Župan pred kamero, ponovitev z ing. Francem Kernom 12.20 Legenda o potopljenem zvonu ... 24 ur TTX na GTV, videostrani 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.00 Gorenjska poročila 1445 19.15 Gorenjski obzornik 30 19.30 Zeleni vodnik - ad-ventna razstava 19.55 GTV priporoča, II 20.00 GTV mix, z Matejo in Alešem v živo, tel. 04/233-11-56, glasovanje po e-mailu: GTV tele-tv.si 21.40 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila 1445 22.00 Iz našega arhiva (smučarski muzej) 22.15 Kanonade, gost mag. Janez Kocijančič, preds. OKS 23.15 Večer ob kmečki peči, reportaža 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1445 00.00 GTV jutri, videostrani, info kanal, obiščite naš dplet: www:tele-tv.si SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot dneva 20.05 Oglasi 20.10 Tedenski pregled dogodkov 21.00 Motorsport Mundial 21.30 Nedeljski film 22.30 Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51 TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. 16.00 Aktualno v občini 19.0 Mladi umetniki se predstavijo 20.00 Sv. trije kralji v Železnikih ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Kronika tedna 18.45 Risanka 19.17 Videostrani 20.00 Avtomobilsko zrcalo, ponovitev 20.30 Satelitski program DW 22.00 Videostrani MO, zabavno glasbena oddaja - ponovitev 16.30 Nora nedelja: zabavno nedeljsko popoldne 18.40 Mini 5 19.00 Telemarket 19.10 Napoved sporeda za ponedeljek 19.15 Videostrani IMPULZ KAMNIK 18.55 Začetek programa 19.00 Otroški program 20.15 Za sprostitev 22.15 Videostrani TV Impulz R KRANJ 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.30 BIO vremenski napoved, sonce, luna 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Predstavitev 9.50 EPP 10.00 Prispevek: 10.50 EPP 11.00 Po domače na kranjskem radiu 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP 13.00 Voščila 13.50 EPP 14.50 EPP 15.00 Prispevek 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.50 EPP 18.15 Izgubljene živali 18.20 Nagradni kviz Kina Kranj 18.50 EPP 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 24.00 Skupni nočni program iz Radia Sora R TRIGLAV 7.00 Druga jutranja kronika 7.50 Črna kronika OKC - vodja izmene 8.00 Mirin vrtiljak 9.25 Popevka tedna 9.30 Vreme, Robert Bohinc 9.50 Makler Bled 10.00 Aktualno 11.00 Mali oglasi - kontaktna oddaja 12.00 Novice 12.07 Osmrtnice 12.15 Voščila 13.00 Nedelja na Radiu Triglav 14.00 Osebna voščila 15.00 Al-gea 15.30 Dogodki in odmevi 15.55 Popevka tedna 16.00 Osebna voščila 16.30 Osmrtnice 17.00 Nedelja na Rad-fiu Triglav 18.00 Aktualno 19.00 Minute za resno glasbo 21.30 Pogled v jutrišnji dan 22.00 Popevka tedna RSORA 8.00 Napoved programa - dogodki danes, jutri 8.40 Naš zgodovinski spomin 9.00 Aktualna tema 10.30 Kmetijska oddaja 11.00 Škofjeloški tednik 11.30 Dogodki danes - jutri 11.40 Osmrtnice 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.30 Danes godujejo 12.40 Kino 13.00 Čestitke in pozdravi 13.15 Naj se sliši slovenska pesem 14.50 Nasvet za kosilo 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Daj - dam 17.00 Nedeljsko srečanje 18.00 Horizont 20.00 Glasbeni program RA Sora do polnoči 00.00 SNOP - skupni nočni program R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.45 Horoskop 07.00 Dobro jutro 07.15 Novice, ceste, vreme 07.20 Nočna kronika 07.35 Vreme 08.55 Dolenjski utrip 9.30 Izbor iz svetovnih zanimivosti 10.30 Nedeljski gost 11.30 Uganka Rgl 12.00 BBC novice 12.30 Rumeni radio 13.05 Iz tujega tiska 13.30 Pasji radio 13.40 Želje čestitke 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črn kronika 16.00 Štajerski mozaik 17.00 Uspešnice 18.45 Vreme 18.57 Izbranka tedna 19.03 Dedek Mraz na RGLu 19.30 Horoskop 19.45 Športni pregled 20.00 Dvoglavi levji car 21.00 Večerni program R OGNJIŠČE 05.00 Dobro jutro 05.15 Vremenska napoved 05.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Slomšek nas uči 06.20 Meteorologi o vremenu 06.30 Poročila 06.50 Duhovna misel 07.00 Zvonjenje 7.25 Kličemo 113 07.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.50 Meteorologi o vremenu 08.00 Kmetijska oddaja 08.50 Spominjamo se 8.30 Prenos maše 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Iz življenja vesoljne Cerkve 12.00 Zvonjenje, ponovitev svetnika dneva 12.15 Voščilo prijateljem in glasbena voščila 12.20 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 17.00 Slovencem po svetu in domovini 18.00 Poročila in Vaša pesem 19.15 Sakralna glasba 19.30 Poročila 19.45 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. pisma 20.30 Klasična glasba 21.30 Radijski roman 22.00 Ponovitev sobotne oddaje Naš gost 23.00 Nočni glasbeni program POPTV ob 20.00 SCHINDLERJEV SEZNAM, ameriška vojna drama, 1993 Igrajo: Liam Neeson, Ralph Fiennes, Ben Kingsley, Caroline Goodall Schindlerjev seznam je bil kar dvanajstkrat nominiran za Oskarja, pobral pa je sedem zlatih kipcev, med drugim za najboljši film, režijo in prirejeni scenarij. Film pripoveduje resnično zgodbo nacističnega poslovneža, kockarja in ženskarja Oskarja Schindlerja, ki je med drugo svetovno vojno gotove smrti rešil na tisoče Židov, tako da jih je zaposlil v svoji tovarni. Čeprav ga je sprva gnala le misel na denar in življenje v visokih družbenih krogih, ga je vojna spremenila v velikega človekoljuba, ki je bil za to, da bi rešil druge, pripravljen žrtvovati tudi lastno življenje. Spielberg je zelo realistično in brez kakršnihkoli olepšav prikazal grozote holokavsta, ob koncu filma pa celo spoznamo žide in njihove potomce, ki so preživeli prav zaradi Oskarja Schindlerja. KANAL A ob 20.30 PRIJATELJI, ameriška humoristična nanizanka Igrajo: Jennifer Aniston, Courteney Cox, Lisa Kudrow, Matt LeBlanc, Matthew Perry, David Schwimmer Joey in Chandler peljeta Rossa, ki praznuje rojstni dan, na hokejsko tekmo. Žal pa je tekma ravno na dan, ko Ross in Ca-rol praznujeta obletnico njune prve skupne noči, in Ross svoja prijatelja krepko zamori. Dokler ga ne zadane pak in ga morajo odpeljati na urgenco. Rachel dobi prvo plačo. Nad skromnim zaslužkom je hudo razočarana. Zvečer Phoebe, Rachel in Monica naročijo pico, namesto njihovega naročila pa jim dostavljalec prinese pico, ki jo je naročil Clintonov sek-si pomočnik Geòrge Stephanopoulos. KANAL A ob 21.00 LJUBICA OTROCI SO SE SKRČILI, ameriška komedija, 1989 Igrajo: Rick Moranis, Matt Frewer, Marcia Strassman, Kristine Sutherland, Thomas Brown Znanstvenik in profesor Wayne Szalinski živi tipično družinsko življenje z ženo Diane in dvema otrokoma. Kadar ni obremenjen z družinskimi zadevami, poskuša v sobici na podstrešju izumiti napravo za pomanjševanje stvari. Ko njegov izum po začetnih spodrsljajih končno začne delovati, naprava ponesreči pomanjša Wayneova otroka, poleg njiju pa še sosedova dva. Otroci so zdaj tako majhni kot mravljice in jih lahko vsak čas kdo potepta. Medtem ko se trudijo ostati celi, se Wayne in Diane začneta spraševati, kaj se je zgodilo z njunima otrokoma. KINO TV SISKA ... Videostrani 14.50 Napoved sporeda 15.00 Telemarket 15.05 3, 2, 1 GRE- CENTER amer. grozlj. KRIK 3 ob 15. uri, amer. kom. NJENI TASTARI ob 17., 19. in 21. uri STORŽIČ angl. gangst. črna kom. PUUNI IN JO STISNI ob 16., 18. in 20. uri, špan. erot.t ril. MED TVOJIMI NOGAMI ob 22. uri ŽELEZAR amer. grozlj. BREZ POVRATKA ob 18. in 20. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA amer. krim. SHAFT ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. GRINCH ob 18. uri, amer. film DOBRE MRHE ob 20. uri ŽIRI amer. druž. kom. MULC ob 17. uri, slov. kom. PORNO FILM ob 20. uri PONEDELJEK, 8. JANUARJA 2001 TVS 1 7.25 Napovedniki 8- 00 Utrip * 8.20 Zrcalo tedna 8.40 Pomagajmo si, oddaja TV Koper - Capodistria 9- 10 Zares divje živali, ameriška dokumentarna nanizanka 9-35 Rdeči grafit 10.35 Modro 11.05 Brežine 11.35 Na vrtu, oddaja TV Maribor 12.00 Umetnost življenja po svetu, ameriška dokumentarna serija 12.25 Prvi in drugi 13.00 Poročila, Šport, Vreme 13.30 Polnočni klub 14.40 Neiztrohnjeno srce, pevci slovenskega popa v Prešernov spomin 16.00 Dober dan, Koroška 16.30 Poročila, vreme, šport 16.45 Slovenska ljudska pesem: "Šmentana muha" 16.45 Telebajski, otroška oddaja 1^-05 Radovedni Taček 17.45 Recept za zdravo življenje 18.35 Žrebanje 3x3 plus 6 18.45 Risanka 18.50 Marketing 19.00 Kronika 19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.05 Komisar Rex, nemška nanizanka 21.00 Vstopi na L, dokumentarec meseca 22.00 Odmevi 22.35 Univerzitetni razgledi 22.40 Šport 22.55 Peto prizorišče 0.15 Recept za zdravo življenje, ponovitev 1°5 TV prodaja TVS 2 8.00 Simpsonovi, ameriška nanizanka 8.30 Videospotnice 10.55 Nana, francoska nadaljevanka 12.35 Planeti, angleška dokumentarna serija 13.30 Cik cak 14.00 Sobotna noč, ponovitev 16.00 Policija na naši strani 16.30 Caroline v velemestu, ameriška nanizanka 17.00 Hotel ob Vrbskem jezeru, nemška nanizanka 18.05 Regionalni program 18.30 Štafeta mladosti 19.30 Videospotnice 20.05 Tomažev evangelij, danska dokumentarna oddaja 21.00 Studio City 22.00 South Park, ameriška risana humoristična nanizanka 22.30 Metròpolis 23.00 Brane Rončel izza odra 0.25 Film 2.15 Videospotnice KANALA 9.00 Križarjenje, mladinska nanizanka 9.30 otr°c'so se skrčili, mladinska nani-11 on tw SeaQuest, ameriške nanizanka '-<íu l v prodaja 11.50 Ricky Lake, ponovitev pogovorne oddaje 12.45 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo 13.45 Ricky Lake, ponovitev pogovorn oddje 12.45 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v žio 13.45 Zmen-karije, ponovitev 14.15 TV prodaja 14.45 R'cky Lake, pogovorna oddaja 15.40 MLa-denič v modrem, ameriška nanizanka 16.35 Mreža, ameriška akcijska nanizanka 17.30 Fant zre v svet, ameriška humoristična nanizanka 18.00 Noro zaljubljena, humoristična nanizanka 18.30 Pa me ustreli!, ameriška humoristična nanizanka 19.00 Udarci pravice, ameriška nanizanka 20.00 Filmske uspešnice: Action Jackson, ameriški film 21.40 Tretji kamen od sonca, ameriška humoristična nanizanka 22.10 Seinfeld, ameriška humoristična nanizanka 22.40 Sedem, ameriška nanizanka 23.30 Dannyjeve zvezde, ponovitev POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program 11.00 Večna ljubezen, mehiška nadaljevanka 11.50 Brez tebe, mehiška nadaljevanka 12.45 TV prodaja 13.15 ŠPortna scena, ponovitev 13.30 Sto najpomembnejših ljudi revije Time, dokumentarna oddaja 14.10 Gorski zdravnik, nemška nanizanka 15.10 TV prodaja 15.40 Oprh show: Otroci in težave s Prekomerno težo, pogovorna oddaja 16.30 Brez tebe, mehiška nadaljevanka 17.20 Večna ljubezen, mehiška nadaljevanka 18.10 1, 2, 3 - žrebanje 18.15 Ne pozabi me nikdar, Mehiška nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 Sedma nebesa, ameriška nanizanka 21.00 XXL komedija: Vaški milijonarji, ameriški film 22.40 JAG, ameriška nanizanka 23.30 Glavni na vasi, ameriška animirana nanizanka 0.00 24 ur, ponovitev HTV 2 8.00 Panorama hrvaških turističnih krajev 10.00 Opraj Show 10.45 Praksa 11.30 Latinica 13.25 Moj domači kraj, nanizanka 14.10 Hruške in jabolka 14.55 Sopranovi 15.20 Cafe Cinema, ponovitev 16.00 Poročila 16.10 Večna ljubezen 16.55 Poročila za gluhe 17.00 Vsakdan 18.30 Panorama 19.00 Mama in sin, humoristična nanizanka 19.30 Poročila 20.25 Zahodno krilo, nanizanka 21.15 Polni krog 21.35 Pravo in pravica, dokumentarni film 22.40 Torrente, španska komedija 0.20 Strašilo, ameriška drama TV 3 10.30 TV prodaja 12.30 Mobi TV 13.00 Iz domače skrinje, ponovitev 14.30 Španska nogometna liga, ponovitev 16.30 Avto šou 17.00 Juke Box, kontaktna oddaja 18.30 Golf - evropski turnirji, ponovitev 19.00 Motor Show Report, preglčed motorističnih športov 19.30 Ključ 20.00 Politična konferenca 21.00 Reporter X 21.30 Iz domače skrinje 23.00 Mobi TV 23.30 Juke box 1-00 TV prodaja AVSTRIJA 1 4.35 Življenje in jaz: Nazadovanje v drugo ekipo 5.35 Otroški program 7.45 Princ z Bel Aira 8.10 Sam svoj mojster 8.35 Korak za korakom 8.55 Savannah 9.40 Sedem let v Tibetu, ponovitev ameriškega pustolovskega filma 11.45 Otroški program 14.55 Sedma nebesa 15.40 Obalna straža 16.25 Urgen-ca 17.10 Princ z Bel Aira 17.35 Korak za korakom 18.05 Sam svoj mojster 18.30 Varuška 19.00 Cvbill 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Jason in argonavti, zadnji del 21.50 Fargo, ameriška srgljivka 23.25 Niki-ta, serija 0.55 Vojna ledenih piratov, ameriški zf film 2.25 Jackie Brown, ponovitev 4.50 Sedma nebesa AVSTRIJA 2 4.40 Domovina, tuja domovina 5.10 Quincy 6.00 Videostrani 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Nabodeno v Avstriji, kuharski magazin 9.30 Quincy 10.15 Sissi -cesaričina usodna leta. ponovitev 12.00 Čas v sliki 12.05 Orientacija 12.35 Podoba Avstrije 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharski magazin 13.40 Večni prijatelji 14.25 Večni pijatel-ji 15.15 Dallas 16.00 Oddaja Barbare Kar-lich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 18.50 Oddja: SPO 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Pogledi od strani 20.15 Granjski hotel Orth 21.00 Tema, reportaža 22.00 Čas v sliki 22.30 Srečanje: Kultura 0.00 Čas v sliki 0.30 Postelja vrtnic, ameriška drama 1.55 Pogledi od strani 2.00 Srečanje: Kultura 3.30 Dobrodošla, Avstrija 5.15 Quincy, ponovitev HTV 1 7-25 TV Koledar 7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9-30 Poročila 9.40 Gusarji, otroška serija 10.00 Stoletje narodov 11.00 Kipper 11.15 Banane v pižami 11.20 Kako je kaj nastalo 11-25 Poglej, kako rastejo 11.40 Mladi športniki 12.00 Poročila 12.15 TV koledar 12.30 Večna ljubezen, mehiška nadaljevanja 13.20 National geographic 14.15 Poroči-la 14.20 Orlova dežela 15.10 Otroški pro-9ram 16.00 Skupaj v vojni - skupaj v miru 16.30 Hrvaška danes 17.05 Sto dobrih del Eddieja McDowna, nmanizanka 17.30 Hugo 17.55 Dravsko zlato, dokumentarna oddaja 18.25 Kolo sreče 18.55 Grimmove pravljice 19-30 Dnevnik 20.15 Vietnamska vojna, dokumentarna serija 21.15 Mamin poskusni kunec, nizozemska drama 22.05 TV intervju 23.05 Odmevi dneva 23.30 Evropski magazin 0.05 Policija, ponovitev 0.30 Zahodno krilo 1.15 Petka 2.25 Vietnamska vojna 3.20 pravo in pravica 4.20 Kraljevstvo divjine GTV ... 24 ur dnevno TTX'na GTV 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I. 19.00 Gorenjska TV poročila 1446 19.15 Gorenjski glas jutri 19.20 Rok Cvetkov - kas-kader (dokumentarni film) 19.55 GTV priporoča II 20.00 Tudi tako do zdravja - Biohiron (v živo, tel. 04/233-11- 56) 21.00 Veriga uspeha - Bojan Križaj 21.30 Marketing GTV predstavlja, Kroj Škofja Loka 21.40 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila 1446 22.00 JAM SQ - glasbena oddaja 23.00 SEM. - oddaja Rudija Klariča 23.30 Marketing GTV predstavlja - Integral Jesenice 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1446 ... GTV jutri, 24 ur ttx, videostrani, info kanal, obiščite naš splet: www:tele- tv.si SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV 9.00 Napovednik 9.01 Glasbena kapljica 9.05 Risani film: Skokec in žabica 10.20 Nasvidenje ... Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51. 20.00 Napovednik 20.01 Spot dneva 20.05 Oglasi 20.10 Tedenski pregled dogodkov, ponovitev 20.30 Novoletni video meh 22.20 Kako biti zdrav in zmagovati 22.30 Lahko noč ... Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51 TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Predstavljamo vam - zbiratelj starih obuval 20.00 Odrska predstava - KUD "dr. J. E. Krek" iz Selc ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Otvoritev razstave 18.38 Obiskali smo 19.01 Risanka 19.08 Videostrani 20.00 Kronika tedna, ponovitev 20.28 Satelitski program DW 22.00 Videostrani menska napoved, sonce, luna, Novoletne čestitke 6.30 Telovadba - aerobika 6.45 Vreme ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: 9.50 EPP 10.00 Novice 10.20 Cankarjev doma 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.20 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + Lestvica tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Črna kronika 13.40 Zanimivosti 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Športna oddaja 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Zanimivosti 17.20 Prispevek 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Big bang - 10 zmagovitih 18.50 EPP 19.00 Novice 19.05 Izbor gorenjski avto leta 2001 19.10 Izgubljeni najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Pometamo doma 20.30 Evergreeni 22.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program iz Radia Sora R TRIGLAV 5.00 Halo Gorenjska, si že pokonci 5.30 Triglavske tri za narodnozabavno glasbo 5.50 Jutranje voščilo 5.55 Razmere na cestah 6.15 Vreme (Robert Bohinc) 6.30 Pogled v današnji dan 6.39 Vreme 6.40 Trg Bled 7.00 Druga jutranja kronika 7.25 Popevka tedna 8.00 Črna kronika 8.05 Jejmo malo, jejmo zdravo 8.30 Novice, pogled v današnji dan 9.30 Novice 9.50 Nemogoče je mogoče 10.00 Merkurjeva športna stavnica 10.30 Včeraj, danes, jutri 11.00 Kamen spotike 11.30 Novice 12.00 Novice 12.07 Osmrtnice 12.20 Tedenska črna kronika 12.30 Novice 13.30 Novice, danes... 14.00 Prometno poročilo tedna 14.30 Novice, borzno poročilo 14.45 Makler Bled 15.00 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.50 Vedeževanje 17.30 Včeraj, danes, jutri 18.00 Aktualno 18.30 Občinski tednik Kranjska Gora 19.00 Muellerjev trojček 19.30 Zimzeleni večer 21.30 Pogled v jutrišnji dan 22.00 Popevka tedna 23.00 Made in Italy 24.00 Skupni nočni program SNOP RSORA 5.30 Prva jutranja kronika 5.45 Danes godujejo 6.00 Danes godujejo 6.00 Dogodki danes - jutri 6.15 Naš jutranji gost 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 7.45 Glasbeni trenutki z... 8.00 Napoved programa - dogodki danes -jutri 8.50 Pregled tiska 9.10 Vaš komentar, prosim 9.50 Nasvet za kosilo 10.00 Dogodki danes, jutri 11.00 Oddaja za upokojence 12.00 BBC novice 12.30 Danes godujejo 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj -dam 13.50 Pregled tiska 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.50 Nasvet za kosilo 14.55 Borza 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Računalniške novice in novice iz osnovnih šol 16.50 Pregled tiska 17.00 Dogodki danes, jutri 17.30 Obrtniki sebi in vam 18.00 Brbota-vček 20.00 Radio jutri 20.00 Glasbeni program RA Sora do polnoči 00.00 SNOP - skupni nočni program TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - kontaktna oddaja 22.00 OSHO - otrok nove dobe 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za torek 22.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK ... videostrani TV Impulz 18.55 Začetek programa 19.00 Otroški program 20.15 Za sprostitev 22.15 Videostrani TV Impulz R KRANJ 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vre- TOREK, 9. JANUARJA 2001 R RGL KRIM: 100,2 MHz-SANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.57 Izbranka tedna 07.00 Horoskop 7.20 Nočna kronika 07.35 Vreme 10.00 Kam danes v Ljubljani 10.30 Šport 11.30 Uganka Rgl 12.00 BBC novice 14.00 Pasji radio 14.20 Gospodarske novice 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 18.57 Izbranka tedna 19.03 Božiček na RGLu 19.30 Horoskop 19.45 Vreme 19.50 Športni pregled 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 05.00 Dobro jutro 05.15 Vremenska napoved 05.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Slomšek nas uči 06.20 Meteorologi o vremenu 06.30 Poročila 06.50 Duhovna misel 07.00 Zvonjenje 07.10 Bim-bam- bom 7.20 Kličemo 113 07.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 07.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 08.00 Kmetijski nasvet 8.40 Leta po Kristusu 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 10.00 Poročila 11.00 Poročila in Vaša pesem 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Izbor Vaše pesmi (Ivan Hudnik) 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.45 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. pisma 20.30 Prijatelji radia Ognjišče (Franci Trstenjak) 22.00 Mozaik dneva 22.25 Slomšek nas uči 22.30 Ponovitev nedeljske oddaje Sakralna glasba 3.30 Nočni glasbeni program KINO TVS 1 7.55 Kultura 8.00 Odmevi 8.30 Mostovi 9.00 Radovedni Taček 9.15 Ranč pri kraguljčkovi sedmici 10.30 Recept za zdravo življenje 11.20 Dokumentarna oddaja 11.45 Komisar Rex, nemška nanizanka 13.00 Poročila, Šport, Vreme 13.55 Vstopi na L, dokumentarec meseca 14.45 Peto prizorišče 16.30 Poročila, vreme, šport 16.45 Otroška oddaja 17.10 Leteče dvigalo, novozlandska nadaljevanka 17.45 Kronika poroke v savani, švedska dokumentarna oddaja 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.25 Marketing 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme 20.05 Na morje, avstralska nadaljevanka 21.00 Aktualne teme 21.50 Marketing 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.35 Šport 22.50 Trust, angleška drama 0.05 Kronika poroke v savani, pvedska dokumentarna oddaja, ponovitev TVS 2 8.00 Simpsonovi, ameriška nanizanka 9.30 Videospotnice 9.50 Adelboden: Svetovni pokal v alpskem smučanju: Veleslalom (m), prenos 1. teka- 11.00 Tomažev evangelij, danska dokumentarna oddaja 11.50 Nove pustolovščine Nicolasa Hulota, francoska dokumentarna serija 12.50 Adelboden: Svetovni pokal v alpskem smučanju: Veleslalom (m), prenos 2. teka 13.45 V svojem svetu, angleški film 15.00 Studio City 16.00 Metròpolis 16.30 Adelboden: Svetovni pokal v alpskem smučanju:, Veleslalom (m), posnetek 18.25 Laško: Košarka Pokal Športa, Pivovarn Laško - Pamesa 20.05 Glasbeni fsti-vali, ponovitve 21.00 Gumbarji, češki film 22.40 Alica, evropski kulturni magazin 23.05 Svet poroča 23.35 Videospotnice, ponovitev Evropski magazin 12.20 Sto dobrih del Ed-dieja McDowda, ponovitev 12.45 Vietnamska vojna 13.40 Hruške in jabolka 14.15 Zahodno krilo 15.00 Pravo in pravica 16.00 Poročila 16.10 Večna ljubezen 16.55 Poročila za gluhe 17.00 Vsakdan 18.25 Panorama 18.55 Poročila 19.00 Cosby. Show 19.30 Policija 20.25 Krhko srce 21.15 Polni krog 21.35 Pustite jim jesti torto, angleška humoristična nanizanka 22.05 Newyorska policija, ameriška nanizanka 22.50 Pasje popoldne, ameriška kriminalistična drama 0.20 Svetovni muzeji AVSTRIJA 1 5.50 Otroški program, ponovitev 8.00 Princ iz Bel Aira 8.20 Renegade, ponovitev italijanskega filma 9.50 Svetovni pokal v alpskem smučanju: Veleslalom (m), prenos I. teka iz Adelbodna 11.00 Urgenca 11.45 Otroški program 12.50 Svetovni pokal v alpskem smučanju: Veleslalom (m), prenos 2. teka iz Adelbodba 13.55 Otroški program 14.55 Sedma nebesa 15.40 Obalna straža 16.25 Urgenca 17.10 Princ z Bel Aira 17.35 Korak za korakom 18.05 Sam svoj mojster 18.30 Varuška 19.00 Cvbill 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 In jutri bo sonce spet sijalo, nemški tv film 21.55 Morilski virusi na krovu letala 747, amerioški filmo katastrofi 0.40 Nogomet 1.15 Vroče blago, ameriška srhljivka 2.50 Morilski virusi na krovu letala 74/, ponovitev filma avtomobilizmu 20.45 Športne novice 20.55 Film 22.30 Videostrani TV Impulz CENTER amer. kom. NJENI TASTARI ob 16.30, 18.30 in 20.30 uri STORŽIČ angl. gangst črna kom. PLJUNI IN JO STISNI ob 17. in 19. uri, špan. erot. trii. MED TOVJI-Ml NOGAMI bo 21. uri ŽELEZAR amer. grozlj. BREZ POVRATKA ob 18. uri, amer. trii. STIGMATA ob 20. uri KANALA 9.00 Križarjenje, mladinska nanizanka 9.30 Ljubica, otroci so se skrčili, mladinska nanizanka 10.25 SeaQuest, ameriška mladinska nanizanka 11.20 TV prodaja 11.50 Ricky Lake,, ponovitev pogovorne oddaje 12.45 Pop'n'roll, ponovitev 13.45 Stilski izziv, ponovitev 14.15 TV prodaja 14.45 Ricki Lake, ameriška pogovorna oddaja 15.40 Mladenič v modrem, ameriška nanizanka 16.35 Mreža, ameriška akcijska nanizanka 17.30 Fant zre v svet, ameriška humoristična nanizanka 18.00 Noro zaljubljena, humoristična nanizanka 18.30 Pa me ustreli!, ameriška humoristična nanizanka 19.00 Udarci pravice, ameriška nadaljevanka 20.00 Igra preživetja, ameriški film 21.40 Tretji kamen od sonca, ameriška humoristična nanizanka 22.10 Seinfeld, ameriška humorističn nanizanka 22.40 Tretja izmena, mehiška nadaljevanka 23.30 Pop'n'roll, ponovitev POP TV 9.00 Angus Bethune, mladinski film 10.00 Ne pozabi me nikdar, mehiška nadaljevanka 11.00 Večna ljubzen, mehiška ndaljevanka 11.50 Brez tebe, mehiška nadaljevanka 12.45 TV prodaja 13.15 Zgodba južnih morij, pustolovska nanizanka 14.10 Gorski zdravnik, nemška nanizanka 15.10 TV prodaja 15.40 Oprah Show: Otroci ločenih staršev, pogovorna oddaja 16.30 Brez tebe, mehiška nadaljevanka 17.20 Večna ljubezen, mehiška nadaljevanka 18.15 Ne pozabi me nikdar, mehiška nadaljevanka 19.15 24 UR 20.00 Resnične zgodbe: Joshuevo srce, ameriški film 21.45 Bolnišnica upanja, ameriška nanizanka 22.30 J.A.G., ameriška nanizanka 23.20 Glavni na vasi, animirana nanizanka 23.50 24 ur, ponovitev TV 3 10.30 TV Prodaja 12.30 Mobi TV 13.00 Iz domače skrinje, ponovitev 14.30 Italijanska nogometna liga, ponovitev 16.30 Razvoj avtomobilizma, ponovitev 17.00 Juke box, ponovitev 18.30 Domača lekarna 19.00 Politična konferenca 20.00 Naj N - nogometni studio, pregled slovenskih nogometnih lig 21.00 Potovanja z Janinom, kontaktna oddaja 22.00 Avtodrom 22.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 0.00 Mobi TV 0.30 Juke Box 1.30 TV podaja HTV 1 6.45 TV koledar 7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.30 Poročila 9.40 Gusarji, otroška serija 10.05 Stoletje narodov 11.10 Jezni bobri 11.20 Risanka 12.00 Dnevnik 12.20 TV koledar 12.35 Večna ljubezen, mehiška nadaljevanka 13.20 National Geographic: Kraljestvo medveda, dokumentarna serija 14.10 Poročila 14.15 Narodni parki 14.45 Kraljestvo divjine 15.10 Otroški program 16.00 Na mlado leto veselimo se, ponovitev 16.30 Hrvaška danes 17.05 Fant zre v svet, humorističn nanizanka 17.30 Hugo 17.55 Govorimo o zdravju 18.20 Kolo sreče 18.55 Gospodar hitrosti, risana serija 19.30 Dnevnik 20.10 Ameriška vas, dokumentarna oddaja 20.50 Forum 22.25 Trenutek spoznanja 23.00 Odmevi dneva 23.25 Koncert simfoničnega orkestra hrvaške radiotelevizije in violončelistke Jadranke Gašparovič 0.20 Policija, ponovitev 0.45 Krhko srce, ponovitev 1.35 Pustite jim jesti torto, ponovitev 2.00 Cosby Show, ponovitev 2.25 Newyorska policija 3.10 Popoldne pasjega dne, ponovitev 5.15 Odločilna orožja, ponovitev 5.45 Monoplus 6.25 Gospodar hitrosti AVSTRIJA 2 6.20 Kongres pleše, ponovitev avstrijskega filma 8.00 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Quincy 10.15 Dirkalni prašiček Rudi rilec, ponovitev nemške komedijo 11.50 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Tema, ponovitev 12.30 Ozri se po deželi 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharski magazin 13.40 Večni prijatelji 14.25 Ženske zaupajo dr. Štefanu Franku, nemška zdravniška nanizanka 15.15 Dallas 16.00 Oddaja Barbare Karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Pogledi od strani 20.15 Univerzum 21.05 Poročilo 22.00 Čas v sliki 22.30 Na prizorišču 23.05 Po dolgem in počez 0.00 Čas v sliki 0.30 Ellen: Zabava groze 0.55 Zlata dekleta 1.20 Univerzum 2.05 Pogledi od strani 2.10 Tema 3.00 Po dolgem in počez 3.55 Dobrodošla, Avstrija 5.40 Zlata dekleta GTV ... 24 ur TTX GTV 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I. 19.00 Gorenjska TV poročila 1447 19.15 Pripravimo si pomarančni kolač 19.20 Igra zavojev, sodobna šola alpskega msučanja 19.55 GTV priporoča II 20.00 Skozi Rafkovo kamero... 20.10 Glasbeni program na GTV: zgodba o uspehu (foxy Teens), portret Johnnya Loga-na, Lisičke se ne dajo 21.40 GTV priporoča II. 21.45 Gorenjska TV poročila 1447 22.00 Znani, neznani obrazi, ponovitev 22.30 S. E. M. - oddaja Rudija Klariča 23.00 Novoletni koncert godbe iz Gorij na Bledu 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 00.00 GTV jutri, TTX, Videostrani 24 ur, info kanal, obiščite naš splet: www:tele-tv.si SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 3, 2, 1 GREMO -oddaja domače zabavne glasbe z gosti v živo iz studia 21.30 Telemarket 21.40 Napoved sporeda za sredo 21.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 18.55 Začetek programa 18.00 Športne novice 18.15 Otroški program 18.45 TV ponudba 19.00 Športne novice 19.10 Otroški program 20.00 ATM predstavlja - oddaja o R KRANJ 9.00 Napovednik 9.01 Glasbena kapljica 9.05 Tedenski pregled dogodkov, ponovitev 9.25 Motorsport Mundial 9.55 Novoletni video meh 11.45 Nasvideje Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51 20.00 Napovednik 20.01 Spot dneva 20.05 Oglasi 20.10 Iz produkcije ZLTV - studio AS Murska Sobota 20.40 Film 22.15 Lahko noč... Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51 TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri preko VCR. 19.00 Boom - glasbena oddaja 19.15 Primož in Jošt o športu 20.00 Mojster domače obrti 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ...Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Torkov športni pregled 18.28 Šolska košarkarska liga 19.20 Videostrani 20.00 Obiskali smo 20.23 Otvoritev razstave, ponovitev 20.53 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 Videostrani 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved 6.30 Aerobika 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva -citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: 9.50 EPP 10.00 Novice 10.20 Prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prodaja rabljenih vozil 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna - Lestvica tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Tudi jeseni je lepo 13.40 Zanimivosti 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Borzni komentar 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Fidifarm - gostja v studiu 16.50 EPP 17.10 Zanimivosti 17.20 Prispevek: 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Računališke novice 18.40 Zanimivosti 18.50 EPP 19.05 Izbor Gorenjski avto leta 2001 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa radia Kranj 19.30 911 turbo 24.00 Skupni nočni program iz studia Radia Slovenske Gorice R TRIGLAV 5.00 Halo Gorenjska, si že pokonci 5.15 Jutranji klepet 5.30 Triglavske tri za narodnozabavno glasbo 5.50 Jutranaj čestitka 6.00 Razmere na cestah 6.15 Vreme Robert Bi-tenc 6.30 Pogled v današnji dan, porodnišnica 2 6.40 Trg Bled 7.00 Druga jutranja kronika 7.25 Popevka tedna 8.00 Črna kronika 9.00 Zborovska popotovanja 9.30 Novice 10.10 Gibljive slike 10.30 Včerja, danes, jutri 11.00 Drug z drugim 11.30 Novice 12.00 Novice 12.07 Osmrtnice 12.30 Novice 13.00 Moj zdravnik 13.30 Novice, danes... 14.00 Delo dobi 14.30 Novice 15.00 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 17.00 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri - informativna oddaja 18.00 Aktualno 18.30 Tednik občine Bohinj 19.30 Večer na Radiu Triglav 21.30 Pogled v jutrišnji dan 24.00 Skupni nočni program RSORA 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 5.45 Danes godujejo 6.00 Dogodki danes - jutri 6.15 Naš jutranji gost 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Minute za uganko 7.45 Glasbeni trenutki z ... 8.00 Dogodki danes - jutri 9.00 Ponovitev jutranjega pogovora 9.30 Črna kronika 9.50 Nasvet za kosilo 10.00 Dogodki danes - jutri 10.30 Pogled v zvezde 11.00 Vrelci zdravja in lepote 12.00 BBC novice 12.30 Danes godujejo 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj - dam 13.50 Pregled tiska 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.50 Nasvet za kosilo 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Novoletna voščila 16.50 Pregled tiska 17.00 Novice 18.00 Pogovor z županom občine Škofja Loka 19.00 Radio jutri 19.30 Glasbeni program RA Sora do polnoči 00.00 SNOP -skupni noči program R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Horoskop 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.30 Horoskop 7.35 Vreme 10.05 Kam danes 10.30 Uganka RGL 12.00 BBC novice 12.57 Izbranka tedna 13.05 Iz tujega tiska 13.30 Kamniške novice 14.00 Pasji radio 14.20 Gospodarske novice 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 19.00 Izbranka tedna 19.03 Dedek mraz na RGLu 19.30 Horoskop 19.40 Športni pregled 19.50 Vreme 20.00 Zaprta vrata 21.00 Helena R OGNJIŠČE 05.00 Dobro jutro 05.15 Vremenska napoved 05.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Slomšek nas uči 06.20 Meteorologi o vremenu 06.30 Poročila 06.50 Duhovna misel 07.00 Zvonjenje 07.10 Bim-bam- bom 7.20 Kličemo 113 07.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 07.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 08.00 Kmetijski nasvet 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 10.00 Poročila 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Fidifarmov kotiček 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 O zdravju (vsak 2. in 4. Torek) 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 17.00 Spori na radiju Ognjišče (do 19.00) 18.00 Poročila in Vaša pesem 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.45 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. pisma 20.30 Sončna pesem 22.00 Mozaik dneva 22.25 Slomšek nas uči 22.30 Ponovitev opoldanske oddaje 0 zdravju 23.30 Nočni glasbeni program KINO HTV 2 8.00 Panorama hrvaških turističnih krajev 9.50 Poročila 10.50 TV intervju 11.45 CENTER amer. kom. NJENI TASTARI ob 16.30, 18.30 in 20.30 uri STORŽIČ angl gangst črna kom. PLJUNI IN JO STISNI ob 17. in 21. uri, špan. erot. trii MED TVOJIMI NOGAMI bo 19. uri ŽELEZAR Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA amer akcii kom CHARLIJEVI ANGELČKI ob 20. uri SREDA, 10. JANUARJA 2001 TVS 1 7.55 Napovedniki 8.00 Odmevi 8.30 Dober dan, Koroška 9.00 Babar, risana nanizanka 9.20 Fhper in Lopatka, risana nanizanka 9.45 Otroška oddaja 10.10 Lingo, TV igrica 10.35 Leteče dvigalo, novozelandska nadaljevanka 10.55 Kronika poroke v savani, švedska dokumentarna nanizanka 11.55 Namorje, avstralska nadaljevanka 13.00 Poročila, Šport, Vreme 13.25 Obzorja duha 13.55 Navigator, ameriški film 15.20 Aktualne teme 16.00 Mostovi 16.30 Poročila, šport."vreme 16.45 Male sive celice, kviz 17.45 Svet narave, angleška poljudnoznanstvena serija 18.45 Risanka 18.55 Napovedniki 19.00 Kronika 19.25 Marketing 19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.05 Sedmi pečat: Izgubljena prtljaga, ko-produkcijski film 21.40 Uničene sanje dr. Franceta Prešerna, dokumentarni film 22.15 Odmevi 22.45 Kultura 22.50 Šport 23.10 Svetovni izzivi 23.40 Z Georgom Gershwinom: Portret in klavirski koncert 1.10 TV prodaja TVS 2 8.00 Simpsonovi, ameriška nanizanka 8.30 Videospotnice, ponovitev 10.05 Hotel ob Vrbskem jezeru, nemška nanizanka 10.55 Gumbarji, češki film 14.10 Alica, evropski dokumentarni film: Dežela mojega krsta 14.40 Štafeta mladosti 15.35 Glasbeno dokumentarna oddaja 16.30 Caroline v velemestu, ameriška nanizanka 17.00 Hotel ob Vrbskem jezeru, nanizanka 18.00 Sticky Fingers, ameriški film 20.05 Novo mesto: Suproliga v košarki: Krka Telekom - Iraklis BC SA, prenos 22.15 Vse, razen umora, kanadski film 23.45 Pinist, kanadski film 1.40 Videospotnice, ponovitev KANALA 9.00 Križarjenje, mladinska nanizanka 9.30 Ljubica, otroci so se skrčili, ameriška komedija 10.25 Sea Quest, ameriška nanizanka 11.20 T V šprodaja 11.50 Ricky Lake, pogovorna oddaja 12.45 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo 13.45 Komedija zmešnjav, ponovitev 14.45 Ricky Lake, pogovorna oddaja 15.40 Mladenič v modrem, ameriška nanizanka 16.35 Mreža, ameriška akcijska nanizanka 17.30 Fant zre v svet, humoristična nanizanka 18.00 Noro zaljubljena, humoristična nanizanka 18.30 Pa me ustreli!, humoristična nanizanka 19.00 Udarci pravice, ameriška nanizanka 20.00 Providence, ameriška nanizanka 21.00 Družinsko pravo, ameriška nanizanka 21.50 Tretji kamen od sonca, ameriška humoristična nanizanka 22.20 Seinfeld, ameriška humoristična nanizanka 22.50 Mesto greha, ameriška akcijska nanizanka 23.40 Dannyjeve zvezde, ponovitev POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program 10.00 Ne pozabi me nikdar, mehiška nadal-jevanka11.00 Večna ljubezen, mehiška nadaljevanka 11.50 Brez tebe, mehiška nadaljevanka 12.45 TV prodaja 13.15 Zgodba južnih morij, pustolovska nanizanka 14.10 Gorski zdravnik, nemška nanizanka 15.10 TV prodaja 15.40 Oprah Show: Moda s Tyro Banks 16.25 Brez tebe, mehiška nadaljevanka 17.15 Večna ljubezen, argentinska nadaljevanka 18.15 Ne pozabi rne nikdar, mehiška nadaljevanka 19.15 24 UR 20.00 TV kriminalka: Policijska družina 3, ameriški film 21.45 Newyorska policija, ameriška nanizanka 22.30 JAG, ameriška nanizanka 23.20 Glavni na vasi, ameriška animirana nanizanka 23.50 24 ur, ponovitev TV 3 12.00 TV Prodaja 14.00 Mobi TV 14.30 Iz domače skrinje, kontaktna 16.00 Ježek show, ponovitev 17.00 Juke box, ponovitev oddaja 18.30 Štiri tačke, oddaja o živalih, ljudeh in naravi 19.00 Naj N - nogometni studio, pregled slovenskih nogometnih lig 20.00 Brez ovir z Jano, kontaktna oddaja 21.00 Knjiga 21.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 23.00 Mobi TV 23.30 Juko Box, ponovitev 1.00 TV prodaja HTV 1 6.50 TV koledar 7.00 Dobro jutro, Htrvaška 9.30 Poročila 9.40 Gusarji, otroška serija 10.05 Stoletje narodov 11.05 Bolek in Bo-lek 11.15 Igrajmo se črke 11.25 Maček Viktor 11.30 Čeveljčki potepuhi 11.40 Lahko jaz 12.00 Poročila 12.15 Koledai 12.35 Večna ljubezen, mehiška nadaljevanka 13.20 National geographic 14.10 Poročila 14.20 Narodni parki 15.10 Otroški program 16.00 Irina, dokumentarna oddaja o Irini Aleksander 16.30 Hrvaška danes 17.05 Navadna bolnišnica, mladinska nanizanka 17.30 Hugo 17.55 Gaudeamus 18.20 Kolo sreče 18.55 Batman 19.15 Loto 19.30 Dnevnik 20.10 Rdeči cvet, angleška minise-rija 21.10 Ekran brez okvirja 22.20 Poslovni klub 22.55 Odmevi dneva 23.15 S.O.S. -oni nas potrebujejo 0.15 Policija 0.40 Rdeči svet, ponoitev 1.30 Rdeči palček, ponovitev 2.00 Sedem veličastnih 2.45 Svet živali 3.35 Serpico, ponovitev ameriške kriminalke 5.40 Globalna vas, ponovitev 6.25 Batman sične glasbe 11.30 Newyorska policija 12.15 Fant zre v svet 12.40 Cirque de.So-leil, ponovitev 15.00 Ameriška vas, ponovitev 15.30 Trenutk spoznanja 16.00 Poročila 16.10 Večna ljubezen 16.55 Poročila za gluhe 17.00 Vsakdan 18.25 Panorama 18.55 Poročila 19.00 Rdeči palčel, angleška humoistična nanizanka 19.30 Policija 20.05 Kviz 20.25 Globalna vas 21.15 Polni krog 21.35 Svet živali, dokumentarna serija 22.30 Sedem veličastnih, nanizanka 23.20 Serpico, ameriška kriminalka 1.25 Svetovni muzeji AVSTRIJA 1 5.50 Otroški program 7.55 Princ iz Bel Aira 8.20 Sam svoj mojster 8.40 Korak za korakom 9.05 Cybill 9.30 Urgenca 10.15 Co-lumbo, ponovitev 11.45 Otroški program 14.55 Sedma nebesa 15.40 Obalna straža 16.25 Urgenca 17.10 Princ z Bel Aira 17.35 Korak za korakom 18.05 Sam svoj mojster 18.30 Varuška 19.00, Cybill 19.30 Čas v sliki 19.55 Vreme 20.00 Šport 20.15 Hitri in mrtvi, ameriški vestem 22.00 Lovljeni, ameriški akcijski film 23.45 Nogomet: dvoranski turnir, posnetek 0.15 Zakon in Jake Wade, ameriški vestem 1.40 Vojna ledenih piratov, ponovitev 3.10 Smrt ne pozna vrnitve, ponovitev 5.00 Sedma nebesa, ponovitev AVSTRIJA 2 6.00 Videostranio 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.10 Kuharski magazin 9.35 Quincy 10.10 Klic divjih gosi, ponovitev 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Podoba Avstrije, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharski magazin 13.40 Večni prijatelji 14.25 Ženske zaupajo dr. Štefanu Franku 15.15 Dallas 16.00 Oddaja Barbare Karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla Avstrija 18.50 Loto 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 19.45 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Nevesta mojega prijatelja, nemški romantični film 21.45 Pogledi od strani 22.00 Čas v sliki 2 22.30 Mednarodno poročilo, reportaža 23.15 Vrelišče 0.00 Čas v sliki 0.30 Ellen 0.55 Zlata dekleta 1.15 Na prizorišču 1.20 Pogledi od strani 1.50 Mednarodno poročilo 2.30 Vrelišče 1.55 Quincy 3.40 Dobrodošla, Avstrija 5.20 Zlata dekleta 5.45 Živalski raj GTV ... 24 ur, dnevno TTX na GTV ... Videostrani 18.55 GTV priporoča I. 19.00 Gorenjska TV poročila 1448 19.15 Regionalni obzornik PTP, 30 19.25 Kirurgovo srce, 6. del 19.55 GTV priporoča II 20.00 Župan pred kamero, Mihael Prevc, vodi Jože Logar, v živo 21.00 Portreti gorenjskih športnikov 21.40 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila 1448 22.00 Njihove resnice, dr. Andrej Bajuk 23.00 Predstavljamo vam slovenska smučišča - Rogla 23.30 Marketing GTV predstavlja 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1448 00.00 GTV jutri... videostrani, TTX 24 ur, info kanal, obiščite naš splet: www:tele-tv.si SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV 9.00 Napovednik 9.01 Glasbena kapljica 9.05 Kako biti zdrav in zmagovati 9.35 Risani film: Skokec in žabica 10.35 Avto-moto TV športni program 11.05 Nasvidenje ... Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K 51 TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.20 in 21. uri preko VCR. 18.00 Scena - oddaja z gosti iz šolskih klopi 20.00 Športna oddaja 20.30 Dražgcše 2001 - kegljaška tekmovanja 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani... 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 SO Jam 19.09 Obiskali smo 19.32 Videostrani 20.00 Torkov športni pregled 20.10 Satelitski program DW 22.00 Videostrani V primru tekme za 40 Pokal Vitranc 2001 neposreden prenos žrebanja štartnih številk in dnenvo odogajanje iz vitranški strmini (Glejte napovednik v VS) TV SISKA ... Videostrani 20.00 Napoved sporeda 20.05 Večer z BIOHIRONOM (Emil Kušec) - kontaktna oddaja 21.30 Ananda - iz cikla predavanja v Ljubljani 22.30 Napoved sporeda za četrtek 22.35 Video strani IMPULZ KAMNIK ... Videostrani TV Impulz 18.55 Začetek programa 19.00 Lokalne novice 19.15 SEM. - Kako ostati zdrav in zmagovati - oddaja Rudija Klariča 19.50 Videospoti 20.00 Lokalne novice, ponovitev 20.15 Film 21.50 ATV predstavlja - ponovitev 22.30 Lokalne novice, ponovitev 22.40 Videostrani TV Impulz R KRANJ 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 Bio vremenska napoved 6.30 Aero- KINO bika 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva -citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: 9.50 EPP 10.00 Novice 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.10 Fidifarm 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna - Lestvica tega tedna 13.10 Biovre-menska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.40 Zanimivosti 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Gremo v Life 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.05 Izbor Gorenjski avto leta 2001 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Oddaja o modi 22.00 Glasba 24.00 Nočni program - iz studia Radia Slovenske Gorice R TRIGLAV 5.00 Halo Gorenjska, si že pokonci? 5.30 Triglavske tri za narodnozabavno glasbo 5.50 Jutranje voščilo 6.00 Razmere na cestah 6.05 Jutranji servis 6.15 Vreme 6.30 Pogled v današnji dan, halo porodnišnica 6.45 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika (prenos R SL) 7.25 Popevka tedna 8.00 Čran kronika OKC 8.05 Zdravnikov nasvet: Branimir Čeh, dr. med. 8.30 Novice, danes... 9.00 Veterinarjev nasvet, veterinar 9.30 Novice 10.00 Aktualno 10.30 Včeraj, danes, jutri 11.00 Zlata kočija, formula 1 11.30 Novice 12.00 Novice 12.07 Osmrtnice 12.30 Novice 13.00 Praznična voščila 13.30 Novice 14.00 Aktualno 14.30 Novice 14.50 Makler Bled 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice16.50 Čez pregrade do Merkurjeve nagrade 17.30 Novice, danes, jutri 18.00 Jih sploh znamo 18.30 Tednik občine Jesenice 20.00 Aktualno 20.30 Glasbeni program 21.00 Zdravnikov nasvet 21.15 Misli iz Biblije 21.30 Pogled v jutrišnji dan 22.00 Popevka tedna 22.30 Zlata kočija, formula 1, ponovitev oddaje Jesenice 24.00 Skupni nočni program SNOP RSORA 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 5.45 Danes godujejo 6.00 Dogodki danes, jutri 6.15 Naš jutranji gost 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 7.45 Glasbeni trenutki z... 8.00 Dogodki danes, jutri 8.50 Pregled tiska 9.00 Ponovitev jutranjega pogovora 9.30 Kuhajte z nami 10.00 Dogodki danes - jutri 10.30 Kulturni paberki 12.00 BBC -novice 12.30 Danes godujejo 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj - dam 13.50 Pregled tiska 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.50 Nasvet za kosilo 14.55 Borza 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.50 Pre gled tiska 17.00 Dogodki danes - jutri 17.10 Klepet ob glasbi 19.00 Radio jutri 19.30 Glasbeni program RA Sora do polnoči 00.00 SNOP - skupni nočni program R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice. AMZS, vreme, nočna kronika 6.20 Nočna kronika 7.00 Horoskop 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.05 Štajerski dogodki 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 9.30 Vaše mnenje o 10.00 Kam danes v Ljubljani 11.30 Uganka RGL 12.00 BBC novice 12.57 Izbranka tedna 13.05 Iz tujega tiska 14.00 Pasji radio 14.20 Gospodarske novice 15.00 RGL obvešča - komentira 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.00 Na sceni 17.00 Izbranka tedna, glasovanje 18.30 Športni pregled 18.45 Vreme 18.57 Izbranka tedna 19.00 Film 19.03 Dedek mraz na RGLu 19.30 Horoskop 20.00 Vedeževanje 21.00 Odprta dlan R OGNJIŠČE 05.00 Dobro jutro 05.15 Vremenska napoved 05.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Slomšek nas uči 06.20 Meteorologi o vremenu 06.30 Poročila 06.50 Duhovna misel 07.00 Zvonjenje 07.10 Bim-bam-bom 7.25 OKC 07.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 07.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 08.00 Kmetijski nasvet 8.40 Leta po Kristisu 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 10.00 Poročila 10.15 Mali oglasi 11.00 Poročila in Vaša pesem 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 Zlati zvoki 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 17.00 Pogovor o ... 18.00 Poročila in Vaša pesem 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.45 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. pisma 20.30 1. Luč v temi, 2. Dodajati življenje dnevom, 3. Vstani in hodi, 4. Svet oblikuje mlade 21.30 Radijski roman 22.00 Mozaik dneva 22.25 Slomšek nas uči 22.30 Ponovitev popoldanske oddaje Pogovor o 23.30 Nočni glasbeni program HTV 2 8.00 Panorama hrvaških turističnih krajev 10.00 Odločilna orožja 10.30 Koncert kla- CENTER amer. kom. NJENI TASTARI ob 16.30 in 20.30 uri, angl. gangst. črn akom. PLJUNI IN JO STISNI ob 18.30 uri STORŽIČ in ŽELEZAR Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA amer. anim. film DINOZAVER ob 18. in 20. uri ČETRTEK, 11. JANUARJA 2001 TVS 1 7.20 Napovedniki 7.25 TV Prodaja 7.55 Kultura 8.00 Odmevi 8.30 Mostovi, ponovitev 9.00 Male sive celice, kviz 9.50 Zgodbe iz školjke 10.30 Svet narave, angleška poljudnoznanstvena serija 11.30 Slovenija - dežela kraškega ovčarja 12.30 Svetovni izzivi 13.00 Poročila, Šport, Vreme 13.40 Kaj so rekli večerni gostje v letu 2000 14.30 Zoom 16.00 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV 16.30 Poročila, Vreme. Šport 16.45 Oddaja za otroke 17.45 Novi raziskovalci, ameriška dokumentarna serija 18.45 Risanka 18.55 Napovedniki 19.00 Kronika 19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.05 Tednik 21.05 Prvi in drugi 21.25 Osmi dan 22.00 Odmevi 22.35 Kultura 22.40 Šport 22.55 Pisave 23.25 Bolezni našega časa: Alergije 23.55 Novi raziskovalci, ameriška dokumentarna serija TVS 2 9.30 Videospotnice 10.00 Simpsonovi, ameriška nanizanka 8.00 Simpsonovi 8.30 Videospotnice, ponovitev 10.05 Hotel ob Vrbskem jezeru, nemška nanizanka 10.50 Grace na udaru, ameriška nanizanka 11.10 Frasier, ameriška nanizr.nka 14.20 Svet poroča 14.50 Marec v Chicagu, angleški film 16.30 Caroline v velemestu, ameriška na-niznka 17.00 HoM ob Vrbskem jezeru, nemška nanizanka 18.00 Paw, ameriški film 19.30 Videospotnice 20.05 Osamljeni planet: New York 21.00 Emily z mesečeve domačije, kanadska nadaljevanka 22.00 Poseben pogled: Sveto pismo in klub pištol, ameriški film 23.25 Beck II: švedski film 0.55 Videospotnice, ponovitev KANALA 9.00 Križarjenje, mladinska nanizanka 9.30 Ljubica, otroci so se skrčili, mladinska nanizanka 10.25 Seaquest, ameriška nanizanka 11.20 TV prodaja 11.50 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 12.45 Adrenalina, ponovitev 13.45 Mladoporočenci, ponovitev 14.15 TV prodaja 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.40 Mladenič v modrem, ameriška nanizanka 16.35 Mreža, ameriška nanizanka 17.30 Fant zre v svet, humoristična nanizanka 18.00 Noro zaljubljena, humoristična nanizanka 18.30 Pa me ustrelil, ameriška humoristična nanizanka 19.00 Udarci pravice, ameriška nanizanka 20.00 KOšarka: Evroliga - Union Olimpija : Hapoel Jerusalem, prenos tekme 22.15 Kpšarka, Evroliga - Benetton : Real Madrid, posnetek POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program 10.00 Ne pozabi me nikdar, mehiška nadaljevanka 11.00 Večna ljubezen, mehiška nadaljevanka 11.50 Brez tebe, mehiška nadaljevanka 12.45 TV prodaja 13.15 Zgodba južnih morij, pustolovska nanizanka 14.10 Gorski zdravnik, nemška nanizanka 15.10 TV prodaja 15.40 Oprah Show: Gary Zukav 16.30 Brez tebe, mehiška nadaljevanka 17.20 Večna ljubezen, mehiška nadaljevanka 18.15 Ne pozabi me nikdar, mehiška nadaljevanka 19.15 24 UR 20.00 Popolni četrtki: Raztresena Ally, ameriška nanizanka 20.55 Nikita, ameriška nanizanka 21.50 Prijatelji, ameriška humoristična nanizanka 22.20 Seks v mestu, ameriška humoristična nanizanka 22.50 JAG, ameriška nanizanka 23.40 Glavni na vasi, ameriška animirana nanizanka 0.10 24 ur, ponovitev TV 3 12.30 TV Prodaja 14.30 Mobi TV 15.00 Iz domače skrinje 16.30 Motor show report 17.00 Juke Box, kontaktna oddaja 18.30 Avto šou 19.00 Razvoj avtomobilizma 19.30 Mobi TV 20.00 Sijaj, oddaja o modnih tren dih 21.00 V sedlu, oddaja o konjeništvu 21.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 23.00 Mobi TV, ponovitev 23.30 Juke Box, ponovitev 1.00 TV prodaja HTV 1 6.50 Otroški program 7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.30 Poročila 9.40 Gusarji, otroška serija 10.10 Tisočletje narodov 11.05 Poštar Pat 11.10 Nabrita čarovnica 11.25Muha 11.30 Skrivnostni ulomek 12.00 Dnevnik 12.20 TV Koledar 12.35 Večna ljubezen, mehiška nadaljevanka ljudeh 14.10 Poročila 14.15 Narodni parki 14.45 .Kraljestvo divjine, dokumentarna oddaja 15.05 Otroški program 15.50 TV razstava 16.00 Politično-informativni program 16.30 Hrvaška danes 17.00 Fant zre v svet, humoristična nanizanka 17.30 Hugo 17.55 In ta leta... 18.25 Kolo sreče 18.55 Dobrosrčni medvedki 19.30 Dnevnik 20.10 Na dolžnosti: Cena maščevanja, ameriška kriminalistična drama 21.50 Pol ure kulture 22.25 Viza 23.10 Odmevi dneva 23.35 Dokumentarna oddaja 0.05 Nočni program mehiška nadaljevanka 17.00 Vsakdan 18.30 Panorama ,19.05 Na zdravje, humoristična nanizanka 19.30 Policija 20.10 Kviz 20.25 Bolnišnica upanja, ameriška nanizanka 21.20 Polni krog 21.40 Željka Ogresta z gosti, pogovorna oddaja 22.45 Doseji X, ameriška nanizanka 23.30 Glengarry Glen Ross, ameriška drma .00 Svetovni muzeji AVSTRIJA 1 5.50 Otroški program 8.00 Princ z Bel Aira 8.25 Korak za korakom 8.45 Cibill 9.10 Urus v dolini levov, italijanski pustolovski film 10.35 Svetovni pokal v alpskem smučanju: Smuk (ž), prenos treninga iz Hausa 12.10 Otroški program 14.55 Sedma nebesa 15.40 Obalna straža 16.25 Urgenca 17.10 Princ z Bel Aira 17.35 Korak za korakom 18.05 Sam svoj mojster 18.30 Varuška 19.00 Cybill 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Oddaja za milijon šilingov, kviz 21.10 Alarm za CObro 22.00 Nova - ženska s kalibrom: Lovska mrzlica, avstrijsko- nemška TV kriminalka 23.35 Umetnine 2.30 Lovljeni, ponovitev 4.10 Vroče blago, ponovitev HTV 2 AVSTRIJA 2 6.05 Videostrani6.30 Luč v temo 7.00 Vreme 8.00 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Quincy 10.15 Nevesta mojega pijatelja, ponovitev 12.00 Čas v sliki 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Milijinsko kolo 12.30 Gernstl na poti: Utrdba Kufstein, dokumentarna reportaža 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharski magazin 13.40 Ženske zaupajo dr. Štefanu Franku 15.15 Dallas: Obračun 16.00 Oddaja Barbare Karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 20.15 Univerzum: O legi planetov 21.05 Vera 22.00 Čas v sliki 22.30 Evro Avstrija 23.00 Primer za dva 0.00 Čas v sliki 0.30 Ellen 0.35 Ellen 0.55 Zlata dekleta 1.20 Univerzum 2.05 Pogled od strani 2.10 Kuharski magazin 2.35 Milijonsko kolo 3.00 Vera 3.50 Dobrodošla, Avstrija 5.40 Zlata dekleta 8.00 Panorame hrvaških turističnih krajev 10.00 Irina, ponovitev 10.30 Živalski svet 11.20 S.O.S. - oni nas potrebujejo, ponovitev 12.20 Navadna bolnišnica 12.45 Risanka 12.55 Poslovni klub 13.30 Globalna vas 14.15 Južni Brooklyn 15.00 Ekran brez okvirja 16.00 Poročila 16.10 Večna ljubezen, GTV ... 24 UR DNEVNO GORENJSKI TELETEKST ... Videostrani 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I. 19.00 Gorenjska TV poročila 1449 19.15 Gorenjski glas jutri 19.20 Otvoritev zimske sezone v Kranjski Gori 19.55 GTV priporoča II 20.00 S.E.M oddaja Rudija Klariča 20.30 Gorenjske grče 1. oddaja novega cikla 21.00 Portreti gorenjskih športnikov 21.40 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila 1449 22.00 Zvezdni okkruški z Rožo Kačič v živo, tel. 04/233- 11-56 23.00 Posnetek košarkarske tekme KK Triglav Kranj 23.45 Gorenjska TV poročila 1449 00.00 GTV jutri, videostrani 24 ur, obiščite naš splet: www:tele-tv.si SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV 9.00 Napovednik 9.01 Glasbena kapljica 9.05 SQ^JAM, glasbena oddaja 10.05 Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51 20.00 Napovednik 20.01 Spot dneva 20.05 Oglasi 20.10 ŠOJAM, glasbena oddaja 21.05 Harmonija umetnosti - Jože Plečnik 21.35 Iz produkcije ZLTV - studio AS Murska Sobota 22.05 Lahko noč ... Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51 TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.20 in 21. uri. 18.00 Športni dan na snegu, poučna oddaja 19.15 Kako smo praznovali 20.00 Serijski film ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 SQ Jam, ponovitev 19.09 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Obiskali smo 20.23 Šolska košarkarska liga 21.16 Satelitski program DW 22.00 Videostrani V primeru tekme za 40 pokal Vitranc 2001 dnevno dogajanje iz vitranške strmine (glejte napovednik na videostraneh) TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket... Telemarket... Napoved sporeda... Videostrani IMPULZ KAMNIK ... Videostrani TV Impulz 18.55 Začetek programa 19.00 Lokalne novice, ponovitev 19.15 Otroški program 20.15 Lokalne novice, ponovitev 20.30 Izmenjava programa, ponovitev 21.05 SQ - JAM, ponovitev naj glasbene oddaje 22.05 S.E.M. - Kako ostati zdrav in zmagovati, ponovitev 22.40 Videostrani R KRANJ 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved 6.30 Aerobika 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat, Halo Radio Capris 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 KINO Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.20 Prešernovo gledališče 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature domà in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Fidifarm 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna - Lestvica tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Oddaja 113 13.40 Zanimivosti 13.50 EPP 14.00 Godan 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.10 Borzni komentar 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.50 EPP'16.50 EPP 16.55 Novice 17.00 Novice 17.10 Čez pregrade do Merkurjeve nagrade 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 To so naši 18.40 Zanimivosti 18.50 EPP 19.00 Novice 19.05 Izbor Gorenjski avto leta 2001 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Z glasbo v svet 20.00 Pamas 22.00 Glasba 24.00 Nočni program iz studia Koroškega Radia R TRIGLAV 5.00 Halo Gorenjska, si že pokonci? 5.30 Triglavske tri za narodnozabavno glasbo 5.50 Jutranje voščilo 5.55 Razmere na cestah 6.15 Vreme 6.37 Pogled v današnji dan, halo porodnišnici 6.40 Nepremičnine Trg Bled 6.45 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.25 Popevka tedna 7.35 Danes v Dnevniku 8.00 Nočna kronika OKC 8.05 Zdrav način življenja 8.30 Novice, danes... 10.10 Gibljive slike 10.30 Včeraj, danes, jutri - informativna oddaja 11.00 Aktualno: Mavrica 11.30 Novice 12.00 Novice 12.07 Osmrtnice 12.30 Novice 12.50 Olimpijski komite 13.00 Aktualno 13.30 Novice 14.00 Aktualno 14.30 Novice 14.50 Podjetniški cik-cak 15.00 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 17.00 Kje so tiste stezice 17.30 Včeraj, danes, jutri 18.00 Glasena oddaja 18.30 Tednik Radovljica 19.30 Študentska oddaja 20.30 Glasbeni program. Težke frekvence 21.30 Pogled v jutrišnji dan 22.00 Popevka tedna 22.30 Računalniške novice 23.00 Zdrav način življenja in prehranjenja, ponovitev 24.00 Skupni nočni program SNOP RSORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa 5.45 Danes godujejo 6.00 Dogodki danes, jutri 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenije 7.45 Glasbeni trenutki z.. 8.00 Dogodki danes, jutri 9.00 Ponovitev jutranjega pogovora 9.50 Nasveti za kosilo 10.00 Dogodki danes, jutri 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 BBC - novice 12.30 Danes godujejo 12.50 Osmrtnice 13.00 Da> dam 13.50 Pregled tiska 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.50 Nasvet za kosilo 14.55 Borza 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.50 Pregled tiska 17.00 Novice 17.30 Od svečke do volana 19.00 Van-dranje s harmoniko 20.00 Radio jutri 20.00 Glasbeni program RA Sora do polnoči 00.00 SNOP - skupni nočni program R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, AMZS, vreme, nočna kronika 6.57 Izbranka tedna 7.00 Horoskop 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.05 Štajerski dogodki 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 8.50 Izbor iz RGLovega programa 9.30 Vaše mnenje o 9.50 Gospodarstvo 10.00 Kam danes v Ljubljani 10.30 Tema RGL 11.30 Uganka RGL 12.30 Šport in rekreacija 12.50 Odgovori poslušalcem 12.57 Izbranka tedna 13.00 Turizem na RGL 14.00 Pasji radio 14.30 Radio Pirat 14.40 Borzne informacije 15.00 RGL obvešča - komentira 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.00 Odprti mikrofon 16.45 Radio Pirtat 18.00 Jugonostalgija 19.00 Izbranka tedna 19.30 Horoskop 19.50 Vreme 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 05.00 Dobro jutro 05.15 Vremenska napoved 05.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Slomšek nas uči 06.20 Meteorologi o vremenu 06.30 Poročila 06.50 Duhovna misel 07.00 Zvonjenje 07.10 Bim-bam-bom 7.20 Kličemo 11*3 07.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 07.45 Poročilo o stanju na cestah -AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 08.00 Kmetijski nasvet 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Doživetja gora in narave (Robert Božič) 10.00 Poročila 10.15 Odkrivajmo domovino in svet 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Fidifarmov kotiček 12.00 Zvonjenje, p*onovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 Ognjišče -Ognjišče 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 14.45 Komentar Družine 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 17.00 Maestral 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Glasbeni gost 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.45 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. pisma 20.30 Zabavni večer: 1. in 3. Slovenc Slovenca vabi, 2. in 4. Karavana prijateljstva 22.00 Mozaik dneva 22.25 Slomšek nas uči 22.30 Ponovitev dopoldanske oddaje Doživetja gora in narave 23.30 Nočni glasbeni program ŠKOFJA LOKA amer. akcij. kom. CHARLIJEVI ANGELČKI ob 20. uri KRONIKA Petek, S. januarja 2001 ureja: Helena Jelovčan 33. STRAN • GORENJSKI GLAS Sodba "gorenjski heroinski navezi" v glavnem potrjena Za heroin iz Lentija novo sojenje Višje sodišče v Ljubljani je 30. novembra odločilo o pritožbah v najodmevnejšem kranjskem sodnem procesu, ki se je sredi lanskega marca končal z obsodbo šestih in oprostitvijo enega iz t.i. gorenjske heroinske naveze. Kranj, 5. januarja - Na okrožnem sodišču v Kranju sta bila 15. marca lani Andrej Hartman zaradi petih in Ivan Vodnik /uradi štirih kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa z mamili obsojena na enotni kazni vsak po petnajst let zapora. Andreju Klemenčiču je veliki senat zaradi dveh dejanj te vrste naložil kazen osem let zapora, Janez Šimic je bil obsojen na dve leti in pol zapora* Ivan Stanonik na dve leti in Gaber Guna na tri leta zapora, medtem ko je bil Darko Urh oproščen. Obtoženi naj bi bili bolj ali manj vpleteni v tihotapljenje najmanj 340 kilogramov heroina iz Bolgarije v zahodno Evropo od decembra 1996 do 13. novembra 1997, ko so kriminalisti kriminalno združbo razbili. Na prvostopno sodbo so se Zanj bo kranjsko sodišče mora- Pntožili Andrej Klemenčič in Janez Šimic, zagovorniki vseh obtoženih pa tudi okrožna državna tožilka Branka Zobec Hrastar iz skupine tožilcev za posebne zadeve. Višje sodišče v Ljubljani je pritožbe obravnavalo 23. novembra, 30. novembra pa o njih tudi odločilo, čeprav je kranjsko sodišče za odločitev zvedelo šele 28. decembra, ko je zajetni sodni spis pripotoval iz Ljubljane. t Pritožbeno sodišče je kranjsko sodbo v večjem delu potrdilo in je s tem postala pravnomočna. Razveljavilo pa je del, ki se nanaša na blizu sto kilogramov zaseženega heroina v Lentiju na Madžarskem. V to kaznivo dejanje naj bi bili vpleteni Andrej Hartman, Ivan Vodnik in Andrej Klemenčič. lo sojenje trojici ponoviti, saj dejanje po oceni višjih sodnikov na prvi obravnavi v Kranju očitno ni bilo dovolj podkrepljeno z dokazi. Datum ponovnega sojenja še ni določen, kot je dejala predsednica okrožnega sodišča v Kranju Terezija Zorko, z njim ne bodo odlašali, ne glede na to, ali se bo pobegli Andrej Hartman pojavil ali ne. Sodijo mu lahko tudi v njegovi odsotnosti. Višje sodišče je v svoji odločitvi trem obtožencem izreklo tudi ustrezno spremenjene pravnomočne kazni. Andreju Hartmanu je odmerilo novo enotno kazen štirinajst let zapora, Ivanu Vodniku trinajst let zapora (iz hišnega pripora so ga že odpeljali v zapor) in Andreju Klemenčiču tri leta zapo- Andreja Hartmana, Ivana Vodnika in Andreja Klemenčiču (prvi, drugi in četrti z leve) za "heroin iz Lentija " čaka ponovno sojenje. ra. V celoti pa je potrdilo kazni Janezu Šimicu, Gabru Guni in Ivanu Stanoniku. Glede na to, da je Višje sodišče v Ljubljani odločitev sprejelo 30. novembra, policisti pa so 2. decembra pri nadzoru hišnega pripora ugotovili, da Andreja Hartmana ni doma oziroma daje pobegnil v neznano, je vendarle moč sklepati, da je dotlej disciplinirani hišni pripornik Andrej Hartman očitno zvedel za odločitev višjih sodnikov, čeprav je predsednik Višjega sodišča v Ljubljani Jernej Potočar to možnost odloč- no zavrnil. Mednarodna tiralica, ki jo je za pobeglim Hartma-nom notranje ministrstvo razpisalo 4. decembra, za zdaj ubežnika še ni pripeljala nazaj, niti nakazala konkretnejših sledi za njim. Hartman, ki si je hišni pripor "priboril" predvsem z željo, da bi bil do pravnomočnosti sodbe rad s svojo mlado družinico, je z begom pokazal, da očitno ni mislil tako zelo resno. Kjerkoli že je, domnevajo, da nekje v tujini, je zdaj bolj ločen od družine kot bi bil v zaporu. • H. Jelovčan KRIMINAL Serija vlomov v Seničnem Senično - Neznanec je 29. decembra med pol peto uro popoldne in deveto zvečer vlomil v stanovanjsko hišo Janeza Š. v Seničnem Pn Tržiču. Pregledal je vse prostore in omare, odnesel zlatnino, iz garaže pa odpeljal še osebni avto Fiat tipo 1,4 rdeče barve, reg. št. KR 45- 36N. Lastnika je prikrajšal za približno 850.000 tolarjev. Istega dne je bilo vlomljeno še v tri hiše v Seničnem. V vseh treh Je neznanec iskal zlatnino. Iz prve je odnesel za okrog 700.000 tolarjev prstanov, zapestnic, uhanov in ogrlic, iz preostalih dveh Pa za skupaj 150.000 tolarjev. V isto serijo vlomnih tatvin po vsej verjetnosti sodi tudi kraja kakšnih 3000 zaščitnih nalepk za mobilne telefone in druge digitalne naprave, ki preprečujejo elektromagnetno sevanje. Neznanec je med 27. decembrom in 2. januarjem vlomil v hišo Bojana K. v okolici Tržiča. Odnesel je omenjene nalepke, vredne približno 3,5 milijona tolarjev. Na zadnji dan starega leta pa je nekdo vlomil tudi v hišo v Vir- jah pri Tržiču. Neznanec je razbil okno z betonskim tlakovccm in si tako utrl pot vanjo. Odnesel je za okrog 400.000 tolarjev zlatnine in denarja, Tržiškj policisti so dejanja osumili 26-letnega Benjamina K. iz Tržiča. 3. januarja so ga skupaj s kazensko ovadbo predali preiskovalnemu sodniku, ki je po zaslišanju odredil sodni pripor. Sunila naj bi telefon in denar Kranj - Kaznivega dejanja krive ovadbe bodo kriminalisti iz Policijske uprave Kranj ovadili 26-lctnega Kranjčana Stanislava K. Ta je namreč policista s kranjske postaje ovadil kraje mobilnega telefona in denarja. 1. januarja ob 4.20 sta policista v patrulji na cesti med Kranjem in Britofom naletela na skupino mlajših moških, ki so hodili po sredi ceste. Zaradi tega sta ustavila in jih legitimirala, pri Stanislavu K. pa sta opravila tudi varnostni pregled. Po postopku je Stanislav K. policista obdolžil, da sta mu vzela mobilni telefon in 100.000 tolarjev. Na kranjski policijski postaji je proti njima podal tudi kazensko ovadbo. Na podlagi prijave je komisija urada kriminalistične policije opravila preiskavo, ki pa je trditve Stanislava K. ovrgla. • H. J. V sredo ponoči je izbruhnil požar v Mercatorjevi trgovini v Tržiču Stik na neonki zanetil požar Požar je po mnenju strokovnjaka povzročil stik na dušilki neonske luči, ki naj bi bila nepravilno pritrjena na leseni strop pisarne. Škode za okrog šest milijonov tolarjev. Tržič, 5. januarja - V sredo ob 1. Najprej sem pomislila, da je Uri je izbruhnil požar v Merca- nekdo ostal zaprt v dvigalu in torjevi trgovini Šport in avtodeli da ga rešujejo, nato pa sem v v Tržiču, ki se nahaja v pritličju stolpniCe na Cankarjevi 1. Požar Je nastal v pisarni trgovine in jo Povsem uničil, delno pa je uničil se priročni skladiščni prostor in del prodajnega prostora, ki je Ves v sajah, prav tako pa razstavljeni izdelki. Požar je pogasijo dvajset prostovoljnih gasilcev 12 Tržiča in Bistrice pri Tržiču. 'Okoli 2. ure meje zbudilo ro-Potanjc, kot da vrata odpirajo. svojem stanovanju zaznala smrad po ognju. Šele nato sem videla, da gori trgovina v pritličju. Še sedaj se nisem umirila, tako me je streslo," je v sredo dopoldne razlagala Silva Logar, ki stanuje v drugem nadstropju stolpnice, v kateri je sicer 58 strank. Zanimivo je, da je sredin požar že tretji v tej stolpnici. "Enkrat je gorela že streha in Zakaj je gorelo v Termu Škofja Loka - O požaru, ki je bil 27. decembra okrog pol ostrih zjutraj v škofjeloškem podjetju Termo, smo na kratko že Poročali. Zdaj so znani tudi razlogi zanj. Medtem ko je Proizvodnja stala, so v podjetju opravljali redna vzdrževalna dela. Boris D. in Matej D. sta delala v jašku dvanajst metrov Pod zemljo oziroma pod silosi za koks in kamenje. Na trans-Portetju sta nameravala zamenjati sornik, prek katerega se odpira košara za vsi p koksa v peč. Pri izrezovanju sofnika je prišlo do iskrenja, iskre pa so vnele gürno na lijaku za koks. Požar se je razširil še na transporter, trakovna odsevka. tchtalno posodo in elektroniko za nadzor vrtenja trakov in tehtanja. Delavca sta ogenj poskušala pogasiti sama, vendar jima ni uspelo. Pogasili so ga škofjeloški gasilci. Škoda po neuradni oceni znaša okrog tri milijone tolarjev. • H. J. Ogenj je uničil tudi del prodajnega prostora. dimnik, drugič pa klet, kjer naj bi bil požar celo podtaknjen," je še povedala Logarjeva. Tokrat požar ni bil podtaknjen, ampak je prišlo do stika na dušilki neonske luči na stropu pisarne, kot je po ogledu mesta požara ugotovil strokovnjak Centra za kriminalistično-tehnične preiskave iz Ljubljane. To domnevo je potrdila tudi pregorena varovalka z oznako "Trgovina strop". Na stropu, obloženem z opaznimi deskami, je bila nam- reč nameščena neonska svetilka s podnožjem, iz katere je do stenske razdelilne doze vodil električni kabel. Po mnenju strokovnjaka svetilka ni bila pravilno pritrjena, saj je bila nameščena neposredno na leseni opaž. Zaradi stika je najprej zagorel strop, nato pa še ostali prostor. Po prvih ocenah znaša materialna škoda šest milijonov tolarjev, kolikšna pa bo končna, pa bo znano, ko se bodo ugotovile poškodbe na razstavljenih artiklih. • S. Šubic NESREČE Ognjemet botroval padcu Kranj - Na silvestrovo, okrog pol polnoči, se je 20-letni Štefan V. v Kranju dobil s prijatelji, da bi skupaj pričakali novo leto. Dogovorili so se, da si bodo ognjemet ogledali s strehe na Savski cesti 16. Nanjo so se povzpeli po požarnih stopnicah, visokih 6,4 metra, po katerih so se 20 minut čez polnoč tudi spuščali. Na višini 2,5 metra je Štefan V. padel s stopnic na streho nižjega objekta, od tam pa še štiri metre v globino na železno konstrukcijo. Pri padcu seje hudo ranil po glavi. Peško zbila na prehodu Bled - Petra S. z Bleda je 31. decembra okrog po sedmih zvečer z osebnim avtom vozila po Prešernovi cesti od zdravstvenega doma proti Ljubljanski cesti. Pred prehodom za pešce ni opazila, da je z njene desni strani stopila na prehod Roza P. Voznica je peško zadela. Po trčenju jo je vrglo na pokrov avtomobilskega motorja in nato v vetrobransko steklo, nakar je huje ranjena obležala na cesti. Reševalci sojo odpeljali v jeseniško bolnišnico, povzročiteljico nesreče pa bodo policisti kazensko ovadili. Zahtevali so tudi odvzem krvi za analizo. Najstnika z nadvoza metala kamne Vrba - V soboto, 30. decembra, med pol polnočjo do četrt čez polnoči naslednjega dne sta 18-letni Aleksander R. in leto mlajši Valentin C, oba z Jesenic, peš prišla do nadvoza kolovozne poti čez avtomobilsko cesto pri Vrbi. Z nadvoza sta začela metati kamenje na spodaj vozeče avtomobile, na enak način pa sta se polotila tudi vlaka; s kamenjem sta razbila vetrobransko steklo na lokomotivi. Ko sta najstnika opazila policijsko patruljo, sta se pognala v dir. Policista sta ju ujela, sledil je resen pogovor, obeta pa se tudi kazenska ovadba. Aleksander R. in Valentin C. sta z metanjem kamenja spravila v nevarnost devet voznikov avtomobilov in strojevodjo vlaka ter povzročila za okrog 810.000 tolarjev škode. Opečen po obrazu in očeh Poljane - 29. decembra dopoldne seje 16-letnik iz okolice Poljan v domači delavnici polotil izdelave močnejšega pirotehničnega sredstva. Na petnajst centimetrov dolgo svinčeno cev je pritrdil kovinsko ploščico in tako naredil dno. Nato je cev vpel v primež na delovni mizi in vanjo nasul smodnik iz približno stotih petard piratk. Sosed, ki je prišel k njemu, ga je opozoril, naj nikar ne vari, vendar ga fant ni poslušal. Sosed je šel po brata v hišo, takrat pa se je smodnik v cevi vžgal in neposlušnega K. P. hudo opekel po obrazu in očeh. Pobral prižgano petardo Šenčur - 38-letni Šenčurjan Darko R se je I. januarja ob pol dveh zjutraj po Stranski poti vračal domov. Otroci so na ulici veselo metali petarde. Darko P. je na tleh opazil že prižgano petardo in jo pobral, takrat pa je v njegovi roki eksplodirala ter mu raztrgala mezinec. Reševalci so ga odpeljali na urgenco v Klinični center. Zapeljal z urejenega smučišča Kranjska Gora - 40-letni Ljubljančan Mitja G. je 31. decembra smučal v Kranjski Gori. Okrog dveh popoldne je zapeljal s smučišča Dolenčev rut, zaarovanega s trakom, ki ga je nekdo pred njim pretrgal, med dvema stopničastima skokoma padel in obležal. Po prvi pomoči so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico, kjer so med drugim ugotovili zlom vretenca in Mitjo G. obdržali na zdravljenju. Nekdanja žena je umrla Jesenice - Kazenska ovadba proti 53- letnemu Jožetu V. z Jesenic zaradi povzročitve posebno hude telesne poškodbe je prejšnji teden dobila novo noto, razsežnost. Potem ko je Jože V. med prepirom svojo 49-letno nekdanjo ženo udaril oziroma odrinil, da je z glavo udarila v podboj vrat in nato nezavestna obležala na tleh v spalnici, kjer jo je našel šele naslednje dopoldne, je Ljudmila Vidmar zaradi hudih poškodb 25. decembra v jeseniški bolnišnici umrla. Dolgoprsti silvestrovalec Jesenice - Na prelomu iz starega v novo leto je neznanec vlomil v prodajalno Živila market na Jesenicah. Izpod blagajne je ukradel več zavojčkov cigaret različnih znamk, odnesel pa je tudi dva para moških nogavic, pršut in nekaj steklenic žganih pijač. Živila je oškodoval za dobrih 167 tisočakov. • H. J. 55 let od smrti Maksa Perca Hotemaže, 5. januarja - Tako kot mnogi drugi jc tudi Območni klub upokojenih delavcev organov za notranje zadeve Maks Pere Kranj pripravil novoletno srečanje v gostilni Logar v Hotemažah, na katerega so bili povabljeni jubilanti, ki so lani praznovali 70, 75, 80 ali več let. Na jubilejnem, petem srečanju se je predsednik območnega kluba Jože Piskernik v prijetnem ozračju spomnil tudi Maksa Perca, po katerem se imenujejo vsi klubi upokojenih delavcev organov za notranje zadeve po Sloveniji. Maks Pere, narodni heroj, je bil prvi načelnik Pokrajinske izpostave za notranje zadeve na Primorskem. Lani je minilo 55 let od njegove smrti, saj je padel 1. aprila 1945 na Vojskem. • S. Š. GORENJSKI GLAS • 34. STRAN HALO-HALO, GLASOV KAŽIPOT Petek, 5. januarja 2001 HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 NaroČilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ati osebno rta Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in Četrtka do 13.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki; Izredno ugodna. °3 KATEGORIJE: A, B, C, D, E, H http://www.bb-kranj.si ROZMAN BUS Rozman, tel: 04/53-15-249 Šenčur: 411-S87, 251-18-87 METEOR, d.o.o. Stara e. I, Cerklje Rekreacijsko drsanje v ledeni dvorani BLED tel.: 041/ 954 678 Rekreacijsko drsanje H Al Ji TIVOLI tel.: 01/431-51-55 Rekreacijsko drsanje GORENJSKI SEJEM tel.:202-16-34 SMUČIŠČE STRAŽA VOZNIŠKI IZPIT PREDAVANJA IZ TEORIJE B&B KRANJ, tel. 202-55-22, 8. januarja, ob 9.00 in 18.00 B&B RADOVLJICA, tel. 531-49-60, 15. januarja, ob 18.00 B&B JESENICE, tel. 586-33-00, 8. januarja, ob 18.00 B&B ŠK. LOKA, tel 515-70-00,8. in 22. januarja ob 9.00 in ob 16.00. Muenchen 29.1., Trst 6. in 8.2. pustovanje od 22. do 25.2.. Lidl 20.2., Madžarske topolice in Portoquaro, Palmanova-tovarna čokolade 25.1. Muenchen 2.2, Lenti 17.2., tel.: 252-62-10, 041/ 660-658 razprodaja Drsališče obratuje vsako soboto od 16.30 do 18.00 ure,vsako nedeljo od 10.00 do 11.30. ure in od 16.30. do 18.00 ure. Vstopnice: odrasli 600 SIT, otroci (do 14 let) 400 SIT. Letna karta 5.000 SIT (otroci) in 8 000 (odrasli). Drsališče obratuje ob torkih in petkih od 20.30 do 22. ure, ob sredah in četrtkih od 20. do 21.30 ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 11.30 in 14. do 15.30 ure. Vstopnice: odrasli 700 sit, sobota in nedelja 750 sit, otroci (do 10 let) 500 sit. Drsališče obratuje vse sobote, nedelje in praznike od 15.30 od 17.00 ure. Vstopnice: otroci nad 7 let in odrasli 600,00 SIT, otroci do 7 let 300 sit; Sezonska vstopnica 2000/01 je 12.000 SIT V predprodaji so že sezonske karte za sezono 2000/2001 v Upravi smučišča Straža - Festivalna dvorana, tel.: 04/57-80-512 BORZA ZNANJ A ^ času med prazniki oziroma v času, ko preživljamo počitnice, smo navadno "prisiljeni" poskušati vse dobrote, ki nam jih ponujajo polne mize, ob tem pa se le malo gibamo. Predlagamo vam nekaj ponudb naših članov, s katerimi boste razgibali svoje telo tako, da praznične pojedine ne bodo preveč vplivale na vaše telo in počutje: - osnove športne gimnastike, in osnove akrobatike - program treninga in program prehrane - učenje badmintona - tečaji tai chi chuan - znanje karateja, juda in drugih borilnih veščin - znanje snowboarda - individualno učenje alpskega smučanja Podrobnejše informacije <> učnih ponudbah so vam na voljo: ■ na telefonski številki 01/42-66-197 - KO/, enota DlilAVSKA KNJIŽNICA na Tiwlski c. W, p.p. 370, 1000 Ljubljana - ali pa nam pošljejo e-mail na naslov: ljubljuna@bor7.aznanja.ms s.edus.si STUDIO TANGO Erizerski salon VANJA t Tel.: 23-63-770 Vpisujemo v plesne tečaje s pričetkom v januarju. Vpisi v recepciji hotela Creina v Kranju. Poučevanje tudi v paru. Tel.: 202 45 50, 041/820 485.Likar in Co.d.n.o.Tuga Vidmarja 4. Kranj Razširjen del. čas: pon., sreda, petek 13. - 19. - 19.; sobota 8. - 16. NOVO: nedelja 8. - 12. torek, čet. 8. S SMUČARSKIMI VIAKI CENEJE NA KORLO SLOVENSKE ŽELEZNICE KOLODVORSKA UL. II 1000 IJUBIJANA - povratne vozovnice za vlak od 30 do 40 % ceneje - ugoden nakup celodnevnih smučarskih vozovnic na vlaku (odrasli 2.300, otroci 1.700) -vlak bo vozil ob sobotah od 13. 1. do 24. 2., od 24. 2. do 3. 3. pa kar vsak dan na relaciji Ljubljana - Bohinjska Bistrica, z odhodom iz Ljubljane ob 6.50 (Boh. Bistrica ob 9.03) in vrnitvijo v Ljubljano ob 19.47 (odhod iz Boh. Bistrice ob 17.48) . - Vlak bo vozil ob ugodnih snežnih razmerah INFORMACIJE: 01/291-33-32 GLASOV KAŽIPOT Otroška delavnica Koroška Bela - Jutri, v soboto, bo na Koroški Beli potekala otroška delavnica z naslovom Mala romanja. Otroci bodo odšli na Rodine v cerkev sv. Klemena ter na ogled jaslic v rojstni hiši pisatelja Janeza Jalna. Zbor bo ob 8.30 uri pred Kulturnim hramom, vrnitev pa je predvidena za 14. uro. Mladinska delavnica Koroška Bela - Danes, v petek, bo od 17. do 19. ure v Kulturnem hramu potekala delavnica izdelovanja lučk z naslovom Čar gline. S seboj prinesite zaščitno oblačilo, prazne škatlice (od čaja, žarnic - dva kosa), ni pa potrebno biti v copatih. Po stezah partizanske Jelovice V spomin na 59. obletnico Dražgoške bitke bodo potekale naslednje prireditve: v ponedeljek, 8. januarja, bo ob 13. uri na kegljišču Pri Meru v Železnikih tekmovanje keg-Ijačev podjetij in upokojencev, v torek, 9. januarja, se bo ob 9. uri v Športni dvorani Poden v Škofji Loki začelo tekmovanj kegljačic in kegljačev upokojencev in invalidov za pokal Dražgoše 2001 in regijsko tekmovanje kegljačev upokojencev za pokal Dražgoše 2001. V sredo, 10. januarja, se bo ob 14. uri v gostilni Pri Slavcu v Zalem Logu začelo srečanje borcev Cankarjevega bataljona in Poljanskih vstajnikov s predstavniki Glavnega odbora ZZB in udeležencev NOB Slovenije. Številne prireditve se bodo odvijale tudi po 10. januarju, tudi o njih vas bomo v Gorenjskem glasu sproti obveščali. Prireditve v Kranjski Gori Kranjska Gora - 10. in 17. januarja bo od 20. do 22. ure na trgu pred Turističnim društvom Kranjska Gora pokušina kuhanega vina, zabava z živo glasbo in predstavitev dobrot kmečkih žena. 11. janurja bo skozi Kranjsko Goro organiziran pohod z baklami, danes, v petek, 5. januarja se bo ob 19. uri v Ljudskem domu v Kranjski Gori začela predstava - komedija Mož, ki si ne upa, od jutri, 6. januarja do 15. marca pa bodo za hotelom Larix vsak dan od 11. do 15. ure potekale prireditve z naslovom Gostom in smučarjem v zabavo. Pohod v Dražgoše Kranj - Planinsko društvo Iskra vabi na pohod v Dražgoše v nedeljo, 14. januarja. Odhod z rednim avtobusom z Bohinj bo ob 7.35 z avtobusne postaje v Kranju. Skupne zahtevne hoje v zimskih razmerah bo za 6 ur. Predhodne pijave niso potrebne. Pohod ob slovenski obali Žirovnica - Pohodno-planinska sekcija Društva upokojencev Žirovnica vabi na pohod ob slovenski obali (Simonov zaliv -Strunjan - Piran) z ogledom mesta Piran. Pohod bo v torek, 9. januarja. Odhod posebnega avtobusa bo ob 6.30 uri z avtobusne postaje na Bregu in bo ustavljal na vseh postajah do Rodin. Zmerne do lahke hoje bo okoli 4 ure. Pohod je primeren za vse vrste pohodnikov. Potrebna je primerna pohodna oprema. Odhod je ob vsakem vremenu. Prijave sprejema Mici Legat, tel.: 5801-560. Predavanja 3gide mk to/tek in petek pravi v pogorje Tien Šan v Kir-giziji. Predavanje bo v torek, 9. januarja, ob 19. uri v Glasbeni šoli Tržič. O srčnem popuščanju Kranj - Gorenjska podružnica Društva za zdravje srca in ožilja začenja ciklus strokovnih predavanj v letu 2001 v sredo, 10. januarja, ob 17. uri v modrem salonu Gostišča Arvaj v Kranju. Na temo O srčnem popuščanju bo predavala dr. med. Milica Oman Ogrizek. Vstopnine ni. Kako priti do svojega zdravja Trata pri Škofji Loki - Zdravite-Ijica Magdalena Kovač bo v Gasilskem domu na Trati danes, v petek, z začetkom ob 18. uri predavala na temo Kako priti do svojega zdravja iz svojega srca. Zdraviteljica pomaga ljudem, da spoznajo vzroke težav. Krvodajalska akcija Kranj - Območno združenje Rdečega križa Kranj obvešča, da bodo odhodi avtobusov za krvodajalsko akcijo, ki bo potekala 10., 11. in 12. januarja, naslednji: v sredo, 10. januarja: ob 8. uri - KO RK Stražišče -avtobusna postaja (AP) KS Stražišče; ob 9. uri - KO RK Stražišče - AP pred KS Stražišče; ob 10. uri - KO RK Bitnje - vse avtobusne postaje Bitnje; četrtek, 11. januarja: ob 7. uri - KO RK Cerklje - avtobusna postaja Cerklje; ob 8. uri - KO RK Cerklje - AP Pšata, Poženik, Šmartno; ob 9. uri -KO RK Cerklje - AP Brnik in Vo-povlje; ob 10. uri - KO RK Cerklje - AP Grad, Dvorje, Cerklje; ob 10.30 uri - KO RK Predoslje - AP Predoslje; petek, 12. januarja: ob 7. uri - KO RK Naklo - AP pred kulturnim domom Naklo; ob 8. uri Gimnazija Kranj - AP pred hotelom Creina; ob 9. uri - Srednja elektro in strojna šola Kranj - parkirišče pred šolo; ob 10. uri - Srednja elektro in strojna šola Kranj - parkirišče pred šolo. Vabljeni! Razstava jaslic Rodine - V Jalnovi rojstni hiši na Rodinah družina Mulej že četrto leto pripravlja razstavo jaslic. Ogledate si jih lahko vsak dan do 13. januarja 2001 med 10. in 19. uro. Božičnica Bohinjska Bela - V Kulturnem hramu na Bohinjski Beli se bo jutri, v soboto, 6. januarja, ob 19. uri začel koncert z naslovom Božičnica. Nastopil bo otroški pevski zbor Drobtinice. Le čuj, ljub sosed moj Tržič - V Osnovni šoli Zali rovt se bo jutri, v soboto, 6. januarja, ob 19. uri začel koncert kolednic z naslovom Le čuj, ljub sosed moj. Muzicirali bodo: flavtistki Maja Dvoršak in Mateja Bajt, pianistka Jožica Potočnik in violinist Tomaž Pinter, peli bodo MPZ Kropa, ženski in mešani zbor Koledva. Novoletni koncert Breznica - Mešana vokalna skupina dr. France Prešeren KD Žirovnica - Breznica vabi na Novoletni koncert, ki bo danes, v petek, 5. januarja, ob 19. uri v dvorani Kulturnega doma na Breznici. Nastopil bo pihalni orkester Lesce in pevci Mešane vokalne skupine. Spominski koncert Ljubljana - V Klubu Cankareje-vega doma v Ljubljani se bo v sredo, 10. januarja, ob 19.30 uri začel spominski koncert ob 2. obletnici smrti Primoža Ra-moveša. Nastopil bo Trio Lorenz ter Alenka Šček - Lorenz. Pogovor med izvajalci in obiskovalci po koncertu bo povezoval Ivo Petrič. Ponovoletni koncert Reteče pri Škofji Loki - V Kulturnem domu v Retečah pri Škofji Loki bo jutri, v soboto, 6. januarja, 11. ponovoletni koncert. Gostje treh tamburaških skupin Bisernice bodo: peveski oktet Lipa iz Sore, kantavtor Jaka Svoljšak, pevski zbor OŠ Reteče, domači mešani mladinski cerkveni zbor in folklorna skupina Sava iz Kranja. Program bo povezoval Jure Svoljšak. oKmiANje suk Ponudba: • okvirjanje • Izdelava ogledal • slikarska platna • serijski okvirji • prodaja slik "M jUm>2 -MIj H&P Vodopivčeva 3,4000 KRANJ (Mohorjev klanec) tel.: (04) 20-21-083 delovni čas: vsakdan: 9-12in 15-19ure sobota: 8-12 ure Glasba za otroke Škofja Loka - V Hotelu Transtu-rist se otroci lahko jutri, v soboto, 6. januarja, ob 10.30 uri udeležijo nastopa Damjane Go-lavšek. Glasbeni program je namenjen otrokom v starosti od 3 do 9 let. Naša vaša matineja Jesenice - Gledališče Toneta Čufarja Jesenice vabi v nedeljo, 7. januarja, ob 10. uri na Vašo našo matinejo. Otroci si bodo lahko ogledali pravljico kranjskih komedijantov Hop, Cefizelj. Z vami bosta Miri in dedek z obilo dobre volje, šaljivimi igricami in novimi ugankami. u*1 gorenjske lekarne lekarna Bled Andreja Čufar, mag.farm.,spec. Direktorica »OPRAVIČILO Cenjene stranke obveščamo, da je bila lekarna Bled zaradi nepredvidenih okoliščin dne 30.12.2000 zaprta. Opravičujemo se, ker vas nismo mogli o tem pravočasno obvestiti, žal pa nam je tudi za vse neprijetnosti v zvezi z nastalo situacijo. Želimo Vam veliko zdravja v Novem letu in se Vam zahvaljujemo za razumevanje! Gorenjske lekarne - lekarna Bled« MGL od 14. do 17. ure, od 17.30 do 19.30 ter uro pred predstavo. KONTO od 12. do 14. ure. Telefon: 01/25 10 852, www.mgl.si MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Čopova 14, 1000 LJUBLJANA Nedelja, 7. januarja, ob 10.00 uri MGL in Radio Slovenija Besede, Besede, besede Gosta iz MGL: Dušan Jovanovič in Gašper Tič MALA SCENA Ingmar Bergman Prizori iz zakonskega življenja, IZVEN in KONTO Sobota, 6. januarja, ob 20.00 uri Odprava v Kirgizijo Tržič - Planinsko društvo Tržič vabi na predavanje z diapozitivi o lanskoletni tržiški alpinistični od- 8 Prešernovo gledališče Kranj Glavni trg 6, 4000 Kranj BLAGAJNA GLEDALIŠČA je odprta ob delavnikih od 10. do 12. ure ob sobotah od 9. do 10.30 ure in uro pred začetkom predstav TELEFON:04/2022681 SPLETNA STRAN: www.pgk-gledalisce.si Z. Kodrič: VLAK ČEZ JEZERO v petek, 5. 1., ob 19.30 za abonma PETEK 1, IZVEN in KONT Z. Kodrič: VLAK ČEZ JEZERO v soboto, 6. 1., ob 19.30 za abonma SOBOTA 1, IZVEN in KONTO Z. Kodrič: VLAK ČEZ JEZERO v ponedeljek, 8. 1., ob 19.30 za abonma RUMENI, IZVEN in KONTO P. Vogel: KAKO SEM SE NAUČILA VOZITI, v petek, 12. 1., ob 19.30 uri, za IZVEN in konto, "... Kranjska uprizoritev ne ponuja samo celostnega vpogleda v problematiko spolne zlorabe, ampak je tudi in povsem prvovrsten gledališki dogodek". Barbara Orel - Dnevnik MALI OGLASI MALI OGLASI _g 201-42-47 S 201- 42 - 48 KRZNENI JAKNI astraham in KOZLIČEK št. 44 po 30.000 SIT. g 202-18-72 52 m 201- 42 - 49 APARATI STROJI Optični REZALNIK s plazmo, prodam, g 2315-120 9 MIZARSKI PONK iz borovega lesa, prodam, g 518-51-89 41 PRALNI STROJ Gorenje, brezhiben, prodam. 0 041/878-494 a Poceni prodam TV ISKRA in termoakumu-lacijsko peč 4W. g 2025-256 81 Prodam REDUKTOR z zavoro, razmerje vrtenja 1H_5_5181-Q86_66 Prodamo ROTACIJSKO KOSILNICO 165 SIP. £5801-915___93 _Prodam VITEL 4 t. Jagodic. 2561-274 Prodam SUŠILNI STROJ CANDY s katalizatorjem, g 202-45-42 ,6? Prodam čelni NAKLADAČ, starejši letnik, diskasto kosilnico SIP 165 in lesen stolpni si-los. Lipovec, Zg. Laze 22, Zg. Gorje 194 __Čestitke Vsem domačim želim SREČE IN ZDRAVJA v letu 2001. Joža se GR. MATERIAL Prodam PUNTE dolžine 3,5 m - 40 kosov in telefonsko linijo, g 51-07-660 ^ 34 Prodam balkonska vrata stekla, kljuka, 6 vratnih kril, kljuke v dobrem stanju za 2000 SIT. g 5744-606 49 Prodam suhe BOROVE PLOHE 50 mm, lipo 30 mm. g 533-10-79 68 Ugodno prodam suhe HRASTOVE PLOHE deb. 40 mm. IT 040-22-36-42 74 _KUPIM SENO balirano, dobre kvalitete, kupim g 5957-376_t6_ RECEIVER, starejši kupim. 7t 041/895-075 ODKUPUJEMO HLODOVINO SMREKE, macesna, javora, hruške, oreha, češnje lipe g 031/637-100 19 Hrastovo in kostanjevo HLODOVINO, slabše kvalitete kupim. g 041/562-892 26 Kupim delnice Iskra mehanizmi dd. nudim takojšnje plačilo. TT 25 95 421 po 16. uri 45 RADEX NEPREMIČNINE Z LICENCO www.gradex-ge.si OBLAČILA OSTALO Spredeno volno in pletene NOGAVICE iz volne, prodam, 201-14-04 22 Tel: 04/ 23 62 681 gsm: 041-758-755 Družina s petimi otroki kupi za simbolično ceno SEDEŽNO GARNITURO, g 518-60-43 . 60 »2531 250° Termopan dim' 100x140 2 kosa. ODKUPUJEMO HLODOVINO hrasta, jesena, bukve ter smreke. Nudim odkup lesa na panju. » 518-22-12,050/639-348_ira Kvalitetno BALIRANO SENO, kupim, g 01 /562-66-93_«e ODKUPUJEMO SMREKOVO in BUKOVO HLODOVINO. Možnost plačila takoj. Habjan & Habjan d.n.o., Lenart 20, Selca g 510-32-20 _ LOKALI Neposredna bližina Kranja, prodamo poslovni Prostor za skladišče ali trgovino, 414 m2. TRIDA ^PREMIČNINE, 041/860-938, 513-75-90 176 Na odlični lokaciji oddamo vpeljano TRGOVINO 5*yjl* z dobrim prometom, g 041/704-513 195 Oddamo: KRANJ - poslovni prostor 58 m2 v I. nadstropju, cena ugodna, K3 KERN d.o.o., tel. Pi_gg22 353' 2022 566'fax 2021 785 Oddamo: KRANJ - ugodno poslovni prostor v Pritličju hiše 30 m2, primerno za pisarne, agense iPd., K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, gPJg_566, fax 2021 785_ Oddamo: KRANJ - proti Škofji loki v bližini odd-amo gostinski lokal, v RADOVLJICI prodamo ali oddamo pizerijo in bar, K3 KERN d.o.o., tel. 04 ^P.^353, 2022 566, fax. 2021 785_ Prodamo: RADOVLJICA - bližina nov poslovni Prostor 92 m2 s parkirnim prostorom, odlična okacija, možnost odkupa inventarja in dejavnos-K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 2£Max 2021 785 KRANJ Center v bližini avtobusne postaje oddamo poslovne prostore-pisarne. Najem '600 SIT/m2, KRANJ center prodamo tri-nadstropno, obnovljeno posl. stavbo na Parceli 1l84m2, 1442 m2 uporabnih Površin, 1900 SIT/m2, KRANJ Planina I u90dna oddamo lokal 1600 SIT/m2+DDV, cca 60 m2 +130 m2kleti, KRANJ Center Poslovno stan. hiša 540 m2 uporabne Površine + parkirišča ugodno prodamo, ŠKOFJA LOKA oddamo dve pisarni, 76,65 "«.1.250 SIT/m2, PODKOREN prodamo manjši gostinski lokal-brunarico ob smučišču, PODKOREN prodamo gostinsko turistični objekt s sobami za goste, gos-Pod.poslopjem in vrtom. DOM NEPREMIČNE, 202 3300, 2369 333, 041/333 222 PRIDELKI Prodam 1501 ZGANJA sadjevca, g 07/30-73-209_|6 SENO, goveje, balirano z dostavo, prodam, g 05/7535-104, zvečer_n_ Prodam KRMILNO KORENJE, g 25-51-457 v Prodam beli in rdeči JEDILNI KROMPIR g 041/935-596 46 PODARIM PODARIM kavč in divan, lepo ohranjena, g 251-15 69,031/309-764 71 Dobrim in osamljenim ljudem PODARIM mlade mucke, g 2324-338 163 POSESTI Novejšo VISOKOPRITLIČNO HIŠO. prodam g 031 /209-277 ali 04/25 31 446 /h PARCELO za vikend, zazidljivo pri Preddvoru ali pod Krvavcem, kupim, g 2323-912 n BLED na Bledu in okolici prodamo več zazidljivih parcel različnih izmer. P.I.A. nepremičnine, 201-27-19 iM BOHINJ-STARA FUŽINA na lepi lokaciji prodamo zazidljivo parcelo, 1200 m2, priključki, možnost nadomestne gradnje. P.I.A. nepremičnine, g 201-27-19 154 nepremičnine OO IVI Kranj, Sritarjcva 4 2 0 2 3 3 OO PODNART na lepi lokaciji prodamo novejšo POSLOVNO-STANOVANJSKO HIŠO (možnost ureditve stanovanjske hiše), 455 m2 zemljišča, vsi priključki, ugodho-17.500.000 SIT! P.I.A. nepremičnine, g 201-27-19 161 Bližina Kranja prodamo manjši vikend, na vasi, renoviran, stil gorenjske kmetije. TRIDA NEPREMIČNINE, g 513-75-90, 041/860-938 172 KRANJ - KOKRICA prodamo manjšo starejšo hišo na lepi sončni parceli 780m2. STANING 04 20 42 754 GOLNIK - okolica prodamo novejši vikend - hiša s Ck.na olje na sončni parceli 1300m2. STANING 04 2042 754 HOTEMAŽE prodamo zazidljivo parcelo 527m2. STANING 04 2042 754 PODNART prodamo nedokončano visoko-pritlično hišo v 3. gr. fazi na zelo sončni parceli 800m2. STANING 04 2042 754 KRANJ - STRAŽIŠČE prodamo novejšo ATRIJSKO HIŠO uporabne površine 420m2, na parceli 500m2 za 44 mio SIT. STANING 04 2042 754 STRAŽIŠČE prodamo NOVEJŠO lepo urejeno enonadstropno hišo (dva tro sobna stanovanja), vsi priključki na parceli 636m2. STANING 04 2042 754_ BAŠEU prodamo nedokončano visokopritlično hišo v III. gr. fazi na parceli 850m2 za 16.600.000 SIT. STANING 04 2042 754 KRANJ - PRIMSKOVO, prodamo medetažno stan. hišo, na zemljišču 642 m2, v račun vzamemo tudi stanovanje, IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886. SEBENJE - TRŽIČ, prodamo 28 zazidljivih parcel, različnih velikosti za gradnjo stan. hiš, trenutno sprejemamo samo rezervacije, ker čakamo na zazidalni načrt, več inf. na sedežu agencije. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886. NEPREMIČNINE tel.: 04-2361-880 Stritarjeva ulica 5 fax.: 04-2361-881 4000 Kranj GSM: 041-331-886 KRANJ - DRULOVKA, prodamo lepo, vrstno hišo na manjši parceli. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886. JESENICE, oddamo pol hiše. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886 SELŠKA DOLINA - DAVČA, prodamo zanimiv vikend na manjši parceli ob potoku. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 386 930. Vse za neveste, prvoobhajanke, dobite pri izposojevalnici Rija v Naklem, g 25 72-737 od 16--19. ure 44 NAKLO, na zemljišču 730 m2, prodamo starejšo stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem in manjšo hišo v III. gradbeni fazi. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886. LESCE - HRAŠE, prodamo dve zelo lepi zazidljivi parceli, 701 m2.in 681 m2, gradbena dokumentacija že pridobljena. IDA nepremič-nine, 2361 880, 041 331 886._ KOFCE, prodamo vikend parcelo, 688 m2, cena ugodna. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886._ ŽIRI, 6 km izven, smer proti Logatcu, prodamo lepo stan.hišo, na zemljišču 577 m2, za 7 mio SIT, vredno ogleda. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886. _ KRANJ - STRAHINJ, prodamo lepo zazidljivo parcelo, 524 m2. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886._ GORENJSKA, takoj kupimo več zazidljivih parcel, različnih velikosti, za gradnjo vikendov ali stan. hiš. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886._ ŠKOFJA LOKA - okolica, kupimo večjo stan.hišo za dve stranki ali samo pol hiše IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886. ŽELEZNIKI, prodamo lepo, novejšo vrstno hišo, v račun vzamemo tudi stanovanje v Šk. Loki. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886. ZG. BITNJE, prodamo novejšo dvostanovanjsko hišo, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886. ITD + nepremičnine Slovenski trg 8,4000 Kranj teL/toc 2366-670, 2366-677 GSM:041/755-296 £-MAILitd.nepremicnine@ siol.net PRI NAS SE MAKSIMALNO POTRUDIMO ZA VAS DELAMO ZANESUIVO, HITRO IN UGODNO. iUl STRAŽIŠČE - BITNJE, kupimo stan.hišo do 29 mio. SIT (270.000 DEM). IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886. KRANJ - STRAŽIŠČE, prodamo dvostanovanjsko hišo s poslovnim prostorom, na parceli 480 m2 IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886. Prodamo: ŠKOFJA LOKA - v bližini manjšo novo hišo tloris 74 m2 s služnostnim dostopom poti do hiše prodamo za 14,5 mio SIT, ali menjamo za stanovanje v Škofji Loki, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 Stritarjeva 5, 4000 KRANJ tel./fax.: 04/2362-995 Prodamo: PODUUBELJ - na odlični lokaciji več parcel v velikosti od 700 - 800 m2, nižja cena pri nakupu vseh parcel skupaj, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax. 2021 785 Prodamo: 5 km iz KRANJA gostinsko stanovanjski objekt z urejenim parkiriščem na parceli 700 m2, v pritličju je gostinski lokal v obratovanju, v nadstropjih stanovanja, cena ■ 27.3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax. 2021 785 Prodamo: KRANJ - garažo pri nebotičniku, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 Prodamo: ŠKOFJA LOKA - poslovno-stanovan-jska hiša v mestnem jedru s poslovnimi prostori v pritličju in 1. nadstropju, ter stanovanjem v 2. nadstropju, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 NEPREMIČNINE »5745-444. BLED PltLŠKUNOVV 50 Prodamo: KRANJ - Primskovo enonadstropna stan. hiša 9 x 10 m, parcela 780 m2, vsaka etaža ima svoje stanovanje, dvojna garaža, cena = 37,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 Bližina Kranja prodamo stanovanje v hiši, 100 m2 in 400 m2 parcele. TRIDA NEPREMIČNINE, 513-75 90,041/860-938 173 Bližina Kranja, prodamo zazidljivo parcelo, 720 m2. TRIDA NEPREMIČNINE, 513-75-90, 041/860-93 t74 Bohinj, prodamo več zazidljivih parcel, komunalno opremljene, od 500 do 800 m2. TRIDA NEPREMIČNINE, 041/860-938, 513-75-90 17« HIŠE PRODAMO Stražišče prodamo obnovljeno dvostanovanjsko hišo s poslovnim prostorom v PR, na parceli cca 580 m2, 10,5x9,5 m, možna prodaja po delih, 39,9 mio SIT, PODUUBELJ ugodno prodamo novejšo vis.priti, hišo na parceli 542 m2, 13x9 m, lahko dvostanovanjska, mansarda ni izdelana, 38,8 mio SIT, CERKLJE ugodno prodamo novejšo vis.priti, hišo (121) na parceli 500 m2, 9x11 m, vsa podkletena, lahko dvostanovanjska, 35,6 mio SIT, NAKLO prodamo posl. stanovanjsko hišo z delavnico in poslovno stanovanjsko zgradbo z garažami na parceli 1790 m2, 463 m2 uporabnih površin. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041/333 222 22231 Mercator - KZK KMETIJSTVO KRANJ, d.o.o. SEMENSKI KROMPIR zaodnie sorte: MINERVA, ACCENT, ULSTER SCEP-TRE, PRIMURA, JAERLA, ADORA; srednie zgodnje sorte: CARLINGFORD, MIRAKEL, FRISIA; srednie pozne sorte: DESIREE, KENNEBEC, NAVAN Začeli smo z zbiranjem naročil za semenski krompir. Naročilo in dodatne informacije: skladišče krompirja v Šenčurju pri Kranju, tel.: 04/25-19-605. KRANJ Drulovka prodamo novejšo hišo dvojček primerno tudi za poslovno dejavnost, 17,5 x6 m, K+P+M, mansarda delno izdelana, VISOKO prodamo vis.pritlično hišo v izgradnji (III gr. f.) na parceli 550 m2, BRITOF prodamo enonadstropno hišo s poslovnim prostorom, vrtom in 2 garažama na parceli 1000 m2, 450 m2 uporabnih površin, možen nakup polovice hiše in vrta, BREG ob Savi, prodamo starejšo hišo potrebno obnove in novejšo garažo na parceli 550 m2 13,8 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00,2369 333,041/333 222 22232 PODKOREN prodamo hišo z apartmaji, gospodarskim poslopjem, vrtom in sadovnjakom, primerno za tunstično dejavnost, ZG. JEZERSKO prodamo kvalitetno grajeno, podkleteno visoko-pritilično hišo na parceli 394 m2, KRANJ Center prodamo novejšo kvalitetno grajeno posl.stan. hišo z vrtom, uporabne površine 550 m2, KRANJ Center prodamo starejšo hišo z manjšim poslov, prostorom in garažo na parceli 262 m2, 124 m2 koristne površine, 17,5 mio SIT. KRANJ Primsko-vo v mirni soseski prodamo vzdrževano, vrstno enonadstropno hišo (8x10 m2) z izdelano masar-do, podkletena, CKolje. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041 /333 222 22233 KRANJ Center prodamo posl.stan. hišo, 540 m2 uporabne površine z lastnim parkiriščem za 10 vozil in garažo, SENIČNO v mirnem zelenem okolju prodamo novejšo pritlično stan. hišo na parceli 402 m2, uporabne površine 212 m2+100 m2 gospodarskih površin, 33 mio SIT, SEBENJE prodamo obnovljeno vis. priti, hišo, 150 m2 uporabne površine, 320 m2 lastne parcele, MEDVODE ugodno prodamo novejšo (15 let) in starejšo, obnovljeno (60 let) hišo na parceli 555 m2, CK olje, cena 33 mio SIT za obe hiši, ŠKOFJA LOKA prodamo novo hišo na manjši parceli z lepim razgledom 200 m2 uporabne površine, 31 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00,2369 333,041/333 222 22234 VRBA DOSLOVČE prodamo lepo hišo na parceli 1000 m2, mansarda nedokončana, CK olje, cena po dogovoru, MOJSTRANA na lepi lokaciji prodamo novejšo vis.priti, hišo na parceli 500 m2, 300 m2 uporabne površine, 29 mio SIT, KRANJ CENTER ugodno prodamo večjo poslovno stanovanjsko hišo na parceli 1800 m2, ŠENČUR CENTER ugodno prodamo posl.stanovanjsko hišo, 286 m2 uporabne površine, parcela 210 m2, KRANJ prodamo več komunalno urejenih parcel v novi industrijski komunalni coni, LJUBLJANA z okolico prodamo več zazidljivih parcel za gradnjo posl.stanovanjskih objektov ali individualnih hiš. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041/333 222 22235 HIŠE KUPIMO GORENJSKA kupimo enodružinsko hišo z malo vrta za znanega kupca, KRANJ kupimo vrstno hišo na manjši parceli, lahko tudi nadomestno gradnjo. DOM NEPREMIČNINE 202 33 00, 2369 333, 041/333 222 22236 PARCELE PRODAMO BOHINJ ST.FUŽINA prodamo lepo, sončno zazidljivo parcelo s pogledom na Vogel, 647 m2, TRIGLAVSKI NARODNI PARK Pokljuka prodamo več lepih zazidljivih parcel za gradnjo vikendov, voda in elektrika v bližini, BLED center prodamo zaz.parcelo za poslovno stan. gradnjo, cca 1000 m2 ali več, BOHINJSKA BISTRICA prodamo več lepih sončnih, komunalno opremljenih parcel za gradnjo dvojčkov ali samostojnih hiš, cena 14100 SIT/m2, MOŠNJE PODVIN prodamo lepo zaz. parcelo ob asfaltu, elek. , voda ob parceli, SENIČNO prodamo več zaz. parcel ob robu naselja, voda, elek. v bližini, 600,700 in 800 m2. DOM NEPREMIČNINE 202 33 00, 2369 333, 041 /333 222 22237 CS 5 STANIČ, k.d družba za promet z nepremičninami Linhartov trg 20, 4240 Radovljica tel./fax: 53-03-320,53-03-3! mob. 0609/653-790 KRANJ prodamo cca 2000 m2 za posl.stan. gradnjo (nadomestna gradnja), KRANJ prodamo cca 5000 m2 za poslovno stan. gradnjo ali samo za poslovno, PODLJUBEU ugodno prodamo zaz. parcelo z grad. dokumentacijo, 696 m2 ali več, voda na parceli, elektrika v bližini, plačana sprememeba namembnosti, SEBENJE ugodno prodamo več zazidljivih parcel po cca 600 m2, RADOMLJE prodamo zelo lepo, zazidljivo parcelo na robu naselja ob borovem gozdičku, 1625 m2, možna delitev parcele, cena po dogovo, HOTEMAŽE prodamo večjo zaz. parcelo ob Pobu naselja, 2000 m2. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041 /333 222 22238 PARCELE KUPIMO GORENJSKA zaz. parcele za gradnjo hiš ali vikendov. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041/333 222 22240 POZNANSTVA POMLADNI VETER, če želite spoznati novega prijatelja ali prijateljico, pokličite komercialni tel. 090-54-24 ali 090-54-25. Veseli vas bomo! Ag. Stik, Lj., 113 RAZNO PRODAM Prodam PUHALNIK, seno, suhe borove plohe, g 259-10-12 36 Prodam kumik za prevoz živali, domač fižol in korenje za krmo. g 01 /834-20-59 39 BUKOVA DRVA suha in bukove deske suhe prodam, g 518-26 43 42 Prodam SUHA BREZOVA DRVA, razžagam In pripeljem, g 2503-220 w Prodam 6 m jesenovih DRV. g 5181-086 64 Prodam elek. ŠTEDILNIK starinsko skrinjo in avtoprikolico. g 572-53-86 98 DRVA meterska, razžagana, tudi brezova, možnost dostave, ugodno prodam, g 041/718- 01 9 22638 Ljudska univerza Škofja Loka Podlubnik la 4220 Škofja Loka tel.:04/506-13-00 fax: 04/512-08-88 NOV PROGRAM na Ljudski univerzi Škofja Loka za pridobitev prvega ali novega poklica VZGOJITELJ - ICA PREDŠOLSKIH OTROK (program srednje strokovne izobrazbe) Pričetek predavanj: februar 2001 i. u LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA Prijave in informacije: telefon 04/506 13 60 www.lu-skofjaloka.si STAN. OPREMA Prodam OMARO za perilo in mizo. g 2028-373 _32 Za simbolično ceno prodamo KAVČ trosed-rabljen. g 518-54-20_38 Prodam KUHINJO dolžine 3,5 m za 25000 SIT. g 51-220-17 ne ŠPORT Prodam SMUČI LADY Elan, 180 cm z okovjem g 235-81-70 33 Zelo ugodno: smuč. tekaška oprema št. 39 in pancerje Lowa ter palice, g 235 41 41, 041/845-288 91 STORITVE SENČILA ASTERIKS, Senično 7, Križe, g 5955-170, 5957-581, 041/733-709 - ŽALUZI-JE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije. Izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava in montaža v najkrajšem času. 1 L Armstrong C,,UAUT3 hi* PREDELNE STENE, SPUŠČENI STROPI MANSARDNA STANOVANJA HRASTJE 29, PE SAVSKA c. 22, 4000 KRANJ, Tel.: 04/23 64 710 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJI Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, bojlerjev. g 2042-037, 041/691-221, Rogelj Matjaž, s.p., Krašnova ul. 13, Kranj 3 CEa TT-Tj STROMNÍ F&THim TEL: 04/233-01*42, GSM: 041/688-244 DJAKOVIČ STANKO s.p., J. Plališe 1, Kranj TESNENJE OKEN IN VRAT, UVOŽENA TESNILA, 10 LET GARANCIJE, 30% prihranek pri kurjavi. Prahu, hrupa in prepiha ni več! g 01/8313-553, 041/694-229 BA&MA, d.o.o., Ekslerjeva 6. Kamnik 105 JEKOVEC PETER Senično 27 pri Golniku, tel./fax: 04/59 58 889 Strojimo in prodajamo kože. Iz kož šivamo razne preproge, iz merim ovčjih kož pa ledvične pasove in prevleke za avto sedeže. delovni čas:: vsak dan: 6 -13.30 ure, sob.: 9-12 ure pon, čet.: tudi od 16 -18 ure POLAGANJE PARKETA, LAMINATOV, BRUŠENJE in LAKIRANJE PARKETA 1800 SIT/m2 z lakom Sinteko. g 04/5872-517, Par-ketarstvo Kern, Hrušica 57, Jesenice os MONTAŽA predelnih sten, mansard, spuščenih stropov, po sistemu: Knauf, Armstrong. Mladenov Jane,s.p., J. Puclja 7, Kranj, 232-59-50, 031/532-311 22/17 cilpdom d r i • ■ I k * d . . 1 b « NEPREMIČNINSKO POSLOVANJE STANOVANJA Najamem enosobno STANOVANJE ali GARSONJERO s CK v Kranju, g 04/2046-828 1 Najamem GARSONJERO ali 2 sobno STANOVANJE v Kranju ali okolici, g 041/918-079 67 KRANJ- ŠORLIJEVA prodamo garsonjero 24m2 v I. nadst. za 5.800.000 SIT STANING 04 2042 754 PLANINA ODDAMO OPREMLJENO GARSONJERO 29,6m2, C.k. za 39-000 SIT/mes. STANING 04 2042 754 RADOVLJICA oddamo opremljeno 2 sobno 50m2 C.k., za 54.000 SIT/mes. varščina. STANING 04 2042 754 PLANINA III prodamo 2 sobno stanovanje 62m2, obnovljeno, C.k., V. nadst. za 14.300.000SIT. STANING 04 2042 754 PLANINA II prodamo 2,5 sobno stanovanje 79,5 m2 C.k., tel., VI. Nads.za 14.650.000SIT. STANING 04/ 2042 754 Oddamo: Kranju - 3 SS v bližini avtobusne postaje za 70.000,00 SIT s predplačilom in več hiš za poslovne partnerje, Škofja Loka - 2 SS Frankovo naselje 61 m2, delna oprema, predplačilo, cena je 54.000,00 SIT in polovico hiše v 1. nadstropju za 54.000,00 SIT in predplačilo, K3 KERN d.o.o.. tel. 04 2021 353, 2022 566, fax. 2021 785 KRANJ - Zlato polje prodamo lepo, obnovljeno, dvosobno stanovanje, v III. nadstropju, cca 55 m2, z vsemi priključki in balkonom, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-2365- 360, 04-2365-361, mobi.: 040-643-493 KRANJ - Planina I ugodno prodamo dvosobno stanovanje z balkonom, 63,40 m2, z vsemi priključki.vseljivo junij 2001. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04- 2365-361, mobi.: 040-643-493 V neposredni bližini Kranja gradimo večs-tanovanjski objekt vseljiv avgusta leta 2001, stanovanja obsegajo od cca. 52,00 m2 do 115 m2, z lastnim parkirnim prostorom, vsemi priključki. Pogoji plačila po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361, mobi.: 040-643-493 MOJSTRANA - prodamo enodružinsko, montažno hišo, na parceli 506 m2, z vsemi priključki, vseljivost in cena po dogovoru Agent Kranj, tel 04-2365- 360, 04-2365-361, mota : 040-643-493 KRANJ - Planina I atrijsko enosobno stanovanje, 45 m2, z vsemi priključki, v celoti obnovljeno in opremljeno z novejšo opremo, prodamo. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361, mobi: 040-643-493 ŠKOFJA LOKA Frankovo naselje prodamo dvosobno stanovanje v III. nadstropju, z vsemi priključki, vseljrvo po dogovoru, cena 12,5 mio. SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365- 361, mobi.: 040-643-493 KRANJ PLANINA II ali III takoj kupimo eno ali dvosobno stanovanje v nizkem bloku! Za stranko z gotovino! Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361, mobi.: 040-643-493 V Kranju v bližini agencije za plačilni promet prodamo samostojni poslovni objekt v izmeri cca 90 m2, v sosednjem objektu v pritličju večnamenski poslovni prostor v izmeri 145 m2 neizdelan v adaptaciji, v prvi etaži 11 pisarniških prostorov, v mansardi 7 pisarniških prostorov. Možnost nakupa po delih ali v kompletu, cena po dogovoru Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04- 2365-361 mobi.: 040-643-493 V neposredni bližini Kranja gradimo večs-tanovanjski objekt vseljiv avgusta leta 2001, stanovanja obsegajo od cca 52,00 m2 do 115 m2, z lastnim parkirnim prostorom, vsemi priključki. Pogoji plačila po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 mobi • 040-643-493 Ineprem ičn ine| 2Q26-Í d.o.o>s> .72 KRANJ - Planina I dvosobno stanovanje z balkonom 57,80 m2, II. nadstrope, vsi priključki, vseljivo takoj, prodamo Agent Kranj, tel. 04-2365-360. 04-2365-361, mobi.: 040-643-493 KRANJ - Planina I prodamo atrijsko štirisobno stanovanje ( 2+2 ), 90 m2 ali zamenjamo za dve manjši stanovanji. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04- 2365-361, mobi.: 040-643-493 V okolici Kranja, Golnika, Tenetiš, Bitnje, Preddvor. .. iščemo starejšo vseljivo hišo z vsaj nekaj pripadajočega zemljišča za znanega kupca do 20 mio sit. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361, mobi.: 040-643-493 V Kranju kupimo samostojno hišo lahko starejšo potrebno prenove na vsaj 1000 m2 zemljišča za znanega interesenta. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361, mobi.: 040-643-493 V neposredni bližini Kranja gradimo večs-tanovanjski objekt vseljiv avgusta leta 2001, stanovanja obsegajo od cca. 52,00 m2 do 115 m2, z lastnim parkirnim prostorom, vsemi priključki. Pogoji plačila po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361, mobi.: 040-643-493 NEPREMIČNINE posina INŽENIRING d.o.o. KiaiQ, Pogina 3, tol.:202-42-10 ŠKOFJA LOKA - GROHARJEVO nujno kupimo eno ali dvosobno stanovanje, za znano že stranko, plačilo takoj. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361, mobi.: 040-643-493 KRANJ - Primskovo prodamo hišo - del trojčka z pripadajočim zemljiščem Hiša je končana z vsemi priključki na 383 m2 zemljišča, stara 28 let cena po dogovoru, v račun vzamemo enosobno stanovanje v nizkem bloku do drugega nadstropja obvezno Planina II. ali III Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04- 2365-361, mobi.: 040-643-493 KERN NEPREMIČNIN E fe* 2021-353 Uuisln.r trg 11 'QX.2022566_4000 kmnj LESCE - Hlebce prodamo hišo staro 20 let, zemljišča 613 m2, urejena okolica, hiša v celoti podkletena, z vsemi priključki, vseljivost po dogovoru, cena 38 mio. SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361, mobi.: 040-643-493 ndomplan družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem mggi in energetiko, d.d. kranj.bleiweisova 14 telJ).C.:04/2048-700, fax: 04/2048-701 cornet z nepremičninami • STANOVANJE PRODAMO - v Kranju na Planini II. prodamo Irosobno stanovanje v VII. nadstropju, izmere 88.70 m2; - v Kranju na Planini 3 prodamo dvosobno t kabinet stanovanje v VI. nadstropiu v izmeri 75 m2; - v Preddvoru prodamo dvosobno stanovanje v I nadstropiu, izmere 74,83 m2; - v Kranju, Zlato polje, prodamo obnovlieno dvosobno stanovale v III. nadstropiu, izmere 54,10 m2; • STANOVANJE- ODDAMO V NAJEM ■ v Radovljici oddamo v naiem dvosobno opremljeno stanovanje, III nadstropje, v izmeri 55 m2; • HIŠE - v Stražišču pn Kranju prodamo atrijsko hišo na parceli velikosti 454 m2; • v Stražišču pri Kranju prodamo enonadstropno dvostanovanjsko novejšo hišo na parceli velikosti 636 m2; - v Centru mesta Krania prodamo manišo hišo z garažo in vrtom..; - v bližini Golnika prodamo večjo enonadstropno hišo na parceli izmere 700 m2; • v Predosljah prodamo starejšo obnovljeno kmečko hišo na parceli v izmeri 700 m2; • GOSTINSKO - TURISTIČNI OBJEKT - v centru Bleda prodamo v celoti prenovljen tnnadstrop-ni objekt z 11 apartmaji za hotelsko delavnost s 408 m2 notranje površine, 947 m2 zunanje površine, vrtom in ureienim parkirnim prostorom; • POSLOVNI PROSTOR - prodamo - na Jesenicah blizu železniške postaie prodamo poslovne prostore, primerne za pisarne, v II. nadstropiu, v izmeri 307 m2; - na Planini v Kranju (zelo dobra lokacija) prodamo poslovne prostore z lokalom v skupni izmen cca 136 m2 Poslovnemu prostoru pripada pet lastnih parkirnih mest - v bližini Kranja prodamo prenovlien poslovni prostor z dvema pisarnama v izmeri 414 m2, primeren za trgovino ali skladišče; • POSLOVNI PROSTOR: - oddamo v najem - v centru mesta Kranja oddamo v naiem poslovni prostor v pritličju v izmen 47 m2, primeren za trgovino in v I. nadstropiu 60 m2, primeren za pisarne, - v Kranju, blizu avtobusne postaie oddamo v najem poslovne prostore v lil nadstropju, izmere cca 300 m2 (lahko tudi 4 x po cca 75 m2 ), v celoti opremljene, primerne za pisarniško dejavnost; • v Pnstavi pn Tržiču oddamo v naiem poslovni prostor, pnmeren za mirno obrt, velikosti cca 75 m2; • GARAŽA-ODDAMO - v Kranju - Šorlijevo naselie. oddamo garažo v najem • PARCELA - PRODAMO: - v Kranjski Gori - Podkoren prodamo zazidljivo parcelo v izmen 2.500 m2; - v Hotemažah pri Preddvoru prodamo zazidljivo parcelo v izmen 750 m2. • TRAVNIK - NJIVA - pn Vodicah - Zapoge prodamo več njiv in travnikov • KUPIMO.Za znanega kupca kupimo - več enosobnih in maniših dvosobnih stanovanj. Odgovornost in strokovnost zagotavljata zanesljivost in uspeh BAŠEU - prodamo novo še nedograjeno hišo v četrti podaljšani gradbeni fazi na 708 m2 zemljišča, moderna arhitektura, možnost prevzema takoj cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361, mobi.: 040-643-493 CERKLJE - prodamo visokopritlično hišo staro 12 let, pripadajočega zemljišča cca 350 m2, vseljivo po dogovoru, cena 32.4 mio sit (300.000 DEM) Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361, mobi.: 040-643-493 KRIŽE - okolica prodamo enodružinsko hišo, staro 10 let, na 2100 m2 zemljišča, z vsemi priključki, vseljiva po dogovoru, cena 49.6 mio SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361, mobi.: 040-643-493 SfttPDOMEh TEL 01/831-15-79, GSM 041/619-615 ANZEX d.o.o., Podgorje 127, 1241 KAMNIK V STRAŽIŠČU v urejenem okolju prodamo, novejšo, kvalitetno izdelano, dvodružinsko, na parceli 636 m2, z vsemi priključki. Cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361, mobi.: 040-643-493 MLAKA - oddamo zgornjo etažo novejše hiše z pripadajočo garažo, komplet opremljeno, vseljivo takoj, štirisobno stanovanje cca. 100 m2, mesečna najemnina neto 90.000 SIT s trimesečno varščino. Agent Kranj, tel. 04-2365- 360, 04-2365-361, mobi.: 040-643-493 V neposredni bližini Kranja gradimo večs-tanovanjski objekt vseljiv avgusta leta 2001, stanovanja obsegajo od cca. 52,00 m2 do 115 m2, z lastnim parkirnim prostorom, vsemi priključki. Pogoji plačila po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361, mobi.: 040-643-493 KRANJ OKOLICA kupimo več zazidljivih parcel od 500 m2 naprej za znane stranke, cene po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361, mobi.: 040-643-493 POLJANSKA DOLINA 9 km iz Šk Loke, lepo novejšo enodružinsko hišo, 74 m2 tlorisne površine, z vsemi priključki, ugodno prodamo. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361, mobi.: 040-643-493 LJUBLJANA - Črnuče prodamo manjšo vseljivo hišo na cca 300 m2 zemljišča, z vsemi priključki cena 23 mio. SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361, mobi.: 040-643-493 ODDAMO V KRANJU: garsonjero, lepo opremljeno 1 ss, delno opremljeno 2ss, neopremljeno 3ss, etažo urejene hiše, več hiš različnih kvalitet, 4SS NA BLEDU, več poslovnih prostorov Frast d.o.o. 041/ 734 198 04/ 25 15 490 PLANINA 1: prodamo 2+2ss, 89 m2, cena 16,6 mio. Frast d.o.o. 041/ 734 198 04/ 25 15 490 KRANJ PLANINA III, prodamo 3 ss, 76 m2, 5. nad , vsi priključki, v račun vzamemo tudi manjšo stan. enoto. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886. ŠKOFJA LOKA Frankovo nas., prodamo 2ss, 54 m2, 3. nad., vsi priključki. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886. KRANJ PLANINA III., prodamo 2ss, 62 m2, 2. nad., vsi priključki. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886. RADOVLJICA - Cankarjeva ulica, prodamo zelo lepo trosobno stanovanje 71 m2, v III.nadstropju z vsemi priključki. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886. KRANJ DRULOVKA, menjamo 1ss za 2ss na Drulovki, v Šorlijevem nas., v Šenčurju, Cerkljah ali Preddvoru. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886. KRANJ PLANINA I., prodamo 1ss, preurejeno v 1,5 ss z atrijem v izmeri 45m2. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886. JESENICE - PLAVŽ, kupimo 2ss ali 2,5 ss ali 3ss. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886. S SPEKTER KRANJ □ o o DRUŽBA ZA GRADBENIŠTVO, STORITVE IN PROMET Z NEPREMIČNINAMI 13, tel.:04 280 88 00( fax: KRANJ, najamemo garsonjero, 1 ss ali 2ss. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886 JESENICE, kupimo 1 ss ali 2ss. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886. KRANJ PLANINA II. ali III., takoj kupimo 1ss ali 1,5ss, obvezno nizek blok. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886._ RADOVLJICA na Gradnikovi ali Cankarjevi ul., takoj kupimo 2 ali 3ss, takojšnje plačilo v gotovini. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886. KRANJ PLANINA I., II., III. ali Drulovka, takoj kupimo 1ss, 1,5ss ali 2ss z atrijem. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886. Promet z nepremičninami Trq Svobode 6 tel.:564-550, 041/64G 902 POLJANSKA DOLINA - GORENJA VAS, prodamo obnovljeno in opremljeno 3ss, 71 m2. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886. KRANJ - ŽAGARJEVA ULICA, prodamo 3ss 70 m2. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886. GOLNIK: Prodamo lepo dvosobno stanovanje, 57m2, II.nad., vsi priključki, kopalnica in WC ren-ovirana, lepo vzdrževano, takoj vseljivo. Cena po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661 JESENICE - TAVČARJEVA: Prodamo lepo dvosobno stanovanje, III. nad., 51 m2, vsi priključki. Cena po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236- 66-70, 040/204-661 JESENICE-SLOVENSKI JAVORNIK: Prodamo lepo trisobno stanovanje, 65m2, II. nad., zastekljen balkona, sončno Cena po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70. 040/204-661 LESCE: V alpskem bloku prodamo dvosobno atrijsko stanovanje, 59m2, vsi priključki, vseljivo v drugi polovici leta 2001. LESCE: V nizkem bloku prodamo enosobno stanovanje, 31 m2, IV. nad. vsi priključki. Cena po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661 ŠKOFJA LOKA-PODLUBNIK: Enosobno stanovanje, visoko pritličje, 33m2, vsi priključki, lepo vzdrževano. Cena po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661 TRŽIČ - Prodamo zelo lepo novejše enosobno stanovanje, I. nad. 35m2, vsi priključki, takoj vseljivo. Čena po dogovoru ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661 FR^ST d.o.o. Kranj NEPREMIČNINSKA HIŠA P.E. SENCUR, Delavska 24, www.lrast.si GSM: 041/734-198 04/25-15-490 KRANJ: V meščanski hiši prodamo lepo trisobno stanovanje, 85m2, I. nad., popolnoma adaptirano, garaža in velik vrt, vredno ogleda. Cena zelo ugodna ITD < NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661 KRANJ- PLANINA: Prodamo lepo enosobno stanovanje,popolnoma renovirano 45m2, III. nad., vsi priključki, takoj vseljivo. Cena po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661 GORENJSKA: Po celi Gorenjski iščemo stanovanja različne velikosti in stanovanjske hiše različnih velikosti in različnih cenovnih razredov za znano kupce. ITD + NEPREMIČNINE 04/236-66-70, 040/204-661 TRŽIČ - mestno jedro: Oddamo poslovni prostor, 72m2, višina strop 3m, primerno za razne dejavnosti. Cena po dogovoru. ITD+NEPREMIČ-NINE 04/23-66-670, 040/204-661 Prodamo: KRANJ, center - nova stanovanja vel. 24 in 31 m2 s svojim parkirnim mestom, cena ■ 238.000,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 Prodamo, menjamo KRANJ, Planina I: 1 SS 41 m2 v 1. nad., nizek blok, vsi priključki, menjamo za 2 SS blizu zdravstvenega doma, v nizkem nadstropju, Planina I: 1 SS 40 m2, vsi priključki, cena ■ 8,6 mio SlT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 TOK - Telefon Odvisnosti Kranj 04/23-26-928 Vsako sredo od 17.00-19.00 Prodamo: v bližini Cerkelj nadstropje hiše, bivalne površine 90 m2, s pripadajočo kletjo, podstreho in zemljiščem, po ceni 11,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 Prodamo: KRANJ, Šorlijevo naselje 3 SS 72 m2 v 8.nad. za 15,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 042021 353, 2022 566, fax 2021 785 Prodamo: KRANJ, nebotičnik - 4 SS 87 m2 z vsemi priključki, cena - 196.000,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 Prodamo: KRANJ, Planina II - 2,5 SS 83 m2 v 6. nad. za 15,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax. 2021 785 Prodamo: KRANJ, Zlato polje - obnovljeno 2 sobno 49 m2 v 3. nadstropju z vsemi priključki za 10,7 mio SIT. K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax. 2021 785 Prodamo: TRŽIČ - 3 SS 80 m2 v l.nad., prazno, CK, cena = 9,7 mio SIT, TRŽIČ - 2 SS 49,10 m2 v hiši, CK, cena ■ 7,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax. 2021 785 ŠPORTNO REKREACIJSKI na lokaciji BRDO PRI KRANJU Predoslje 39, Kranj, tel.: 04/2022 479 Od pon. do pet.: od 9. do 13. ure, od 16. do 22. ure, sob., ned., prazniki od 16. do 21. ure -fitnes ' jacuzzi- | - aerobika • -spinning I - savna (finska, . turška) i - masaže ' - hvdro jet šolanji fit kid's (otroška- aerobika)-telovadba za- nosečnice-plesna delavnica -beauty center (kozmetični salon) TEČAJ TELOVADBE ZA NOSEČNICE ŠPORTNO REKTREACIJSKI CENTER IN BEAUTY CENTER na lokaciji POKRITI OLIMPIJSKI BAZEN V KRANJU Partizanska c. 39, Kranj, tel. 04 362-810. 064 362-811 Del. čas: od pon. do petka od 8. do 22.30 ure, ob. sob, ned., praz. od 15. - 22 ure Prodamo: KRANJ, Planina III - 2 sobno 62 m2 v 4.nadstropju z vsemi priključki in vso opremo za 13,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax. 2021 785 Oddam opremljeno SOBO, s souporabo kuhinje, kopalnica mlajšim moškim. TT 2312-574 92 Oddam GARSONJERO 031/341-370 LESCE garsonjera (25 m2), 2.nad, vsi priključki, ugodno, prodamo. TS 23-15-600, 23-15-601 PIANOVA NEPREMIČNINE 124 ŠORLIJEVO NASELJE, 2 ss (52 m2), 2. nad./4, CK, telefon, prazno, ugodno prodamo. 323-15-600, 23-15-601 PIANOVA NEPREMIČNINE ŠORLIJEVO NASELJE, garsonjera (33 m2) 2/3, CK, balkon, ugodno prodamo, B 23-15-600, 23-15-601 PIANOVA NEPREMIČNINE im KRANJ - okolica, v hiši 1 ss, cena 33.000 SIT/mes., oddamo. B 23-15-600, 23-15-601 PIANOVA NEPREMIČNINE m ŠKOFJA LOKA - Frankovo naselje, prodam manjše 2 ss, 43 m2 + 45 m2 atrija z vsemi priključki, vseljivo takoj, cena 12 mio 500.000 SIT. B 031/231-807 iso MAKLER BLED d.o.o. PRODAJA NEPREMIČNIN l 4260 Med, I.jiil)lj(iaski\ cesto 161:5742-333,041/647-974 KRANJ (Šorlijevo) prodamo lepo 3 ss, 70 m2, vsi priključki, KRANJ na lepi lokaciji (šorlijevo) prodamo lepo garsonjero, 30 m2, vsi priključki, 2. nad., nizek blok, KRANJ na lepi lokaciji (Šorlijevo) prodamo 1 ss, 43 m2, vsi priključki, nizek blok, KRANJ okolica prodamo nova 2 ss, vsi priključki, s pripadajočimi parkirnimi prostori. RADOVUICA prodamo 2 1/2 ss, vsi priključki, 2. nad. P.I.A. nepremičnine,d.o.o, TS 201-27-19 Škofja Loka prodamo 2,5 sobno mansardo, nizek blok. TRIDA NEPREMIČNINE, 513-75-90, 041/860-938 iti KRANJ prodamo urejeno STANOVANJE dvosobno+2 kabineta 98 m2, sončna lega, 2 balkona, končni blok. TS 2325-077, 041/662-698 i?? NAKUP IN PRODAJA VSEH VRST NEPREMIČNINE, CENITVE, SVETOVANJE. DOM NEPREMIČNINE, Stritarjeva 4, Kranj, 202-33- 00, 2369 333, 041 /333-222 22225 Agent * Kranj Tavčarjeva 22, Kranj iel365^60, 365-36 NEPREMIČNINE AGENCIJA 1 najnižjimi stroški našega posredovanja STANOVANJA PRODAMO KRANJ center prodamo novejše 1 ss, 45 m2/ll., CK olje, 10,2 mio SIT, TRŽIČ center prodamo več manjših stanovanj v izgranji, vselitev maj 2001, Tržič Ravne prodamo sončno 1 ss, 37,8 m2/l., vsi priključki, 7,4 mio SIT, KRANJ Stražišče prodamo lepo 3 ss v obnovljeni večstanovanjski hiši, cca 95 m2/l., vsi priključki, CK olje, 2 balkona, del vrta. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333,041/333-222 22226 KRANJ Planina li prodamo 2 ss ali menjamo za 1 ss z doplačilom, 68 m2/VII, JV, 13 mio SIT, Kranj Vodovodni stolp, prodamo popolnoma opremljeno 3 ss, 73,8 m2/lll, 17,2 mio SIT, KRANJ Šorlijevo nas. prodamo 2 ss+k, 67,60/pr, 16,2 mio SIT, Kranj Planina II prodamo 3 ss, 88 m2/VII, 16,3 mio SIT, KRANJ Planina I 2 ss+2k, 89,90 m2/PR+atrij, vsi priključki, 16 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369 333, 041 /333-222 22227 STANOVANJA KUPIMO: KRANJ, ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ, RADOVUICA, LESCE, ŠENČUR kupimo več stanovanj za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041/333 222 22229 STANOVANJA NAJAMEMO KRANJ z okolico najamemo 1 ss za mlado družino. DOM NEPREMIČNINE 202 33 00, 2369 333, 041/333 222 22230 STANOVANJA ODDAMO KRANJ Planina 1 ss, 42 m2, delno opr., 49000 SIT/mes, poll.pred-pl., KRANJ Stražišče ODDAMO manjšo, novejšo, opremljeno hišo (kot 3ss) z vrtom in garažo, 108.000 SIT/mes. DOM NEPREMIČNINE 202 3300, 2369 333, 041 /333 222 22678 STANOVANJA KUPIMO: KRANJ, ŠK.LOKA.ŠENČUR takoj kupimo 1 ss ali manjše 2 ss, lahko starejše in brez CK. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041/333 222 22679 STANOVANJA MENJAMO: menjamo 2 ss, 70 m2/IV na Planini III za manjše 2 ss, 50 m2 v bolku z dvigalom na Planini II ali III. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333,041/333 222 22680 VARSTVO É NOVO - NOVO - NOVO - NOVO ZLATARSTVO RANGUS B. tudi v Lescah SREČNO NOVO LETO 2001 Kranju. TS Iščemo VARSTVO za 10 mesečno punčko, okolica Brnika ali Kranja. B 031 /33-99-44 isi Iščem VARSTVO za 17 mesečnega sina v kranju, po možnosti čim bliže Drulovke. TS 233-22-59 ali 040/203-225 191 VOZILA DELI Prodam PLATIŠČA za FORD ESCORT 1.3 eolske, skoraj nove. TS 041/206-130 40 GUME Dunalop letne, nerabljene 175/80/14 4 kosi, ugodno prodam. TS 5961-038 VOZILO KUPIM ODKUP KARAMBOLIRANIH VOZIL - prepis, prevoz na naše stroške. AVTO JAKŠA, Orehovlje 15A, Kranj, 2041-168, 041/730-939_a_ Karambolirano VOZILO, kupim. "B 23 25 754 Najugodnejši odkup KARAMBOLIRANIH VOZIL od I. 93 dalje. SUPER FIN-ISH.d.o.o, Tržaška 2, Ljubljana, TS 01/426-13-15,041/614-013 iso PREPISI VOZIL MARK MOBIL, d.o.o. Šuceva 17, Kranj Tel.: 2042-600, 2042-300 VOZILA ODKUP, PRODAJA, MOŽNA MENJAVA staro za staro in prenos lastništva. MARK MOBIL.d.o.o., Šuceva 17, Kranj, B 20426-00, 041/668-288 s ODKUP, PRODAJA VOZIL TER možna menjava staro za staro in prenos lastništva! ADRIA AVTO,d.o.o., Škofja Loka (bivša vojašnica), B 51-34-148, 0609/632-577, 041/632-577 6 Prodam R 4, I. 90, reg. do okt. 2001. W 04/2312-061 23 Prodam OPEL KADETT CARAVAN, I. 91, 75000 km, 1. lastnik. TS 231-19-64 24 Prodam GOLF diesel, 1.91, registriran do 25.10.2001. IT 5741-116 29 Prodam GOLF deisel, I. 87, registriran do 4701.0 5314-905 65 TALBOT 1600 in JUGO 45, I. 89, registrirana poceni prodam. B 533-80-28 69 UGODNO PRODAMO MEGANE COUPE ŠPORT 1.6 16 V ALIZE I. 99, HONDA CMC 1.4 16 V I. 90, KANGOO EXPRESS 1.4 I. 2000, MEGANE CLÀSSIC RN 1.4 16 V I. 99, LAGUNA RT 1.8 klima I. 94, SCENIC RX 4 1.9 dCI I. 00 novo-ugodno! Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana. Tt 278-0011 ali 278-0012 RENAULT PREŠA, d.o.o. Cerklje 76 Ugodno prodam MITSUBISHI PAJERO kratek, I. 90, prevoženih 160.000 km, registriran celo leto. Tf 041/209-609 so Prodam FIAT UNO I. 90, novi model. reg. 6/01. "B 041/842-430 86 FORD TRANZIT 8+1 sedeži 2.5 D, I. 93, lepo ohranjen, ugodno prodam. "B 041/411-507 97 VOYAGER 2.4 SE, I. 96, nov model, reg. 10/01, klima, ABS, 2xAIR BAG, metalik barva, servisna, ohranjen, 2.490.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18_99_ Prodam CLIO 1.2,1. 95. "B 031/292-094 102 Prodam VW POLO, I. 98, reg. do 9/01, vsa oprema, bele barve, cena po dogovoru. V 041/344-001 106 Prodam VITARO GRAND I. 94, 100.000 km, klima, reg. do 11/01, cena 1.300.000 SIT "B 041/229-455 114 Prodam FORD FIESTO 1.8 diesel, I. 91, rdeče barve, lepo ohranjen, dober motor. 'B 031/563-015 ali 531-50-96 119 RONDO TRADE d.o.o. odkup, prodaja in prepis vozil, industrijska cona Trata, Škofja Loka 031/830-000 i28 PASSAT 1.6 COMFORTLINE, 1.97, klima, abs, 4x air bag, reg.celo leto. B 041 /647-729 RON-DO TRADE d.o.o. Škofja Loka_129 ŠKODA FAVORIT 135 GLX, I.93. TS 041/647-729 RONDO TRADE d.o.o., Škofja Loka 130 RENAULT CLIO 1.2 RN, 1.94. V 031/830-000 RONDO TRADE d.o.o., Škofja Loka 131 ROVER 214 SI, 1.98/99, 5 vrat, klima, elek.paket. IS 041/647-729 RONDO TRADE d.o.o., Škofja Loka 132 KRANJSKA ZASTAVLJALNICA Nudimo vse vrste posojil najusodnejše obresti. 04/201-18-47 FESST, Koroška 21, Kranj SUET OPEL ASTRA 1.8i ŠPORT, 1.99. TS 031/830-000 RONDO TRADE d.o.o., Škofja Loka 133 NISSAN PRIMERA 1.6 SLX, I. 93, reg. do 2/01, elek. paket, siv metalik, izredno lepo ohranjen, vreden ogleda, cena po dogovoru. TS 040/285-345 138 RENAULT SCENIC 1.6 RN, I. 99, ABS, 2x AB, ser. knjiga. TS 2042-600, 2042-300, 041/66 82 83 __,40 AUDI TT 1.8 T, 1.98, vsa možna oprema, kupljen v SLO, ser. knjiga, reg. celo leto. B 2042-600, 2042-300, 041/66 82 83_141 SUZUKI SAM UR Al, I. 90, lepo ohranjen. B 2042-600, 2042-300, 041 /66 82 83 142 PIA nepremičnine podružnica Šk Loka, Kapucinski trg 13 tel.: 5060-300 P.E KRANJ, Zoisova 1, tel.: 201-27-19 www.pia-nepremicmne.si/ NEPREMIČNINE - REAL ESTATE Enota Kranj, Nazorjeva ul. 12, 4000 Kranj, tel.: 04/2811 - 000 fax.: 04/2026-459 Internet: HTTP://www.svet-re.si Email: into@svet-re.si STANOVANJA KRANJ - Planina; 53 m2, dvosobno, balkon, 4. nadstropje, nizek blok, mimo, zeleno okolje, J lega. Cena: 11,1 mk) SIT (102.000 DEM). PS0272MA-KR KRANJ - Planina I; 58 m2, dvosobno stanovanje, 2, nadstropje, balkon, takoj vseljivo. Cena: 12,5 mio SIT (115.000 OEM). PS0418JN-KR KRANJ - Planina I; 89 m2, 2+2 sobno stanovanje, 2. nadstropje, mirna lega, dva balkona, vseljivo 6/01. Cena: 19,6 mk) SIT (180.000 DEM). PS0427JN- KR KRANJ - Planina I; 90 m2, trisobno, možnost preureditve v štirisobno, 2. nadstropje, dva balkona, vseljivo 7/01. Cena: 16,7 mio Siï(153.000 DEM). PS0372MA-KR KRANJ - Planina II; 90 m2, ohranjeno trisobno stanovanje, 7. nadstropje, dva balkona, takoj vseljivo. Cena: 17,4 m» SIT (160.000 DEM). PS0381MA-KR KRANJ - Huje; 73 m2, atraktivno, trisobno, mansarda, adaptirano, balkon, CK. Cena: 17.4 mio SIT (160.000 DEM)..PS0371JN-KR KRANJ - Zlato polje; 48 m2, dvosobno, funkcionalna razporeditev, 2. nadstropje, SZ lega, balkon, CK na plin. Cena: 11,3 mio SIT (104.000 DEM). PS0411MA-KR KRANJ - Zlato polje; 81 m2, obnovljeno, trisobno, 2. nadstropje, starejši blok, etažna CK, plin pred vrati. Cena: 17,7 mio SIT (162.000 DEM). PS0420MA-KR KRANJ - Zlato polje; 84 m2, trisobno s kabinetom, mansarda nizkega bloka, adaptirano, loža, CK, tel., KATV. Cena: 17,7 m» SJT (162.000 DEM) PS0356MA-KR KRANJ - Šorlijeva; 22,5 m2, garsonjera, 1. nadstropje nizkega bloka, potrebna obnove, CK, brez balkona. Cena: 5,9 mio SIT (54.000 DEM). PS0414JN-KR KRANJ - Vodovodni stolp; 47 m2, dvosobno stanovanje, 3. nadstropje nizkega bloka, klasično ogrevanje, takoj vseljivo. Cena: 10,2 mio SIT (94.000 DEM). PS0426MA-KR KRANJ - Vodovodni stolp; 53 m2, dvosobno, 1. nadstropje, parket, zastekljen balkon, klasično ogrevanje. Cena; 11,1 mio SIT (102.000 DEM). PS0383JN- KR KRANJ - Orehek; 75 + 65 m2, novo, dvoinpolsobno, z neizdelano mansardo, vseljivo, CK, ločen vhod, vrt. Cena; 16,8 mio SIT (145,000 DEM). PS0254MA-KR TRŽIČ - Deteljica; 79 m2, trisobno stanovanje, 2. nadstropje, dvigalo, vsi priključki, balkon, sončna lega, adaptirane sanitarije. Cena: 12,5 mio SIT (115.000 DEM), PS0417JN-KR KRANJ - Britof; 60 m2, neopremlieno, trisobno, pritličje dvoslanovanjske hiše, vseljivo takoj, oddamo. Naiemní-na: 65.400 SIT/mes. (600 DEM), vključno s stroški. OS0423MA-KR POSESTI VISOKO; 100 m2, tloris 22 x 5m, starejša, adaptirana hiša, ob cesti, na 715 m2 veliki parceli, ogrevana s CK na trda goriva. Cena: 22,9 mio SIT (210.000 DEM). PHO407MA-KR ŽELEZNIKI - center; 350 m2, večstanovanjska hiša, potrebna obnove, 470 m2 ravne parcele, sončna lega. Cena: 8,7 mio SIT (80.000 DEM). PH0396MA-KR KROPA, 130 m2, visokopritlična, stara 30 tel, lepa lokacija z razgledom, 1.200 m2 parcele, CK na olje. Cena: 19,6 mio SIT (180.000 DEM). PH0390JN-KR PODKOREN; 156 m2, starejša dvostanovanjska hiša, CK, dve garaži, parcela 368 m2. Cena: 15,3 mio SIT (140.000 OEM). PH0159JN-KR NAKLO - okolica; 260 m2,15 let stara, visokopritlična, urejen vrt, 2200 m2 ravne, sončne parcele, poleg hiše še star objekt, primeren za nadomestno gradnjo. Cena: 50 mio SIT (460.000 DEM). PH0424MA-KR NAKLO; 220 m2, tloris 9 x 10m, parcela 721 m2, enodružinska vila, podkletena, v dveh etažah, ravna, sončna parcela, mirna lega, CK, takoj vseljiva. Cena: 39,2 mio SIT (360.000 DEM). PH0413MA-KR KRANJ - Primskovo; 250 m2, visokopritlična, dvostanovanjska, prizidek garaže in stanovanje cca. 40 m2, primerna za mirno obrt, mirna, sončna lega, parcela 819 m2. Cena: 43,6 mio SIT (400000 DEM). PH0422MA-KR ZAZIDLJIVE PARCELE OLŠEVEK; 515 m2, ravna, sončna parcela, obrobje vasi, čudovita lokacija, urejen dostop. Cena: 6,3 mio SIT (58.000 DEM). PZ0419JN-KR POSLOVNI PROSTORI KRANJ • okolica, 101 m2, poslovni prostor, pritličje, primeren za trgovsko dejavnost, parkirni prostor, prometna lokacija, ob cesti. Prevzem možen takoj. Cena: 17,4 mio SIT (160.000 DEM). PP0425JN-KR MALI OGLASI, ZAHVALE za letnik 2000 ^ " ^^ ^ : 6 letno financiranje 3 letna mobilna garancija $ suzuki Od ar Jana Hosola, 1000 Ljubljana, Tel: (01) 58-42-801 WV SHARAN 2.8 CARAT, I, 96, kupljen v SLO, serv.knjiga. Tf 2042-600, 2042-300, 041/66 82 83 FIAT MULTIPLA 1.6 1.99, 1. lastnik, serv.knjiga. P 2042-600, 2042-300, 041 /66 82 83 144 DAEWOO RACER 1500, I. 95, 5 vrat, ser. knjiga. Tf 2042-600, 2042-300, 041/66 82 83 RENAULT CLIO 1.9 D, I. 99, serv.knjiga, 5 vrat, klima, Tf 2042-600, 2042-300, 041/66 82 83 [^GfMTftR ■■C1 3,atov Pfdorctnilc 10, NAKLO ■L·-J Tel./fax: 04/25-71-035 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH -SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH BLAŽ.LCEV^M0HR0E¥ VOLKSWAGEN PASSAT 1.8 1.94, reg. celo leto. Tf 2042-600, 2042-300, 041/66 82 83 FORD ESCORT CLX KARAVAN 1.6 I. 95, klima. Tf 2042-600, 2042-300, 041/66 82 83 Prodam R 5 CAMPUS, I, 92/12, cena po do-ggyoru. Tf 040/355-322_W6 Karamboliran AUDI 80, lo. 92, ugodno pro-rfü!LH^4/5725-165, 041/647-823 168 0dl!°dam JÜG0 45' L 88' re9 d0 12/°1' v on nllem s'ar|iu, nove zimske gume, cena f^OOO SIT, TS 5945-412. 041 /375-339 i?o Prodam R 5 CAMPUS PLUS, I. 92, lepo ohran-jen, 400.000 SIT Tf 041/323-919_ue_ Prodam R4 1.92, 76.000 km. TT 25-55-110, 041/642-693_m_ Prodam JUGO, 1.87, reg.6/01. TT 204-78-80 BMW 523 I, I. 96, črn, reg. 3/01, 2xavt. klima, el. oprema, ALU, zelo ohranjen, 3.390.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 I8M6 A 8 2.8, 1.96, zelen, reg. 3/01, klima, ABS, 2xAB, elek.oprema, servisna, 3.690.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18_1971? VOLVO V 70 2.5,1. 97, črn, klima. ABS, 2x AB, servisna, ohranjen, 3.490.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 19713 PUNTO 1.2, I. 2000, met.moder, 22000 km, reg. 2/01, AB, CZ, ES, kot nov, 1.470.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 20939 HYUNDAI LANTRA 1.6 GLSi, I. 94, prvi lastnik, reg. po 6/01, barva kovinsko modra vijola, 81000 km, servisna knjižica, elek. stekla, CZ, servo volan, radio, zelo lepo ohranjen in garažiran, ugodno prodam. TT 041/644-991 HYUNDAI LANTRA 1.6 GLSi I. 92, reg. do 9/01, barva kovinsko modra" vijola 160.000 km, servisna knjižica, elek. stekla, servo volan, radio, vlečna kljuka, ohranjen, garažiran, ugodno prodam. TT 041/644-991 21144 CÓRDOBA 1.4 SE, I. 97, 72000 km, bela, servisna, reg. 5/01, 2xAB, servo, CZ, ohranjena, 1.180.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 FORMAN 135 I, 92, rdeča, reg. 3/01, 250.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 21451 PASSAT 2.0 GL KARAVAN, I 94, rdeč, klima, ABS, 2xAB, reg. 10/2001, elek.oprema, 1.560.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 21530 GOLF 1.4 CL, I. 95, 82000, bel, reg. 11/01, 3 v. 1.090.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 ODKUP-PRODAJA RABLJENIH VOZIL, GOTOVINSKO PLAČILO, UREDIMO PREPIS. MEPAX.d.o.o., 2323-298, 041/773-772 21839 MITSUBISHI LANCER 1.5 GL, I. 90, reg. do 10/01, bela barva, servisna knjižica, 5 vrat, radio, vlečna kljuka, zelo ohranjen, garažiran, ugodno prodam. TS 041/644-991 21936 ŽELITE PRODATI ALI KUPITI RABLJEN AVTO? Oglasite se ali pokličite TAL N d.o.o PE Zg. Bitnje 32, TEL.: 04/23-16-180, Uredili vam bomo tudi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička. SUBARU do 13% PRIHRANKA za letnik 2000 - 6 letno financiranje - 1 leto mobilna garancija aS"l s"% < ■ ÍWfiíP' Jana lltma Iti 14.U ; — •... Zastopnik ta Slovenijo tf&pš Ariomotiv Rwltí *ii 4aio Mu, ptCNJUl HEÇASttít RADIO KRANJ -GORENJSKI MEGASRČEK PCI*** roàlïSAiiQ f- 97.3 MH, Ç0 (UMSKI M [(JAM l£li ZAHVALE V SPOMIN Eno. leto že mineva, kar brez. tebe dom sameva. Ostali so spomini, bolečina, ostala strašna je praznina. Minilo je leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, svak, stric in tast FRANC FLISAR Najlepša hvala vsem, ki ste ga imeli radi, se ga spominjate. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu poklonite sveče. VSI NJEGOVI Britof, 27. decembra 2000 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega IVANA SENJAKA se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, nam izrekali sožalje, darovali cvetje in sveče, počastili njegov spomin in ga pospremili na njegovi zadnji poti. mm * i^m 5 ilm_ _i_íl1 VSI NJEGOVI ZAHVALA V 92. letu nas je zapustila naša draga mama, tašča, babica in prababica PAVLA PERKO roj. Mrak iz Pristave Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavkam APP, prijateljem in znancem za izrečeno in pisno sožalje, darovano cvetje in sveče in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in sveto mašo, pevcem in gospodu Smuku za ganljive besede slovesa. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. VSI NJENI ZAHVALA Ob pogledu na vznožje gora bodo zaživeli spomini. Sredi dela nas je zapustila naša učiteljica in prijateljica IVANKA OJSTERŠEK Učenci in sodelavci jo bomo ohranili v trajnem spominu. OŠ Helena Puhar, Kranj ZAHVALA Ob smrti našega dragega očeta, brata, svaka in tasta MILETA GRUBEŠIČA Udeleženca NOB 1941-1945, podpolkovnika v pokoju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena in poslana sožalja, cvetje in sveče, še posebej pa gospodu Stevu Buri za sočutno izrečene besede slovesa, gospodom: Ludviku Vončini, Stanetu Kolarju, Romanu Makovcu in Pogrebni službi Komunala Kranj. VSI NJEGOVI Kranj, 28. decembra 2000 OSMRTNICA Nisem prispel še, a ozrem se okrog sebe -vse koplje se v luči kristalne noči. In vidim, ne bom sam tu na višini, še mnogi odkrivajo svoje poti. Bolečine, ki jih je zadala huda bolezen, so se naselile v naša srca, ko je odšel naš dragi MARJAN SALBERGER Pogrebni obred bo jutri, v soboto, 6. januarja 2001, ob 11. uri, na pokopališču v Tržiču. Žara bo v mrliški vežici od danes, petka, 5. januarja 2001, od 12. ure dalje. Žalujoči: žena Erna, hčerki Erna Anderle z Aljažem, Damjana Zaplotnik z družino, sin Marjan z Natašo in ostali sorodniki V Tržiču, 3. januarja 2001 ... A ti si prišel, ves up in ves luč, še čisto nič senca, in z jokom naznanil vsem, celo nemim: hočem živeti!... (T. Pavček) V SPOMIN TILEN VOJICIC ZAPLOTNIK V dneh, ko bi se morali najbolj veseliti, nam naša srca tiho zakrije žalost. 31. decembra 2000 minilo 10 let, odkar nam je huda bolezen vzela našega malega Tilenčka. Pustila nam je le praznino, ki je ne more nihče zapolniti. Zahvaljujemo se vsem, ki še vedno postojite ob njegovem grobku, mu prižgete svečko in se spomnite nanj. Mamica, ati ter bratci Tim, Kevin in Nino ZAHVALA Le delo, skrb, ljubezen in trpljenje izpolnjevalo tvoje je življenje. Pa pošle so ti moči in zaprla trudne si oči. Sedaj spokojno spiš in z nami kakor prej živiš. Po dolgotrajni bolezni nas je v 71. letu zapustila naša draga sestra, teta in botra PAVLA ZUPAN s Srednje Bele pri Preddvoru Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrom, vsem prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekali sožalje, darovali cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku in cerkvenemu pevskemu zboru iz Preddvora, g. Jožetu Robleku in pogrebni službi Navček. Posebna zahvala tudi dr. Jerajevi in dežurni zdravstveni službi iz Kranja za nesebično pomoč. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala! VSI NJENI Eno leto že mineva, kar brez tebe dom sameva. Ostali so spomini, bolečina, ostala strašna je praznina. V SPOMIN Minilo je žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi JANKO KALAN Vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu, mu prižigate sveče, prinašate cvetje, se iskreno zahvaljujemo. VSI NJEGOVI Zaman je bil tvoj boj, zaman dnevi tihega trpljenja, bolezen je bila močnejša, od tvoje volje do življenja. /Dante/ ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v 55. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, sin, stari oče, brat, stric, nečak, bratranec, tast in svak PETER SODNIK Sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem SGP Gradbinca, Laboratorijskega centra in Sindikata Iskraemeca, podjetja Nibble, d.o.o., Pedagoške fakultete v Ljubljani, Restavracije Mc Donald's Kranj, Občini Preddvor, preddvorskim planincem in turističnemu društvu se iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Lepa hvala zdravniškemu osebju Splošne bolnišnice Jesenice, posebej dr. Stojakoviču, zdravniškemu osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani, dr. Hriberniku, sestri Marinki in patronažni sestri Mojci. Prisrčna hvala gospodu župniku Mihu Lavrincu za lepo opravljen pogrebni obred, preddvorskim cerkvenim pevcem, gospodu županu za poslovilne besede in gospodu Jeriču. Iskrena hvala vsem, ki ste se poslovili od njega in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Kristina, hčerki Katja in Tanja z družino, oče Jože, brat Jože z družino in ostali sorodniki Preddvor, Zg. Bela, 25. decembra 2000 KRIŽANKA RESTAVRACIJA MEHIKA Milje 15, Kranj, t e k : 0 4/2 5 3 1 3 2 1 Izžrebanci današnje križanke bodo prejeli tri nagrade: 1. nagrada: bon v vrednosti 5.000,00 sit 2. nagrada: bon v vrednosti 3.000,00 sit 3. nagrada: bon v vrednosti 2.000,00 sit RESTAVRACIJA MEHIKA Milje 15, Kranj tel: 04/253 13 21 Tri lepe nagrade tudi tokrat prispeva Gorenjski glas. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno i/, crk z Oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 24. januarja 2001, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa oddajte v turističnih društvih Bled. Kuhinj. Dovje Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Skolja loka, Tržič ali v Turistični agenciji Meridian na Jesenicah, TÀ Veronika v Kant niku, TA Meridian, Alpska 62, Lesce ali v rnalooglasni službi Gorenjskega glasa v avli poslovnega stolpiča, Zoisova 1. KUPON z, BREZPLAČNO RAZVIJANJE Novi Passat. Kdor ga želi doživeti, ga mora zapeljati. • Odslej je novi Passat pripravljen tudi na testno vožnjo. Prepričajte se o njegovem udobju: serijska oprema zajema ABS, čelni zračni blazini, radijsko daljinsko upravljanje centralnega zaklepanja in pokrova prtljažnika ter radio »beta«. Nova generacija motorjev užitek pri vožnji združuje z majhno porabo. Odpeljite se na testno vožnjo. Veselimo se Vašega obiska. Novi Passat cena je informativna in odvisna od valutnih ra/jn lerij AVTOHISA VRTAČ Delavska 4, Stražišče pri Kranju, Tel.: 04/ 27 00 2000 Email: avtohiža.vrtac@avtohisavrtac.si, http://www.avtohisavrtac.si od nagradnih krogcev na fotografiji prepoznali, pokličite Gorenjski glas do vključno TORKA, 9. januarja 2001, do 14. ure. Naša telefonska številka za Vaš klic- 04/201-42-00. Nagrade so res super: po en GLASOV IZLET PO IZBIRI (za eno osebo) kadarkoli, vse tja do 31. januarja 2003. Izžrebani nagrajenci nagradne križanka s< 1. nagrado: žensko striženje dobi ANGELCA PROSENC, Šmartno 38, 4207 Cerklje 2. nagrado: moško striženje dobi SONJA T0MAZIN, AL Ra- biča 45, 4281 Mojstrana 3. nagrado: fen frizuro dobi KARMEN BREZOVNIK, Žu- pančičeva 8, 4000 Kranj Tri nagrade Gorenjskega glasa dobijo: MARICA DEMŠAR, Rudno 34a, 4228 Železniki; VERONIKA GLAVAČ, Jama 19, 4211 Mavčiče in BERNARDA BAJŽELJ, Kamna Gorica 26, 4246 Kamna Gorica. ZADNJE NOVICE OD ■=» ETKA DO TORKA bo dežurna novinarka Renata Škrjanc telefon: 04/201-42-00 mobitel :041/643-014 X/'l pokličite, sporočite, predlagajte... |\/| | bomo pisali V sredo so se začele zimske posezonske razprodaje obutve Če že ni snega, so pa vsaj zimske razprodaje Mila zima gre na roko trgovcem z obutvijo. Cene so znižali od 35 do 50 odstotkov, z obiskom v prvih dveh dneh so zadovoljni Kranj - "Ker je letošnja zima mila in še ni bilo snega, je večina ljudi lahko počakala z nakupom zimske obutve. Zato se med razprodajo nadejamo dobrega obiska," smo včeraj, drugi dan zimske posezonske razprodaje obutve, izvedeli v prodajalni Planike na Prešernovi v Kranju. V večini prodajaln z obutvijo so z dosedanjim obiskom kupcev zadovoljni, cene pa so, kot so nam povedali, znižali za okrog 40 odstotkov, ponekod pa celo za polovico. Za največje, do 50-odstotno znižanje, pa so se odločili v kranjski trgovini «z obutvijo Kern Mass, kjer so včeraj imeli tudi največjo gnečo. Tako hudo, da smo komaj dobili kratko izjavo... A trgovci zagotovo upajo, da bodo imeli polne roke dela tudi v naslednjih dneh. Po znižanih cenah lahko obutev prodajajo skupaj največ štiri tedne, a najdlje do konca februarja. Tisti, ki so z razprodajami začeli že minulo sredo, bodo obutev po znižanih V Peku so se odločili za do 35-odstotno znižanje cen, kot so nam zagotovili, pa je ponudba zelo pestra. Poleg zimskih gležnjarjev so namreč znižali tudi cene salonarjev, torej obutve za pomlad - za vse tiste, ki so z mislimi že v toplejših mesecih. Prodaja v Pekovi prodajalni na Glavnem trgu v Kranju, ki smo jo obiskali včeraj, je bila dobra, dobrega obiska pa se nadejajo tudi v prihodnjih dneh. V Planiki znižanje cen znaša do 40 odstotkov, lahko pa se pohvalijo s solidnim obiskom v prvih dveh dneh, ko je bila izbira najbolj pestra. cenah lahko ponujali najdlje do 31. januarja. Kot zahtevajo dobri poslovni običaji, mora biti blago, ki je na razprodaji, označeno s ceno pred znižanjem in znižano ceno. Če je odstotek znižanja objavljen v razponu, denimo od 30 do 50 odstotkov, mora za najvišji odstotek, torej 50 odstotkov, biti znižana vsaj četrtina blaga. Teden dni po začetku razprodaj obutve se bodo prihodnjo sredo, 10. januarja, začele tudi razprodaje tekstila, 5. februarja pa še razprodaje športne opreme. • U. Peternel, foto: T. Doki G.G. Oh, kaj pa je en tolar!? Prvi januar je bil na sončni strani Alp vsa minula leta tisti datum, ko so prav poti-It o od vsepovsod prilezle podražitve. Le zakaj bi bil prvi dan tretjega tisočletja kaj posebnega!? Poleg Vzajemne zdravstvene zavarovalnice, ki je s prvim podražila prostovoljno zdravstveno zavarovanje, je za ohranitev prvojanuarske tradicije vzorno poskrbela tudi Pošta Slovenije. Od ponedeljka namreč veljajo višje cene osnovnih poštnih storitev (ki so se zadnjič, za povprečnih 19 odstotkov, podražile lanskega prvega decembra). A Vzajemna in Pošta zanesljivo nista edini, ki sta prvi januar izkoristili kot tržno priložnost. Za standardizirano pismo in dopisnico je z novim letom poštnina 24.- tolarjev, za tolar več, kot je bilo v veljavi zadnji lanski mesec. Še novembra je zadoščala znamka za 19.- SIT. Na nes-tandardiz ira n o p is n t o (kakršno je tudi tisto z napačnimi odmiki pri izpisu naslova na kuverti!!) je z letošnjim prvim januarjem potrebno nalepiti znamko za 25.- tolarjev, torej tudi en tolarček gor. Prav prijetno' pa je s ponedeljkom poskočila provizija za plačilo položnic na poštah: za zneske do 10.000.- SIT je bila doslej provizija 50.: tolarjev, novo leto je podvojilo tarifo na stotaka. Je pa treba poudariti tudi pocenitev: za plačilo položnic z zneski nad stotisoč tolarji je bila provizija tisoč tolarjev, odslej je le 700.-. A kaj, ko rta večini položnic zneski niso kaj dosti višji kot pet, šest tisočakov ... O tej najnovejši podražitvi osnovnih poštnih storitev boste več ali manj zastonj čakali, da bi jo v kakšnem posebnem sporočilu za javnost omenila Megi Jarc, ki je v Pošti Slovenije zadolžena za stike z javnostmi. Pač pa takšno tiho' podražitev opazite šele, ko npr. vplačate položnico ali kupite znamke. ofomme $utc Vodopivčeva 3,4000 KRANJ (Mohorjev klanec) tel.: (04) 20-21-083 Hotel na Ljubelju ne sameva, smučišče je zaenkrat še zaprto Za praznike Slovenci, sedaj Hrvatje Novo leto je na Ljubelju pričakalo 76 domačih gostov, ki so celo preizkusili prvi sneg na spodnjem delu smučišča Zelenica. Ljubelj, 5. januarja - Hotel na Ljubelju, ki je v lasti občine Tržič, je odprl vrata sredi decembra lani. Prve goste so sprejeli po božiču. Za novoletne praznike se je v njem zbralo 76 obiskovalcev iz raznih krajev Slovenije. Vodja hotela Renata Koštomaj je povedala, da je turistična agencija Karantanija za njih pripravila pester praznični program. Silvestrovali so v nekdanjem hotelskem kegljišču, ki so ga lani preuredili v večnamensko dvorano. Upravljalci žičnice Zelenica, so za goste pognali spodnjo sedežnico, tako da je bilo mogoče preizkusiti smučarsko opremo kljub pičli snežni odeji. Žal je na Zelenici in plazu pod Begunjščico zaenkrat premalo snega, da bi odprli smučišče. Tega verjetno ne bodo veseli prvi tuji gostje, ki so prišli na Ljubelj ta teden. Gre za okrog 60 hrvaških turistov, med katerimi so povečini družine z otroki. Prihodnji teden pričakujejo približno enako veliko skupino gostov iz Hrvaške, zato vseh 90 V hotelu na Ljubelju so trenutno hrvaški gostje, žal pa smučišče še nima dovolj snega za smuko. postelj še ne bo zasedenih. Več odvisno predvsem od snežnih obiska načrtujejo pozneje, ko so razmer, saj je program zimskih najavljeni učenci več osnovnih šol v naravi povezan z učenjem šol iz Slovenije. To bo seveda smučanja. • S. Saje Nadaljevanje s 1. strani Rojstvo je najavil v karavanškem predoru Jesenice, Kranj, 5. januarja - Ob začetku lanskega leta nas je obsedla milenijska mrzlica in prvim otrokom, rojenim v (domnevno) novem tisočletju so sponzorji obljubljali bogata darila. Letos, ko smo po matematični logiki resnično vstopili v novo tisočletje, je evforije precej manj. Na Gorenjskem pa je prvi dan novega leta zaznamovalo prav posebno rojstvo. Prvi se je na Gorenjskem rodil deček Marko, in sicer na porodniškem oddelku jeseniške bolnišnice. Starši so se prvi praznični dan že vračali s Hrvaškega v Nemčijo, ko so se tik pred Karavanškim predorom začeli popadki in bodočo mamico Suzano Pucovič so pripeljali na porodniški oddelek na Jesenice. Ob 18.35 je rodila zdravega sinka, k j sta mu starša Suzana in Mario dala ime Marko. Srečna starša z novorojenčkom smo fotografirali tretji januarski dan (slika na prvi strani). Tako sta svoje novoletne počitnice nekoliko podaljšala, svojima dvema domovinama pa sta dodala še tretjo -Slovenijo. V kranjski porodnišnici pa se je prva rodila deklica Pia mamici Mateji Stampfel. Za Markom ni dosti zaostajala, saj je na svet prišla ob 19.10. Tudi kranjsko prvorojenko (starša sta sicer doma iz Železnikov) smo slikali v sredo, dotlej pa so v novem letu zabeležili šele dve rojstvi. Obe gorenjski porodnišnici, v katerih je sedaj v letu dni skupaj le okoli 1700 rojstev, veljata za novorojenčkom in mamicam prijazni. Jeseniška ima o tem od lani tudi uradno priznani certifikat odbora za dojenčke pri UNICEF, kranjs-ka pa je tik pred pridobitvijo enakega priznanja. Lani je < vrhu zdravstvene oblasti spe' oživela težnja po racionalizacij med slovenskimi porodnišnica; mi, kar lahko ogrozi obstoj manjših, kot sta jeseniška ifl, kranjska. To je v mediji!1 sprožilo zbiranje podpisov za ohranitev obeh ustanov, Radio Triglav jih zbira za jeseniško časopis Delničar za kranjsko. • D. Z. Žlebif smo/i órece & JVtwem, a Je & ó farem zie izpu/fe/t/ 3L reca/e f/ ywmm& ■-d ^Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije Danes, v petek, se bo prehodno delno zjasnilo, vendar bo že popoldne ob okrepljenem jugozahodniku od zahoda znova več oblačnosti. Proti večeru in ponoči bodo ponekod v gorskem svetu že možne občasne padavine. Jutri, v soboto, in nedeljo bo prevladovalo oblačno vreme, občasno bo deževalo. Pihal bo okrepljen jugozahod-nik, ki se bo v nedeljo obračal na jug. Več padavin bo v privetrnih delih Julijcev in škofjeloškega hribovja. Topleje bo, meja sneženja se bo dvignila na višino okoli 2000 m. Temperature na višini 100 m bodo okoli 6, na 2000 m okoli 3 st C. DAN PETEK SOBOTA NEDELJA VREME é n Tmin/Tmax 1/6 3/8 5/9 V v Tretji torek v januarju KRANJCANKA, četrti torek v januarju L0CANKA BREZPLAČNO