38. številka. Ljubljana, soboto 15. februarja. VI. leto, 1873.
SLOVENSKI NAROD.
Iznaja vsak dan, izvzemši ponedeljki) in dneve po praznikih, ter velja po pošti prcjeman, za avstro-ogerske dežele za celo loto 16 gold., za pol leta • gold., za četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr.. za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom so računa 10 kraje, za niesoc, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za cHo leto 20 gold.. za pol leta 10 golil. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cona in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti pri'joman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila so plačuje od četiri-stopno petit-vrsto 6 kr. če so oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če ae dvakrat in 4 kr. če bo tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača štempelj za 30 kr. Dopisi naj so izvolo frankirati. — Ko kopi.si so ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na celovbki cestf v Tavčarjevi hiši „IIocol Evropa1*. Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila t. j. administrativno reči, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
Odprto pismo
c. k. državnemu pravd ni ku v Ljubljani!
Postava od 6. aprila 1870 o varovanji tajnosti pisem in listov so glasi od besede do besede v
§. 2. „Uradna konfiskacija ali odpiranje listov ali drugih zapečatenih pisem se sme, izvzemši hišnega preiskavanja in zapora, samo na podlogi od sodnika izdanega ukaza vršiti. Ukaz se mora zadevljenim brez zamude izročiti naznanjajo jim uzroke."
§. 3. pa pravi: ^Konfiskacij a ali odpiranje, katero so je proti odločbam §. 2. te postave vršila, se kot prestopek z zaporom do treh mesecev kaznuje."
Tako govori postava.
A vtorek 11. februarja t. 1. pa se je ob 12 in V2 uri popoludne na c. kr. pošti na ljubljanskem kolodvoru sledeče pripetilo:
O tem času ko se je ravno približal tržaški poštni vlak, in je poštni uradnik vsa pisma pripravljena imel za odpošiljatev, stopi v poštni lokal c. kr. policijsk. komisar ter vpraša c. k. poštnega uradnika g. Dobrina, kije ta dan službo opravljal, ali nij „narodna tiskarna" poslala več pisem na pošto. G. uradnik reče, da je res pred nekimi minutami prinesel nek dečko več ko sto pisem in da so ta pisma morda od „narodne tiskarne". Na to policijski komisar: „Gospod deželni predsednik grof Auersperg Vam zapoveduje, da vsa ta pisma tukaj obdržite ter jih n e odpošljete. Pismeni ukaz Vam bodem pozneje prinesel."
Poštni uradnik res pisem n e odpošlje, ampak jih zadrži, da nijso niti s tržaškim niti z dunajskim vlakom bila odšla.
To jo suhi, golifaktum. Sedanje tiskovne razmere v Ljubljani nam ne dopuščajo, ta prigodek tako razpravljati, kakor bi zaslužil.
Nekdo (mi bc ne brigamo in pri stvari je vse eno, kdo jo to storil) pošlje na pošto sto zapečatenih pisem. On se z ozirom na jasno besede postave od G. aprila 1870 zanaša , da so ta pisma odpošljejo s prvimi poštnimi vlaki, ker jih je o pravem času na pošto oddal. Naenkrat pride c. k. policijski komisar v poštni lokal, nema nobenega pismenega, še uienj soduijskega ukaza v rokah, ampak ustuo pove poštuemu uradniku, da vseh teh pisem ne smo odposlati. Iu poštui uradnik res uboga. Zgodila se je tedaj uradna konfiskacija |»i*«>in brez soduijskcga ukaza, prestopek po §. 2. prej omenjene postave, kateri bo ima kaznovati z laporom do treh mesecev.
Pa no samo to. C. k. policijski komisar je tudi zlorabil svojo uradno oblast, ker je brez soduijskcga ukaza v rokah zapečatena pisma koniisoiral iu zapeljal poštnega
uraduika, da je tudi on ravnal proti svojim uradnim dolžuostim ter pisma, namesto da bi jih odposlal, zadržavnl na pošti.
Ker je ta čudni prigodek že obče po Ljubljani znan in po pravici jako vznemiruje vse ljudstvo, katero se zanaša na pravo iu postavo ; ker baš pisemska tajnost spada med najimenitnejše pravice državljanov in se v vsaki pravni državi s posebno pazljivostjo čuva, jemljemo si svobodo, mi, preverjeni da živimo v pravni državi, Vas, g. c. kr. državni pravdnik, kateri imate vzvišeni poklic čnvati, varovati in braniti neoskrunlji-vost zakona kot podlogo in vez državnega bitja, kjer koli in od kogar koli jo prelomljen — uljudno vprašati :
1. Ali je Vam to flagrantno prclomljenje pozitivnega zakona znano?
2. Ako ne, ali mislite nemudoma pre-iskavanje začeti z dotičuim poštnim uradnikom in policijskim komisarjem, ter videč, da je stvar istinita
3. v zadostenje razžaljeni postavi takoj v obtožni stan deti krivce, ne izvzemši g. c. k. kranjskega deželnega predsednika grofa Auersperga , ako najdete, da je on početnik onega ukaza.
Dovolite, da Vam izraža zagotovljeuje odlično primernega spoštovanja
„Sitovcta&ki 2V«r**o«i*».
V EJulilJttlli, 14. februarja.
Prošnja do cesarja.
— Iz JI uljitve na Doleujskem 12. febr.: Mi posestniki potrdimo s svojimi podpisi, da naša občiua pristopi k prošnji slovenskih rodoljubov do cesarja. (Podpise prejeli. Ur.)
— Iz %re<l* v konjiškem okraji na Štajerskem, 13. febr.: Naša občina pristopi k prošnji do cesarja, kar kažejo priloženi podpisi skoro vseh večjih posestuikov z g. županom na čvjlu.   (Podpise prejeli. Ur.)
— Od Sv. V Mil* pri Zatičini 13. febr.: Vsa naša občina se pridruži peticiji do cesarja, katero Vam pošljemo s podpisi. (Prejeli. Ur.)
— Občiua lt>a<loliov«i* na Dolenjskem pristopi tudi k prošnji do cesarja. (Podpise prejeli. Ur.)
— Občino &illill*tlfcO pod Šmarno goro, Ksorujc in Mf»04lilje Gil" ■ik4'l ju«" potrde h L21 podpisi vseh posestnikov svoj pristop k peticiji. (Podpise prejeli. Ur.)
Iz Ijiiioiiin a se nam 13. t. m.
piše: Pri nas bo prošnja na cesarja proti direktnim volitvam ni arij ivo podpisuje.
Naši slovenski kmetje to store s pravim povoljnim prepričanjem o škodljivosti tega nemškega manevra.   Podpisujejo  so najod-
ličnejši možje po občinah naše okolice. Živila solidarnost v boju proti našim sovražnikom !
— Posestniki občine V UICIl i€-ii na
ncmško-slovcnski meji, kakor tudi slovensko kat. politično društvo v Vuzeuici piistopa k slovenski peticiji zoper take direktno volitve. (Podpise prejeli. Ur.)
— Občina v Št. IMiiuoiiu na Po-horji je pristopila k slovenski peticiji zoper direktne volitve. Podpisali so župan, vsi občinski odborniki in drugi posestniki. (Podpise prejeli. Ur.)
Politični razgled.
Motrmije dežele.
Načrt voli ine reforme so bode,
ako smemo verjeti „N. fr. P." v prihodnji seji državnega zbora v soboto 15. t. I. predložil. Ministerstvo jo vso strune napelo , da Poljake pridobi ter je celo pripravljeno, predlog o poravnavi z Galicijo, ki je že lani bil izdelan , državnemu zboru v potrjenje predložiti in v denarnem oziru Galiciji posebne koncesijo privoliti. Tedaj povsod deljenje milosti, namesto da bi načelo vlade bilo: vsem narodom enake pravice.
Na ČešMfeim je nabiranje podpisov na prošnjo do cesarja imelo velikanski uspeh. Ni eno mosto, ni ena občina nij zaostala, in češki narod jo zopet sijajno pokazal, da stoji kot en mož za svojo pravico in mu nij volje, niti za en las ne odnehati od svojega prava. V tem pa so češki listi še vedno kon-tiskujejo, in se nam je že večkrat pripetilo, da nobenega praškega opozicijonalnega lista nijsrno v roko dobili." Avstrijska tiskovna svoboda!
«*/*#/* v A* „Slovo" obžaluje, da je vlada pri razdelitvi galiških volilnih okrajev sama poslušala Poljake, nasprotnike Kusinov. „Mi Rusini, toži „Slovo", že skozi Šest let prosimo za direktne volitve, in sedaj se volilni okraji sestavijo samo na prid Poljakov, kakor grof (»duhovski želi. Zoper tako sestavo bi morali energično protestirati." Čestitamo Rusinom zato, kar so dosegli po svojem šestletnem moledovanji. Ako jim tudi šo sedaj oči zaprte ostanejo, da ne vidijo svojih večnih sovražnikov na Dunaji, potem naj le sedem let beračijo po direktnih volitvah, ako jim med tem časom puste še pisati v rusinskom jeziku.
Posilne cliveietue volitve na mesto državnih poslaucev, ki so izgubili svoje mandate, bc bodo samo na Vor ari ber škem razpisale.
V lutnje države.
Liberalni pvitski listi terjajo, da naj zbornica poslancev imenuje preiskovalno komisijo , da se preiščejo barautije Wagencrja i u njegovih tovarišev. Iz olicijoznih listov pa je razvidno, da vlade nij volja, da bi prepustila to zbornici. Mnogi pa celo mislijo, da preiskava proti AVagcuerju ne bode imela uikacega uspeha, ter spominjajo na boje in krčenje vladino, ko je morala grofa Lippe odstaviti, katerega je tudi eu Laskerjev govor „okoli doprinesel." Se ve da, vrana vrani no izkljujo oči.
Iz poročila pruskega denarnega ministra je razvidan, da so Francozi do sedaj že pla čali 333o" milijonov frankov. Od teh se bode porabilo 222« milijonov za splošne državne namerne, dotacije generalov, zidanje trdnjav, brodovje itd., 908 milijonov se bode naložilo v zalogo za invalide. Tako bode ostalo le kakib 200 milijonov frankov, da se razdelijo med posamezne nemške vlade. Ker bode Prosija obdržala večji del zase, bodo drugi Bvoje leliko spravili.
Mraitrairki monarhisti so bili v narodni skupščini zopet poraženi. Hoteli so namreč omejiti svobodo tiska, zato so v seji narodne skupščine 11. februarja predlog stalili, da listi ne smejo prinašati razprav o sejah narodne skupščine, dokler nijso prinesli stenografičnih zapisnikov dotičnih sej. Seveda bi potem ne bil smel noben pariški list ziniti o skupščini, ker bi nobeden ne bil v stunji, prinašati obširnih stenografičnih raz prav. Reakcijonarni predlog je bil s 317 proti 293tim glasovom zavržen. Izid tega glasovanja je dobro znamnje, ker se bode kmalu začei boj med Thicrsom in odsekom trideseterili v narodni skupščini. Sicer pa se hočejo nekateri odborniki spraviti s Thiersom; Jako je poročevalec odseka vojvoda Broglie bil zadnje dni pri njem, in se z njim pogajal. Nasproti pa je deputacija republikanske levice Thiersu zagotovila svojo pomoč. Thiers je rekel, da upa, da se bode odsek udal njegovim zahtevam, sicer pa bode stavil svoje predloge k nacrtanim postavam v narodni skupščini.
l&panjski kralj Amadeo je 11. t. m. ob dveh popoldne poslal kongresu in kor-tesom sporočilo, v katerem se odpoveduje španjski kroni, ter je drugo jutro ob šestih zjutraj zapustil s svojo rodovino Madrid. Napravila ga je k temu pomenljivemu koraku najbolj nepokorščina armade. Videl je, da mu bode teško, častno vladati dalje, zato je rajši sam zapustil nemirno kraljestvo. Državni zbor se je nato izrekel v permanenco, ter imenoval komisijo 50 udov, da se ohrani javni red. Zvečer se je imela v Madridu oklicati republika. Natančnejih poročil še manjka. Se ve da se bo republika težko obdržala, ker telegraf poroča, da razni preten-dentje in njih privrženci kakor gladni volkovi Trejo od vseh strani na Španjsko. Karlisti, Alfonisti, vojvoda Montpensier, vse hoče vladati ondi. Španjci bodo še mnogo trpeli, preden se iznebe vse te drukali.
w Najnovejše poročilo naznanja, da je zbornica poslancev (kortes) že proklamirala španjsko republiko.   Bog daj srečo!
Švicarska vlada je prepovedala genovskemu fajmoštru Mermillodu, opravljati funkcije apostoljskega vikarja, ker mu je papež to čast samolastno podelil, ter s tem brez vladine vednosti premenil meje švicarskih škofij. Če ne bo ubogal, bode prognan iz genovskega kantona.
Kakor „Times" poročajo, seje aštgMefki minister Gladstone izrekel glede nove postave M prenaredbo irskih vseučilišč za to, da se dajo protestantom in katoličanom enake pravice, i
Dopisi.
IJE Idrije, 12. februarja, flzv. dop.] Mojstru slovenskih pesnikov na čast je praznovala idrijska narodna čitalnica 9. t. m. slovesno besedo. Odbor si je pridobil za to slavnost zopet nekaj novih močij in pozdravljati moramo radostno uspešno delovanje njegovo. Slavnost se je pričela z govorom: V slavo Vodniku. Govornik g. Kenda nam je skozi in skozi ustrezal s svojim obširnim govorom in veseli nas, da poprijema se nekaj Časa sem mladina rešitve enacih težavnejih nalogov, da ona kljubu želji „ari-stokratičnik" osob, da naj namreč popusti slovensko reč, ter se zavije na pot renegat stva, kakor one same, ostaje zvesta majki
Slavi ter jo podpira pri vsakej priložnosti. Ženski zbor nas je sedaj tem bolj zanimal, ker je bila v njem tudi že dobro znana izvrstna pevkinja gospa Serjunova, ki je prevzela tudi trud, da se je pesem dobro študirala, in ki se je jako odlikovala v samospevu % možkim zborom. Take točke progiamove nam bodo vselej po godu. Deklamacija s slovesnim prizorom in kresom nam je bila nekaj novega. Tri krasne gospice slavile so združeno neumerlega Vodnika. Izmed gospodičin vezala je so9ebno g. E. nase pozornost slehernega, ker ona je bila nova prikazen na našem odru. Možki zbori so se držali dobro. Občno pohvalo so dobili: gospodičina Haumacherjcva, g. Božič in g. Kcuda v igri: „Osodepolna biljeta". Na tako neprecenljivo moč, kakor je gospodičina B., sme biti Čitalnica ponosna. 8 to besedo je naredila čitalnica nov korak napredka. — Oziroma na vse strani sijajne slavnosti ne moremo zamolčati opombice nečega Btarokopitneža. Ta možicelj iznebil se je namreč v gostilni, kjer kritikuje ter pre-tre8iijo tako zvani „Schirapfcomite" vsak dogodek, naj rajše pa čez Slovence pada, sledečih „pomenljivih" besedi: „ČLtalnica je podobna trdnemu sodu, kateremu pa manjka ene doge; če vlivaš in vlivaš, poln vendar ne bode nikoli". — Vemo kam to leti in kaj se s tem namerava, a bistroumni gospo-spodine! stopite na dan vi in vsi isti, ki so nezadovoljni s sedanjimi razmerami! pokažite, da smo tudi Idrijčani sami v stanu voditi čitalnico! dobro — drugo leto bomo vas predlagali za predsednika, ker vam sedanji nij po mislih. Pod vašim krilom bode čitalnica gotova svojega obstanka. Nabirajte torej, časa imate deset mesecev, karkoli spoznate za dobro v izpolnitev luknje sodove. — 19. svečana bode v čitalnici veliki ples. Govori se tudi o maškeradi, koja naj bi bila 24. t. m.; glede na to, da nij bilo v Čitalnici Še nikedar prave maškerade, in da šteje čitalnica ogromno število plesaželjne mladine, ki ima tudi rada premembo, bi si. odbor gotovo ustregel društvenikom, ako odloči ma-škerado na omenjeni dan. •—
O podpisovanji prošnje do cesarja poročam drugi pot.
Je ]»<Mljiii!Nke doline na Koroškem 11. febr. jlzv. dop.] Nove šolske postave so dobre, vendar nij ž njimi pravega vspeha. Od kod tedaj izvira, da naša uka-željna mladina do tiste stopinje vednosti ne dospe, kakor bi jo po novih šolskih postavah pričakovati imeli ? Učitelji so na K o r o š k e m, ako tudi ne naj bolje, vendar dobro plačani, njih stan se je zdatno izbojšal. Pri vsem tem pa zaželenega vspeha pri naših otrocih vendar ne vidimo. Po 4 leta vidimo dečka pridno v šolo hoditi, to nij ravno malo časa, in kaj se je naučil ? Brati in pisati (in slovensko se slabo), o računjenji pa skoraj nij sledu. Način podučevanja nij pravi, je napačen, naj reko gospodje učitelji, kar hote. Velika veČina otrok pri nas je slovenska, nekatere naše šole so s samo slovensko mladino na-polnene, podučevanje pa ali čisto nemško ali vsaj večjidel; slovensko stene na slovenski zemlji so z nemškimi tablami, zemljevidi itd. pokrite, da bi otrok vedno le nemško videl in nemško mislil. Slovenski jezik se le takrat rabi, kadar si učitelj drugače pomagati ne more, kakor naši ustavorerei svojo volilno postavo za silo. Gospoda, kje je ravnoprav-
nost, doslednost §. 19?! — Odkar se naši učitelji plačujejo iz javnih zakladov in jim je boljša prihodnost preskrbljena, bi Človek mislil, da bodo tudi oni za občni blagor in napredek bolje skrbeli in darovali svoje ni oči, a kaže *c, da ne. Mislijo si, saj smo kakor cesarski uradniki, nad nami ni4t€c ne čuje, oe ve kako podučujera, ne boni niti obdarovan niti kaznovan, in — v nemar puščajo svoje opravilo. — Kedaj bo bolje? Čemu plačujemo davek? Morda da nam naše otroke ponemčujeteV Tu naj bi vlada več storila v duhu pravice in ravnopravnosti, ne pa tabore, očitne shode, branje v društvih prepovedovala in slovanske časopise konfiskovala !
Iz JFriinkolovegrti blizu Celja, 12. febr. (Raz saj a nje volkov po naših krajih.) Naši najstarši ljudje ne pomnijo, da bi se bili volkovi v tako obilem številu in tako drzni v naš okraj pritepli. V hudih zimah preteklega desetletja bilo je včasih slišati, da se je tak ljuti hudobnež tu pa tam v kakem velikem gozdu prikazal; da bi bil pa kedaj tako drzen, se celo Človeškim stanovanjem bližati, kakor letos, tega nihče ne pomni. Neki kmet naše fare, UurČnik po imenu, je sejal pred kratkim na svoji njivi korenje. (Sneg še tačas nij bil tako velik ; sedaj ga imamo skoraj možu na debelo.) Kar zagleda v vinogradu, ki leži ravno doli pod njivo, neko voliko zver, mesarskemu psu podobno, ležati. Ugibal je sem ter tjc, kaj ta prikazen tukaj hoče. Zapodi kepo snega, da bi jo odgnal, pa kako se prestraši, ko se zver vzdigne in mu velike ostre zobe iz širokega žrela pokaže. Kmet spoznavši volka, smukne v svoj hram, ki po sreči n\j bil daleč in jo tako srečno odnese. Tudi neki drugi kmet Lipčnik je videl volka, ko se je ravno s svojimi hudobnimi naklepi okolo njegovega hleva plazil. Bil je tako srečen ga videti, pa tudi tako korajžen, mu v svoj hlev srečno pete odnesti. Hotel j« volka sicer oplašiti s tem, da se je nad njim stresal, pa i— volk nij zajec in namesti da bi se mu odmikal, se mu je le bližal. — Ne daleč od naše farne cerkve in okolo pod-družnice sv. Trojice so povsod najti po snega sledovi volkov. Da se temu samovoljnemu in neprivoljenemu postopanju hudobnih volkov v okom pride, izdalo je si. celjsko okrajno glavarstvo ukaz, da morajo vsi odraščeni in krepki možaki našega okraja pod vodstvom g. Z. jutri 13. svečana z orožjem nad te divje sovražnike. Kako se bodo bili, naznanil bodem prihodnjič, in ako bi bil iz našega kraja telegraf do Vas, poslal bi Vam še celo telegram, da prej ko mogoče zveste, na kateiej strani bo zmaga in kateri bo prejel v znamenje posebno hrabrega obnašanja volkovo kožo v častni spomin.
Upam, da pri nas ne bode prepira za-stran volkovih kož, kakor je bilo oni dan v Konjicah, kjer se je prepir po dr. Holzin-gerju iz Gradca po telegrafičnem potu rešiti moral. Neki tamošnji posestnik je ustrelil volka; bil je pa pri tem sam skoraj v smrtno nevarnost prišel, ker na prvi strel volk nij pade!, nego se je razsrden proti njemu obrnil. Zdaj je hitro šc enkrat puško nabil, a roka se mu je strahu tresla in nasipal je skoraj pol oevi s smodnikom in zrnjem. Poči v drugič po volku, pa pri tej priliki tudi sam na hrbet pade, ker ga je puškino kopito preveč dregnilo. Vendar je tudi volk po sreči dosti dobil in obležal.   In to tako
krvavo zasluženo volkovo kožo mu je hotel tamošnji najemnik lova odvzeti, misle, da se navadna lovska pravila tudi tukaj porabiti dado 1 Vendar dr. H. je ta prepir rešil in prisodil hrabremu posestniku ne samo kožo, temuč tudi darilo, kar mu tudi po pravici gre. — Vozniki, ki mimo nas v Celje deske vozijo, pripovedujejo, da je v O p 1 o t-nici blizu Konjic, volk nosečo ženo raztrgal. —
B.
Iz Tl'Nta, 11. febr. [Izv. dop.] (Naša pošta. — Iz slovenske okolice,). Čitali smo že večkrat, kako je ljubljanska pošta zavire delala posebno „Slov. Narodu". Naj omenim, kaka je pošta v Trstu, kjer je glavno vodstvo. V Trstu imamo več ko dve tretjini uradnikov na pošti, ki ne razumejo prav nič našega jezika. Pri ekspediciji časnikov je neki trd Lah, ki nikoli časnikov slovenskih po naslovljenih predalih prav no razdeli. Meni se jc pripetilo, da dva iztisa J3L Naroda" uijsero prejel, številko 2. februarja sem še le H. februarja dobil, ko je pred že vso Istro obhodila, in še le v Kopru so zapazili lepo tiskano besedo „Trst" in ga potem res v Trst vrnili. Dencs pa sem zopet dobil „81. Nar." od pretočenega petka, ker je poprej  v Pulj potoval!
Dopis v „Slov. Narodu" o poitalijančenji rojanske šole je vzbudil velik vihar med ondotnimi izdajicami. Kovač in glavni faktor prošnje, učitelj Bonin, jc bil sklical na mah vse svoje vredne kompanjoue v krčmo k Fertotu, da se pogovore, kako bi se v Časnikih opravičevali. Poizvedelo se je še le zdaj, da samo 8 podpisov je prostovoljnih. Vse druge je župan Ferluga, ali njegov zvesti tajnik Bonin sam vpisal. Dalo se bode o tem jako lepo pritožbo vložiti, da so podpisani, ne da bi bili oni znali, za kaj so podpisali, voljni, osobno te prevare od strani župana in učitelja preklicati. — Zakaj se je vse to vršilo, je jako čudno. Žaba je vzdignila nogo, ko je videla, da so konja kovali; isto sta naša dva slamorezca Ferluga in Bonin posnemala. Splošno govorjenje je zdaj v okolici, da Bonin se bode povzdignil na stopinjo učitelja 3. razreda, Ferluga pa, ker je njegovemu županstvu odklenkalo, postal bi rad komisar za Barkolo, Greto in Rojan. Magistrat je že službo razpisal. A v pogodbah stoji, da jc prosilec moral študirati nižjo gimnazijo ali nižjo realko, izdajica naš Ferluga pa, to vsak zna, je bil samo na vseučilišči v Skednu. On je tako sposoben za komisarja, kakor kozel za vrtnarja, ali volk za pastirja. Pa modri Bonin mu slika z zlatimi barvami prihodnost.
Iz Mozirja* 7. febr. [Izvirni dop.] (Naša trgovina. — Narodna veselica.) Hvala Bogu — vzdihnil je marsikateri, ko je pretečeni teden tudi pri nas začelo snežiti in zmrzovati, kajti gotovo, tako kakor mi v našem kraji, si je le malokateri ledu in snega želel. Pa tudi kaj žalostno bi bilo za nas, ako bi letošuja zima brez snega bila prešla, kako bi bilo mogočo les, ki ga imamo na planinah nakopičenega, k žagam spraviti in naše trgovino z losom nadaljevati? In vendar je les to, kar nam denarja daje; ako hode enkrat tega zmanjkalo, bi tudi po nas bilo, — pa upamo, da se to ne zgodi — vsaj doživeli mi ne bodemo. Vsak skrben gospodar, ki se je količkaj podvizal, jc pri zadnjem snegu lehko svoj les od planiu v bližnje grabe spravil, iz katerih potem les
po vozeh ali po vodi s plavom dobiva. Da je pri tem, ka je sneg bolje mehek in mraza nič nij kaj bilo, spravilo težavneje in tudi več stane, kot če je pot gladek, to je razumljivo. Zarad tega je pa tudi cena pri nas precej visoka, akoprem imamo zdaj v dolini dovolj lesa spravljenega in kupčija z lesom nič kaj živahna nij.
Da pa je temu tako, uzrok je slabo denarno stanje v spodnjih krajih. V Belgradu, Zemunu, Pančevu itd. sploh v vseb večih krajih, s katerimi mi kupčujemo, je velika denarna kriza nastala, tako, da tamošnji kupci svoje dolžnosti spolnovati ne morejo in tako nas v velike zadrege spravljajo. Do zdaj smo bili vajeni, od naših kupcev takoj gotov denar dobivati, ali vsaj „obli-gacije" na mali čas, ki so se pa zrni raj še preje, nego je čas dotokel, izplačevale. Nikdar nijsrao poprej čuli, da bi kateri naših kupčevalcev v škodo prišel, ali da bi bil prisiljen, sodnijske pomoči iskati.
Zdaj je to drugače. Naši trgovci morajo zdaj osobno v Pančevo, Belgrad itd. se voziti , da denar od dolžnikov izterjajo in pogostoraa se ne opravi po mirnem potu nič, treba jc celo reč kacemu odvetniku prepustiti in to lahko vsak previdi, koliko je potem haska. Če se dalje premisli, da jc pri nas cena lesu precej visoka in se trdno drži, v doljnih krajih pa denarja pomankuje, se bode teško da trgovina z lesom dobro obnesla. Tudi pri nas so nekateri, ki imajo ledenice, prisiljeni bili, jc s snegom napolnjevati. Radovedni smo, Če bodemo o kresu še kaj sledu od snega našli, ker bil je takoj meheh in le malo so ga solili.
Da je zdaj pustni čas, tega smo se tudi mi prepričali. Pretcčcno nedeljo je tukajšni poštar in gostilničar gospod Tone G ori čar v svojih za enake veselice čisto primernih prostorih pustno zabavo s petjem , tombolo in se ve da tudi plesom aranžiral, ki njemu in njegovej ljubeznjivi gospodinji vso čast dela. Čisti iznesek tombole, ki je bil precej zdaten, ker so tukajšnji tržani sami dobitke dali, se je v prid tukajšnji šoli obrnil. — Tukajšnji kvartet, z našim gosp. učiteljem Škoflekom na čelu, jc prav dobro svojo nalogo izvršil. — Vsa hvala gre tedaj aranže-roma gospodoma Goričarju in Skofleku, in se nadejamo, da bodemo še več tako veselih ve čerov doživeli. — Prejšnja leta imeli smo „pri Zviru" ztnirom svoje pustne veselice, pa letos jc tamo vse zamolklo in utihnilo. Tam, kjer so poprej vesele slovenske pesmi donele, zdaj hripavi nemškutarski glas svoje podložnike komandira. Mi obračamo svoj up na mladi zarod, ki ne bode pozabil, da smo Savinčanje zmirom v prvi vrsti narodnjakov stali, in da pri nas za nemškutarenja nij tla.
Iz Zii|prc?1m 11. feb. [Izvir, dop.] (Baron Rauch) se je začel iz moraličnega prognanstva, v katero ga je vojni sod v Petrinji obsodil bil, zopet v pošteuo človeško društvo povračovati. Prvi poskusi v ta nameu so že storjeni. Njegova stranka upotrcbljujc v naj novejši čas vsa mogoča sredstva, da ga v javnem mnenji zopet vzdigne! Kakor znano, tožil jc Rauch, ko jo še hrvatski ban bil, taČas v vojnem Sisku izhajavši narod-njaški list „Zatočnik" za voljo tega, ker mu jc očital, da je deželo ogoljufal, da je sv< jo Uradno oblast zlorabil, iu ker ga je osobno na časti razžalil, rckši daje lopov ali lump. — Dotične toženo člauke spisal je Mrazovič,
in po vloženej tožbi tudi odgovornost za nje pred sodom na sebe vzel.   Rauchova tožba proti  „Zatočniku"  pretvorila se je tedaj v tožbo Raucha proti Mrazoviču. Zadevni Članki o izsušenji Lonjskopolja so bili nalašč tako ostro pinani,  da je bil Rauch moralično primoran : tožiti.   Ker pa ima Rauch Čisto posebne nazore o tem, kaj je moralno, je sto-prv onda tožbo vložil,   ko je bil na to od ogerske vlade na ravnost pozvan. Sreča mu v tej tožbi nij bila naklonjena.  V vseh treh instancah je bil odbit.   Vse tri instance so tedaj negativno pripoznalc: da je res deželo ogoljufal,  da je res uradno oblast zlorabil, ter da je res lump, kateremu se z razkrivanjem resničnih činov nij čast žalila! — Nasledek tega je bil, da je moral banstvo položiti, ter da je bil iz vsakega poštenega društva izobčen. — Namesto da bi bil Rauch kuto pokore oblekel, intrigiral je neprestano l»roti narodnej stranki.  Njegov upliv na dejanja in nchauja brv. deželne vlade je bil pod Bcdckovičcm, in do naj novejšega časa tudi pod Vakanovičem toliki, daje od besede do besede resnica, če se reče, da je na Hrvatskem faktično samo on tudi kot razban vladal. Razlog tega leži v onej mogočnej za-slombi,  ki jo je od straui Lonyaya vžival. Szlavy mu pa neče hrbet s svojo oeobo za-slanjati. — Ko so hrv. magjaroni si domi-šljcvali, da so, po od njih samih inscenira-nej Sinkovičjadi vodje narodne stranke vse narodovo zaupanje izgubili, mislili so, da je prišel pravi moment, med narod, kakor med čredo ovac,   s svojim volkom Rauchom planiti, ter ga spet na bansko stolico posaditi. V ta namen je šla posebna magjaronska deputacija v Pešto, in pod enim je prosil Rauch za revizijo spisov Petrinjske pravde. Deputacija nij nič opravila, kajti Szlavy nij Lon-yay. Kar se pa tiče revizijo spisov Petrinjske pravde, vpraša sc:   kdo je za to kompeten-ten?   „Pest. Lyod" pravi, da bode pravdo ogerski drž. zbor — razume se na posebni kraljevi nalog — revidiral. — Do sedaj je bil U8us v vseh ustavnih državah, da je narodno zastopstvo zakone stvarjalo, njih izve-denje pa vladi nalagalo, pridržaje sebi samo nadgledanje praviluega izvedenja. Če bi Pe-trinjski sod v Rauchovcj tožbi po zakonu sodil bil, ki ga je ogerski drž. zbor storil, bi ta zbor res neko pravico imel, preiskati: dali sc jo zakon pravilno rabil, da-li ne? Ker je pa Petrinjski sod Rauchovo tožbo po zakonu sodil,   katerega nij ogerski  drž. zbor storil, naravno ta zbor nij kompetenten, ta zakon komeutovati, še manje pa njegovo rabo kontrolirati. Sicer pa nij verjetno, da bo Nj. Vcličaustvo v pravdno  revizijo privolilo, ker si je že poprej, ko je pravda še v propisanom redu tekla, vse spise na uvidenje predložiti dalo.  Če bi pa vendar do revizije prišlo,  so hrv. narodnoj stranki tega nij treba bati;  njo čaka nova zmaga,   Itaue.ha pa še veče osramotenje.
Domače svtari.
— (Živela „zlata svoboda"!) Zopet nov dokaz, kako liberalno se živi v Avstriji pod slavebogato vlado ministerstva Auer8pergovega, Regisscur slovenskega gledališča in igralec gosp. Nolli je imel v svoji zadnji roli peti več kupletov. Naredil si je bil nekoliko jih, nedolžnih iz dnevnega življenja. Ali cenzor, policijski svetovalec gosp.
Ahčin mu je vse konfisciral,  med drugimi
tudi to-le nedolžno strofo:
Dežela je kranjska dobila pravdo lepo,
V kateri za pol milijona jc šlo;
Pa vendar v kazini tnožički ho b'li,
K' so želeli da pravdo bi zgubili mi.
Tu je človeka kar groza in strah,
Da, svet kraal' pepel bo in prah!
Ker je občinstvo priljubljenega igralca izpozivljalo in hotelo, da kaj poje, pel je to strofo, pa popravil jo tako, da je celo na-mestu iukrimiuiranega „v kazi u i" pel „v Ljubljani". — Predvčcranjem pak so ga za to pred ljubljansko soduijo povabili iu obsodili na 50 gld. kazni. Kaj nij to nem-ško liberalno commc il fattt?
— (V Trstu) dajo denes 14. febr. pod-oficirji našega domačega, Kuhnovega polka svoj ples v salonu „Mouto Verdc". Vabilo, katero so poslali večini povabljencem, je tiskano v slovenskem jeziku. Tudi naroden napredek !
— (G. F. Kanderual) profesor na ljubljanski gimnaziji, je imenovan za profesorja na tržaški državni gimnaziji. Nij gotovo še, da bi g. K. prevzel svojo novo mesto, temuč najbrž ostane v Ljubljani.
— (Celovška čitalnica) napravi v nedeljo 16« t. m. besedo s petjem, deklamacijo in plesom, k katerej se vsi čest. gg. so-ndje uljudno vabijo. Pričetck ob l/t8 ari zvečer. — Neudje, ki so žele udeležiti veselice, naj so prej oglase pri društvenem knjižničarju zaradi vstopnic. Odbor.
— (Ljubljanska stavbena banka) je kupila tukajšni Malič-ev hotel („Stadt Wicnu) za 140.000 gld.
Očitna zahvala.
Gospodu Janezu Zalokarju špediterju v Trstu, ki je povodom smrti svojega sploh spoštovanega očeta ubogim Metličanom in Križevčanom 100 gl. plemenito naklonil, izrekam v imenu vseh obdarjenikov najtoplejšo zahvalo.
Metlika 12. februarja 1873.
Fiiiur im uh* i h. župan.
Opomenica.
Konkursi t Pri c. k. poštni direkciji v Trstu llulba koncipista, H00 gl. in 200 gl, za stanovanje, do 27. t. m.; — pri o. kr. poštni uradniji v Trstu! mesto kontrolorja, 1100 gl. in 250 gl. za stanovanje do 27. t. in.
Dunajska borsa 14. februarja.
Enotni drž. dolg v bankovcih .   «59 gld. 80 kr.
Enotni drž. dolg v srebru    .   .   73 „ (JO
1860 drž. posojilo.....105 50 [
London.........109 10
Kredita« akcijo......337 " _ "
Akcijo narodno banko   .   .     998 " _ "
Napol..........8 " 09 !
C. k. cekini.......__ " _ '
Srebro.......,     108 " 15
Za svetovno razpostavo
na llmiaji
se kupujejo lepi, dolgi JgeiaSfc.1 lft«Jej
rumeni (blond), rdeči in sivi imajo prednostne cene in se lahko po pošti pošiljajo; tudi se sprejemajo posamezni kosi, in denar za-nje se takoj pošlje. (33—13)
VViliielm Stiitz,
v »Zvezdi" (Nternallce), hiš. štev. 30 v Ljubljani
Čestitemu p. n. občinstvu naznanjamo, da smo gostilnico
„zum Blumenstocker
v židovski ulici prevzele. .
Za natančno postrežbo, dobro kuho m pijačo sc bode naj boljo skrbelo.
Naklonjenega obiskovanja se nadojaje, so pod-piiemd z odličnim spoštovanjem
(45_3) Sestre Pogačnik.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
iS      Turnske ure <4G-2)
<► najbolje konstruirane iu jako dober kup, o s 31etuo garancijo in plačili v obrokih
0 so vedno dobivajo pri izdelovalcu
\\ Jane/, M. Pogatschnigg
1 Podnart-Kropa na Gorenjskem. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
H te v. 106.
Razglas.
Sklicujejo se neznani dediči.
C. kr. okrajna, kot zapuščine obravnavna s o d n i j a v 0 r m u ž i, naznanj a, da jo 25. novembra 1872 Vilhelmina Mesner v Ormuži brez poslednjega sporočila umrla.
Ker tej sodniji nij znano, ali in kedo da ima pravico, od njene zapuščiuc dedovati, sc vsi tisti, ki iz kakega koli pravnega razloga misle, da imajo pravico kaj terjati, opominjajo, naj svojo dedinsko pravico v teku enega leta od doli postavljenega dneva, tukajšni sodniji naznanijo in dokažejo, da so bili za dedovanje imenovani, drugače bi se zapuščina, za katero jc bil med tem g. dr. Janez P eto v ar, odvetnik v Ormuži kot oskrbnik postavljen, s tistimi, ki se bodo kot imenovani dediči in s pravimi dedinskimi imeni izpričali, razspravljala iu se njim prisodila, oni del zapuščine pa, za katerega so nihče nij oglasil, ali pa, če bi nihče kot dedič imenovan ne bil, celo zapuščino, ker brez dedičev, vzame država.
Ormu ž dne 20. januarja 1873.
(52-3) Scliilling.
brez zdravila
Na prsih in plučah
bolanl 80 po   n:ira\ n.'in potu 11111 i v obupnih in od zdravnikov ca nenzdruvljl ve razglašenih HluCajih radikalno ozilrarUaJo
brez zdravila.
Po natančnem popisu bolezni pove pismeno vefl
Dir. J. II. FicRert, Berlin.
VVall-Strasse No. 23.
Honorar :. «1.1. a. v., ki «e naj plamu priloži.
|(162—44)    broz zdravila
PluČna sušica je ozdravljiva!
dokazano v knjigi, katera jo ravnokar v 8. natisu na dan prišla in katerej užc
iii ii       4» 11 so« iiovo M |m>iii I
iivl.M'ii h« zahvaljuje. Način lečenja je vsakteiuiku razumljivo popisan od M. Auerbach-a. £a\ ■*-» v ljenje je prosto. MtroMki muli, povsod rabi ji vo, v* pela rticii-U.iIVii. Dobiva se na pošiljatev 1 tolarja 5 sreb. grošev — 2 gl. = frank. 40 Cts. od (247—10)
J. V. Albert-u
Munchen, Muximiliaiisstr. Nr. 3 7.
Spričevalo.
Znanostiio mnenje
o antiartritičnem antirevmatičnem čaju /,a čiščenje krvi
lekarja gospoda
Wilhelm-a.
Čeravno Wilhelmov čaj in čišćenje krvi po svojih sploh znanih izvrstnih lastnostih žn zdavnej nenavadno .sinje, sem ga vendar jaz tudi zarad znanstvenega sojenja zelo natanko in izvedno preiskal; po takili pro-iskavanjih se namreč prednosti in dobro lastnosti zdravil vedno bolj poi/.vejo in nepristranskim načinom odločijo, tako da potom občinstvo z najvećim zaupanjem vodno daljo in obširnejo take zdravila rabi.
Jaz sem antlartritieui nntirevina-tlčnl <•«» j ta člSčeuje krvi, iznajden otl gospodu, lekarja i'. IVilheliun v Meun-kirclien pri IHiiiaji, aualitično-kcmično, iurniakologično-inikroskopično in dinuinično-fizijologično preiskal; kajti le vsled takega preiskovanja so moro prava vrednost takega zdravi a odločiti. Vsled tega preiskovanja ao nahajajo v Wilhelmovem čaja za čiščenje krvi drobne, žlabno, izbrane, nokaj lepo-disooe, primerno lepodišečo, malo grenke hi obilno okstraktivno, krv čistočo rastlinsko tvarino. NihČo ne moro to rastlinsko prvino vsako za-so po imenu (»značiti, kor znanost šo nij na tisti stopinji, da bi v kemičnih, or-ganičnih tvarinah posamezno delo najnatanč-nejo določila, in taka mešanica je Wllhel-uiov čaj za čiftčenje krvi. Inače pa znanosti no onečastujo, ako izpove, kaj šo no izpolnovati. Iz tega pa tudi najdoločnejo sledi, da niličo no more »Vilhelmovega čaja za čiščenje krvi ponarediti, In «la se i»o-narejanja nikdar z izvirnim »lagati ne morejo, ker nikče posamezne dele taistega na tanko ne pozna. Wllhel-mov Izviren čaj za čiščenje krvi ima obilno takih ekstraktivnih rastlinskih tvarin, katere so zdravju popolnem neškodljivo, vendar pa imajo pri različnih nadlogah in boleznih človeškega telesa neizmerno zdravilno inoč in učin, kakor so to razvidi iz pisem vseh velikih iu imenitnih -zdravnikov; posubno pa pri sledečih in veliko drugih nadlogah in boleznih so jo ta čaj vsled svojih neizmerno uspešnih dolov izvrstno izkazal: namreč pri spolnih, čutniških in krvnih boleznih vsake vrste, n. pr. pri protinu, revmatizmu, putnicii bolenji po udih, spolnem oslabljenji, popačen], krvi, pomanjkanji krvi, bramorjih, spušajih, zlati žili, močenji itd. pri boleznih vsake vrste na jetrah, vranici, obisti, v želodcu, u. pr. ako nam nič ne diši, imamo slab želodec, ne moremo prenavljati, smo zamaseni, pri zlatanoi, bledici, scavnih nadlogah, ako smo pobiti in otožni, pri maternici ud. itd.
Dakle sliši h'llheluiov čaj za čiščenje krvi med one zdravila, katera »e po svojih Jako Izvrstnih lastnostih ugodno odlikujejo, in zasluzi turaj, da so k občnemu upotrehovanju po pravici vedno daljo razširja in priporoča, kar jaz s tem s svojim mnenjem in nepristransko, kakor so znanosti in resnici spodobi, potrjujem in po-včrjain.
L. 8. Dr. ■ ■«»«*.
kralj, pruski aprob. iekar I. reda, preiskovalni komik in znanstveni strokovnjak za zdravilske, lekarsko, tehnično, kemično iu zdravstveno reui. Bero lin 23. oktobra 1871.
Svarimo pred ponarejanjem in sleparijo.
Pri kupovanji naj p. n. občinstvo natanko gleda na postavno braubiuo marko in naslov, ki se nahaja pri vsakem zavitku na zunanji strani,  da so po sleparijah no ogoljufa.
Pravi Wilhelmov antuu trični antirevnia-tični čaj za čiščenje krvi se dobiva le iz prvo mednarodne fabrikacije Wilhelmovega aiuiar-tričnega antirevmatičnega čaja za čiščenje krvi v Nounkirchen pri Dunaji ali v mojih po časnikih ncvcdcuih zalogah.
Zavitek, v 8 obrokov razdeljen, po predpisu zdravnika pripravljen, s podukom v različnih jezicih 1 gl., posebej za kolek in zavoj 10 kr. (lo—1)
Na ugodnost p. n. občinstva se pravi \Vilhelitiov untiai trilični in niitiievmatičiii čaj za čiščenje krvi tudi doliva: Mariboru pn Al. Kvaiulestu; vCelji pri Woggu in Kadako-vicu; v Loncu pri L. Mullerju, v Varaždinu pri dr. A. Ilalterju.
Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan fcJeiuen.
Lasimna m tibk „Namiuc tn-karue"