iof!
?,T
de-
*
PRIMORSKI DNEVNIK
j-^na 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din
r_RS T petek, 8. avgusta 1947
Poštnina piačana v gotovini Sp'dizlom tn abbon. postale
Stev. 664
UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I NAD.
Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807
Rokopisi se ne vračajo.
OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 83-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni in pravni 60 lir. osmrtnice 70 lir.
NAROČNINA
Cona A: mesečna 240, četrtletna 700, polletna 1300, celoletna 2400 lir; Cona B: 144, 414, 792,1440 jugolir; FLRJ: 55,165,330,650din.
Čekovni račun na ime «Ljudska založba,: Trst 11-5156; Ra ka 45-301; Ljubljana 60-4041-30.
Ob obletnici ustanovitve Slovansko-italijanske antifašistične unije
ZA DOSEGO MIRU M BLAGOSTANJA
morajo vsi člani in prijate}ji sistične un ie strniti okoii nje in bo vsak iskren demokrat
ANTIFAŠISTI!
Ij.12, avgusta potekata dve leti, od kar je bila ustanov-poljt j v°Va n sko-i tali j a nska antifašistična unija, masovna Hje [)<jUa orf>anizacija, ki se je z delovanjem za uresničenji UeSa programa, ki sloni na temeljih demokracije in Wra)a med Slovenci in Italijani Julijske krajine, globoko ; ...av srca tu živečega prebivalstva obeh narodnosti, i l& v0Vansko-itaiijanska antifašistična unija, ki je nasta-foJT-rbe in v borbi za demokracijo žrtvovala mno-61 tiii- čjanov, je v dveh letih svojega obstoja z ozirom razmere dokazala, da je predvidevala najbolj ‘ožiti«0 re®.‘tev problemov STO-ja, posebno glede mirnega i različnih narodnostnih skupin.
St ^s°či članov Slovansko - italijanske antifašistično srdt m u*Pe„kb ^ .iiil Je v teh dveh letih ostre in če-ditj, j ®. Politične borbe dosegla, nam dajejo pravico trmi L ,a. 1 treba Slovansko-italijansko antifašistično Juv«stanoMti, če bi je ne bilo.
»n0ži "f.ni posebni vlogi politične organizacije ljudskih Ptjpad , delujejo na različnih političnih področjih in ki Ha različnim narodnostnim skupinam, bi je ne mo-5Pin °.'nes?lt'i niti politična stranka, večja ali manjša t ***’ ^ •i6 politično bolj razvita in zavedna, niti aiejea a °H kulturna organizacija, katere delovanje je o-V ,^.rav zaradi različnih narodnostnih skupin.
eJ neoporečni sili, v uspehih Slovansko-italijanske thina/ ne uni-fe *n zavidanja vredni prilagoditvi pro-jamči	našega	okoija — prilagoditev, ki nam
ht0]je ^aljnje zmage v bodočnosti — je treba iskati Sjitiovi ** histerične napade naših nasprotnikov, ki se v k%tv80Vinističnl zasl6PlJenosti do našega delovanja za Politijjo° me<* nar°di temu upirajo in se s tako imenovano *Oarodne enotnostih zapiraio sami vase, nasprotni libaj,;;u, zW'žanju z drugimi narodnostnimi slmninami in “* želijo sporazum med različnimi narodi- Ta slepa
Slovansko-ita l anske antifa-neumorno de.ovati na tem, STO-ja okrepil njene vrste
politika mora privesti le do cepljenja samih Italijanov in do stalnih nacionalističnih sporov ter morda celo do nove vojne z novimi žrtvami za nas h vse človeštvo-
Javno lahko izpovemo, da le politična gibanja, kot je Slovansko-italijanska antifašistična unija, dostopna vsem. Iti delujejo za blagostanje ne glede na narodnostno ali versko pripadnost, lahko preprečijo nove vojne in privedejo do bratstva med narodi, do miru in blagostanja.
V teh končnih ciljih se iziažajo temeljne točke programa Slovansko-italijanske antifašistične unije, ki hoče, da postane STO ne izhodišče večnih sporov med Italijo in Jugoslavijo, med zapadom in vzhodom, med različnimi narodi glede oblik družbene organizacije, temveč točka, ki naj povezuje narode v sporazumevanju in pred vsem dve veliki sosedni demokraciji-italijansko in jugoslovansko.
Kdor ima jasen pogled in upošteva posebne politične in narodnostne pogoje STO-ja, mora priznati važnost dveletnega delovanja Slovansko-italijanske antifašistične unije med ljudskimi množicami in potrebo, da Slovansko-italijanska antifašistična unija z isto vztrajnostjo to delo tudi v bodoče nadaljuje.
Da bo Slovansko-italijanska antifašistična unija uresničila svoj obsežen program na vseh popriščih javnega življenja, se morajo njeni člani in prijatelji strniti okoli nje In neumorno delovati na tem, da bo vsak iskren demokrat STO-ja okrepil njene vrste in z vsemi svojimi silami pripomogel k uresničenju njenih ciljev, bi si jih je Slovansko-italijanska antifašistična unija postavila, to je za dosego miru in splošnega blagostanja.
NAJ ŽTVI DEMOKRACIJA!
NAJ ŽIVI BRATSTVO MED NARODI!
NAJ ŽTVI SLOVANSKO-ITALIJANSKA ANTIFAŠISTIČNA UNIJA!
Izdajalsko delo
Nikole Pelkova
Sofija, 7. (Tanjug) — Na razpravi Nikoli Petkovu *n njegovim sodelavcem je obtoženec Atanasov izjavil, da je imela vojaška organizacija nam ;n zbirati vse elemente, ki nasprotujejo vladn; politiki. Organizacija je izdelala tudi načrt za državni udar in v ta camen je polkovnik Ivanov stopil v stik s Petkovim.
Obtoženj Boris Grgov je izjavil, da je bil Ivanov v tesnili zvezah z reakcionarnimi krogi Nikole Petkova. Sam je skupno z Ivanovim obiskal Petkova, ki je izjavil, da je domovinska fronta v krizi in da se predvideva tuja intervencija za sestavo nove vlade.
Grgov je izpovedal, da je sklenil aktivno sodelovati, da bi s silo odstranil; sedanjo vlado.
Ivanov je izjavil, da mu je Petkov dal nalog, naj poriva ljudstvo, naj napada organe ljudske oblasti, naj izvaja sabotažo in povzroča nerede. Petkov mu je dal tudi nalog, naj pripravi kadre za oborože-no borbo proti vladi ter naj orga-nlz ra nerede, ki bi omogočili tujo intervencijo in prihod tujih čet v Bolgarijo, iz Grčije in Turčije. Ivanov je vodil prve terorisrične akcije v okolici Sv!stova. kjer je organiziral napade in požige.
Zaslišan je bil nato Nikola Petkov, k; je izjavil, da se ne čuti kriv-ga. Izjavil je tudi, da nekaterih obtožencev sploh ne pozna in da ni imel političnih razgovorov s tist-mi, ki jih pozna. Večkrat pa je padel v protislovje. Razprava se nadaljuje.
MELBOURNE. — Na krovu 10 tisoč tonske motorne ladje «Mahia Vietoria*., ki je zastarana v Melbournu, je zaradi vžiga nitrata nastala eksplozija. Štst oseb je zgubilo življenje; verjetno se bo ladja potopila.
IZJAVE MARŠALA TITA
o Grčiji, o incidentih na avstr jski meji in o Marshallovem načrtu
Beograd, 7. — Agencija «France Presse» poroča, da je maršal Tito
v razgovoru z ravnateljem «Tanju-ga» na Bledu izjavil med drugim: ((Neresnične in izmišljene obtožbe proti grškim sosednim državam, ki so bile izrečene pred Varnostnim svetom, ne predstavljajo v nobenem primeru prave poti do izboljšanja odnosov s temi državami.
Maršal Tito je dalje dejal, da pristransko zadržanje preiskovalne pcdkom’s‘,je OZN v Grčiji ne bo pripomoglo k vzpostavitvi dobrih odnosov med balkanskimi državami, pač pa bo še bolj zapletlo grško vprašanje, s čimer bo še povečana nevarnost za mir v tem delu Evrope. « Nihče ne more oporekati tem trditvam*, je pripjmnil maršal Tito, «če upoštevamo zagrizenost, s katero se komisija trudi, da bi zbrala dokaze v oporo obtožb grške vlade proti Jugoslaviji, Bolgariji in Albaniji.
Maršal Tito je nato navedel primer tako imenovane «mednaxodne brigade* in dejal: «Grška vlada nas obtožuje — in mednarodna reakcija jo pri tem podpira — da pomagamo grškim borcem v nj‘ho-
vi borbi za svobodo. Vse to je pre-Imišljeno z namenom, da v svetu prikažejo, da se vmešavam^ v notranje zadeve Grčije.*
Glede incidentov na avstrijski meji je maršal Tito poudaril, da nekateri vojaški krogi zahodn h držav podpirajo četnike »n ustaše ki prehajajo mejo, da bi vršili teroristična in sabotažna dejanja. Pripomnil je: «2elimo mir in mirni razvoj naše države, ki je bila v vojni hudo prizadeta, in bomo vse to
branili do našega poslednjega d!ha. Zelimo dobrih odnosov z našimi sosedi, toda v sedanjih pogojih ne vid.m možnost; izboljšanja glede Grčije in to tembolj, ker naše odnose kalijo nekatere velike zahodne države.*
V zvezi z odklonitvijo Jugoslavije, da bi se udeležila pariške konference. je maršal Tito dejal, da ne oporeka dejstvu, da bi bila za obnovo Jugoslavije poštena m odkrita pomoč dobrodošla. «Vendar pa,» je pripomnil, «pričO dosedanjih izkustev z zahodnimi državami, in v prvi vrsti z ameriškimi vladnimi krogi, ne verjamemo v možnost odkrite in nezainteresirane pomoč;.*
Maršal Tito je poudaril, da bi morala Jugoslavija na podlag. Marshallovega načrta prevzeti obveznosti, k; bi škodovale njenemu petletnemu načrtu in njenemu gospodarstvu. Maršal Tito je nato obrazložil vzroke, zaradi katerih dvomi v tako pomoč in je navedel, da s» ameriški uradni krog; odklonili podp's pogodbe o zakupu in posojilu med osvobodilno vojn$. Dalje so ti krogi pridržali jugoslovansko zlato v vrednost; 50 milijonov dolarjev, ki ga ZDA še niso vrnUe. Obstoja tudi neke vrste gospodarski blok ameriških krogov proti Jugoslaviji.
...^vna sindikalna zveza je
klavcem vsega sveta reg0 Poslanico:
“ V ^	dve	leti p° žtnagi
p* kfl v niTna napadalcema Hit-
» ^PoitsK em^)i in imperialistični NJ te... >	   i-	—
J'ien t0da pravi mir *e ni za°
za katere so se bo-
narodi s toli-
'■ti, ami
doseženi.
N j
a n3čgove korenine in VSU eii*° D kapitalističnih mo-
'i, tt.'’Xiarni in človeškimi izguba-ie
ie bil sicer vojaško pre■
Poziv Svetovne sindikalne zveze
delavcem vsega sveta, naj se združijo v borbi za mir, demokracijo in boljše življenje
h
*bh ni mar življenje in
ki jH, nar°^°r. Reakcionarne silil l ionizirajo in vodijo tru-
^ ji^pit(,Ikfični karteli, so za-Ofen*ivo proti načinu šiv-
J*. «1 n rnt:	.	...
is zyv° hočejo sovražniki
i r fa.	on/ik/i	Drnn
J Si
Vltj .
ij>anskega ljudstva, ki r fcVrV* naPre<in° človeštvo, j » 8 h- 1 ®riavah, kakor » Gr-.na’ na Kitajskem, v Bra-
:ere uspehe. Prav zara-ni Jr.a<ia v Španiji še vedno Francov režim kljub ju-
l ■ li	ovirajo	in ukinja-
11 ^ teh " in neo^vlsne sindika-.Siih	živijo	delavci v
' % razmerah. Tudi v kolo-.	-reloh izrahljajo delav-
stvo na nečloveški način. S silo odrekajo narodom pravico, da bi sami odločali o svoji usodi. V drugih deželah pa izdaja reakcija ostre protidelavske zakone, odreka delavstvu osnovne sindikalne pravice in slabi njihove organizacije. Kapitalistični monopoli se poslužujejo svoje gospodarske moči za še večje izkoriščanje človeške delovne sile. Za razširjenje gospodarske pomoči na dežele, ki jih je vojna razdejala, hočejo vsiliti nesprejemljive politične in protidemokratične pogoje. V drugih deželah je njihovo vmešavanje združeno s političnim pritiskom, ki nasprotuje pravici narodov, da’ o sebi sami odločajo•
Ker hlastajo po dobičkih, hočejo te gospodarske sile monopolizirati pridobitve dela in tehničnega napredka preti splošni koristi in blaginji človeštva.
Dorofeilo: UKRADI SOI
k  LL ' um uum
Nardson
20. Wilde 7
ij1. Squire 6 milijonov
I0LrS *ave*n ški oficirji bodo sedeli na za,
2(5 blopi - 6 uradnikov pr javnih delih in °4i e t n i k o v al< vod<i podjetij v pre shavi
'o	urad	za	Julijsko
i	včeraj	v	zvez' s
0. *fri Uradu za javna de-^Sta U: "
3e Zavezn;šk!h sil spo-zaključena pre-
^	Pr^V'inost	h v nm/lii 7.a.
h; • SI hriJdno poročilo:
i. . zavezniških sil Oraj zaključena *J^a)v‘‘nost-h v uradu za (J tj, ."J Zavezniški vojaški krajino, k; se
.' JU1*Ja.
e -ul ‘'i J;h imajo, bodo : blas« Vložile naslednje
;	maJ°r	B;-
“t U , šet oddelka za jav-sedmih pri-
Ll* žver^28 ok,°8 20 Jn.Sl a ‘ S-Pogodbami, ki jih B ^ * h,,.ra^Un urada za jav-C°lKml c:vt*n:rni Podlet-bra 1945 do jumja
lešjj,
u^r J- R. Squire, blv-
K flevcMv,2a Javna dela ]c Ji hribi'i' Primerov korup-oit: ^0.-,fh<> 6 milijonov lir, ki novembra 1946 do
l*k7
vNs,
A. Wilde Je
y
, inf 7 ijiu-Pr;mcrov korupcije
N ^kodba^07 Hr v zvczl 2 A 0 mat, v {asu od mar-
K ir
Jtvna ^am«iS(?encev pri r/š h, Pri drJ^e obtoženih pogodb
v Molnik in & cer-
£nee:° Rlcci- ta> i ®PSS>. Anita Hub-
V VlJmt0 m Ini Gu-b.% :slcp ^nz° d’Angelo, ki
^'Ctrlkr:vam Zave2n;k'-h ^
V l hrk^a ^denar I« PU °harri P°eodb
150
Ameriški stotnik Thomas H. Co-Ckerhah, bivši častnik pri pobiralcih min, se je vrnil v Združene države, kjer pa je bil aretiran z zvezi z nepravilnostmi v tem oddelku.
Istočasno je preiskava, ki jo vodi civilna policija ugotovila korupcije pri nekaterih gradbenih podjetjih, ki so izvrševala javna dela. Aretiral; so 20 vodij teh tvrdk, kar smo že javili.
Številke se nam zdijo na vsak način prenizke.
Neutešljiva požrešnost po dobičkih žene monopoliste za tem, da s svojo gospodarsko silo nastopajo proti demokratičnim gibanjem, a-tem izzivajo in širijo nesmiselno zamisel o novi svetovni vojni.
Ta reakcionarna ofenziva lahko privede ljudske množice v še večjo bedo in pomanjkanje ter vodi do trajne in naraščajoče mednarodne napetosti
V vseh deželah se morajo delavci katerega koli mišljenja odločno upreti tej nevarni struji. Narodi vseh dežel morajo napraviti konec delovanju te reakcionarne maniši-ne, ki vodi propagando za novo vojno in ki podpira vse tisto, kar je protidemokratičnega.
Glavni svet Svetovne sindikalne zveze je premotrU vsa ta dejstva in nevarnosti. Zaznamoval pa je tudi splošni napredek sindikalnih sil Predvsem pa je opazil, da se sindikati v vzhodnih deželah in na Daljnjcm vzhodu stalno razvijajo. V Veliki Britaniji, v Sovjetski zvezi, v Franciji in v večini evropskih dežel pa so sindikati dosegli veliko moč. V ZDA se delavstvo kljub velikim oviram odločno in z zaupanjem nagiba k svojim sindikatom.
Svetovna sindikalna zveza, ki združuje delavstvo vseh demokratičnih dežel, je izdelala sledeči načrt za skupno borbo proti reakciji:
Aktivno braniti sindikalne pravice delavstva, kjer in kadar koli jih kršijo.
Ojačenje borbe proti vsem oblikam jašizma in reakcije, kjer koli se te pojavljajo.
Z vztrajnimi napori ojačiti mir, zagotoviti delavcem vsega sveta sporazumno s Svetovno sindikalno zvezo, ki naj bo udeležena pri delu Združenih narodov, vplivno besedo pri zagotovitvi svetovnega miru.
Zato zahteva ta program od delavcev vseh dežel, naj se borijo:
Za mezde, ki bodo zajamčile zadostno kupno moč, za omejitev dobičkov kapitala in za pravično plačilo za delo.
Za trajno socialno varnost delavstva in njihovih družin.
Predvsem pa za združitev v mogočnih in aktivnih sindikatih.
Svetovna sindikalna zveza je nastala v trdi borbi druge svetovne vojne proti fašističnim napadalcem-Zato je izraz solidarnosti vseh delovnih množic v borbi za demokracijo in mir. Ce jo bodo milijoni delavcev in delavk, ki so v njej včlanjeni. podpirali, bo njena moč mnogo silnejša, njen ugled mnogo večji kakor v preteklosti.
Zato pozivamo vse delavce sveta, naj z vsem podprejo svetovno sindikalno zvezo ter naj odločno in pogumno uresničujejo njen delovni program.
Reakcionarne sile so še mOčne, toda delavci vsega sveta predstavljajo mnogo jačjo in odločnejšo silo, ki se bo s svojim številom in s svojo voljo uveljavila.
Ce bomo trdno organizirani in odločno združeni v naši svetovni sindikalni zvezi, nam ne bo mogla nobena šila preprečiti zmage v naši borbi za mir, za demokracijo, za varnost in za boljše, častnejše življenje vseh narodov.
Svetovna sindikalna zveza
PO VSEJ GRČIJI
ima demokratična vojska iniciativo
MunarbofaŠiatična sodišča obsodila na smrt 48 partizanov - Ministri Zervas, Paiandreu fn Gona-tas proglašen za zloč nce in izda alce do.nov ne
VZROK ANGLEŠKE KRIZE
je v tem, da se je Angšija predala ameriškemu imperializmu
*o sodeče, ma* »totmka VVHde-
SSŽ-“> at.
1)1 1)0(10 me“ ra2Pravo pred r»
Atene, 7. (Tanjug - AFP) — Vsi atenski listi poročajo o srditih bojih v osrednji Grčiji, kjer demokratična vojska še vedno napada vladne sile. 300 partizanov je zavzelo mesto Arahova, Napadi; so tudi mesto Raki in Evrltanija Na gori Vermlon v Makedoniji se koncentrirajo večje sile demokratične vojske. Ta Je napadla tudi mesto Melita pri Lerini. Tudi p© vsej Tra-kljl sc ofenziva demokratične vojske z uspehom nadaljuje m več vasi Je bilo osvobojenih. V bližin' vasi Aratos so partizan; porezali telefonske drogove ;n rrinirali ceste. Pri DidimotiJi so razstrelili velik most. Prebivalstvo v TrakiJ; sc množično pridružuje demokrafčni vojski. Do hudih bojev je prišlo tudi v Tesallji, kjer se koncentrirajo večje sile demokratične armade. Listi pišejo, da Je tudi general Markos na tem področju. Tudi na Kreti se boji nadaljujejo.
Zadnje dni Sg monarhofašis'!čne oblastj internirale več prebivalcev otoka Ikarija; 23 od teh so odpeljali v Pirej.
Jutri se bo pred atenskim višjim sodiščem začela razprava proti znani antifašlstki učiteljici Kara ja m m 17 vojakom, k; so obsojeni vojaške spijonaže. Vojaško sodišče v Aleksandro polisu je obsodilo na smrt nekega demokrata. Aretirali so glavnega in odgovornega urednika lista «R!zospast:s». Vojaška sodišča v Kozani in Sercsu v Makedoniji so včeraj obsodila na smrt 48 partizanov.
Radlb demokratične vojske Je sporočil, da Je vrhovno poveljstvo demokratične vojske proglasilo ministre Zervasa, Papendreu-Ja in Gonatasa za zločince in izdajalce domovine.
Albanski krogi poročajo o dveh novih izzivanjih monarhofašistov proti Albaniji.
London, 7. — Ministrski predsednik Attleg je govoril sinoči v parlamentu o sedanjem gospodarskem položaju v Angliji.
Attlee je dejal, da je imela Anglija ugoden položaj pred prvo sve-tovi.o vojno, čeprav je morala Uvažati živila in surovine. Izdatke je plači vala z dobrinami, dobički in obr.strni iz naložb v inozemstvu. Povečana industrializacija drug;h držav jo je zelo, prizadela.
Po nadaljnih izjavah Attlee-ja je bila druga svetovna vojna za Anglija še dražja. Izčrpala je skoraj vse investicije v tujini. Izvozna trgovina je padla na eno tretjino, ‘zgubila je veliko ladij in bila je bombardirana,
Attlee je za rešitev sedanje krize predložil delovni načrt in več ukrepov. Dejal je, da je pomanjkanje dolarjiv povzročilo v Angliji pasivno trgovinsko bilanco. Pospefti bo treba proizvodnjo premoga, da bo dosegla tedensko 4 milijone ton. Proizvodnjo jekla bo treba povečati na 12 ta pol milijonov ton letos, za prihodnjo z'mo na 13 in pol milijona ton in za leto 1948 na 14 milijonov ton. Domačo proizvodnjo živil je treba povečati za 20%. Izvoz mora Anglija povečat; na 140% izvoza iz leta 1938 v prvi polovici 1948 in na 160% v drugi polovici 1948.
Uvoz luksuznega blaga ter Iz-redn'h živil bodo zmanjšali za 12 milijcr.Ov šterlingov mesečno.
Anglija predvideva znižanje oboroženi sil v tujini za 200 tisoč mož. Celotno vojsko bo do marca 1948 zn’žala na 1 m!lijon 7 tisoč mož. Turisti, ki bodo hoteli potovati v tujino, bodo smeli vzeti s seboj 35 šterlingov.
Obrok bencina bodo znižali za -no tretjino, trgovskim potn'kom pa za 10%. Sedanji obroki ž:vil bodo ohranjeni. V restavracijah In hotelih bedo obroki takoj skrčeni. Delovni čas bo povečan zlasti pri
Nadzorstvo dela
v angleški industriii
kaznovan z zaporom dveh let in denarno globo 500 šterlingov.
Razgovori o premogu
v Porur.u
London, 7. — Jutri bo odpotovala v Washington angleška delegacija, kjer bo imela z amer ško delegacijo razgovore o povišanju donosnosti porurskih premogovnikov.
Holandci nadaljujejo z napadi
Haag, 7. — Po zadnjih poročilih iz Indonezije se »popadi nadaljujejo v raznih krajih Jave, Sumatre in Madure. 5. avgusta so nizozemske čete nadaljevale, ofenzivo v Maduri In na Sumatri.
Indonezijska vlada je sprejela ameriški predlog za posredovanje.
LONDON. — V uradnih krogih javljajo, da bodo začele angleške čete odhajati iz Ind je v čim krajšem času po 15. avgustu, ko bo Indija razdeljena na dva dominiona. Večji del tega vojaštva bodo posls-li v britansko vzhodno Afriko.
prevoznih delavcih. Zaposlitev delavcev bo usmfrjena v najdonosnejše industrije.
Danes je podal izjavo tudi finančni minister Dalton, ki je izjavil, da je doba, ko je živela Anglija od investicij v inozemstvu, minila. Dalton je opozoril, da je Anglija v času od 30. junija 1946. do 30. junija 1947. samo v ZDA potrošila eno milijardo in 220 mi-1 jonov dolarjev. V smislu Attlee-jevih predlogov bodo dosegli prihranek 200 milijonov šterrngov, ostalih 400 milijonov deficita pa bodo morali pridobiti s povišanjem izvoza.
Skupina laburističnih poslancev,
bivših bojevnikov je bila nezadovoljna z Daltonovim govorom, ker so vojaški Izdatki še vedno previsoki.
List «Daily Worker» komentira Attleejev govor in piše, da so ostale nespremenjene csnove politike, k' vodijo Anglijo v prepast. Churchill je napovedal pogoje in Attlee jih je sprejel. Vladne koalie je ni treba, ker tajna koal cija med vlado in opozicijo že obstoji.
Pariška «Humanite» piše, da je propadanje Anglije pripisati okol-r.osti, ker se je predala ameriškemu imperializmu, ki zaht-va od nje, da mora znižati svoj življenjski standard. To je usoda vseh on'h, ki najemajo posojila. Ameriško posojilo je edini vzrok angleške krize.
Za opozicijo je govoril tudi Eden, k! je kritiziral Atrle j>v načrt. Nato je zbornica s 318 glasovi proti 170 odložila razpravljanje na jutrišnjo sejo. Po mnenju nekaterih britanskh parlamentarcev predstavlja to glasovanje zaupnico vladi.
London, 7. — Angleška vlada je zopet uveljavila zakonsko določ lo o nadzorstvu dela v industriji. Na podlagi tega zakona bo vsak delavec, kt bi brez oblaslnega dovo-, ska zveza ne sodeluje pri pariški | Ijenja zapustil delo v industriji, | konfčienci.
Rcramdierove izjave
o francoski pm^vo^nji
Pariz, 7. — Vladni predsednik Ramadler Je na tiskovni konferenci Izjavil, da upa, da bo Franclja koncem leta 1947 oziroma v pričetku leta 1948 zopet dosegla višino pro'zvodnJe iz leta 1938.
Glede dogovora o vprašanju mezd, je Ramad er poudaril, da vlada nima namena ugovarjati v načelu temu dogovoru. Po njegovem mišljenju je potrebno še bolj zvišati one mezde, ki so sedaj najnižje, isto tako bodo morali sorazmerno zvišati družinske doklade. Predsednik je pripomnil, da, bodo morali tudi proizvodom zvišati cene.
Anglija m ZDA sta poslali Franciji posebio noto, v kateri pozivata francosko vlado, naj sporoči svoje stališče m ugovore glede obnovitvenih načrtov nemške industrije.
Sovjetski poslanik v Parizu je sporočil odboru za evropsko sodelovanje, da ni poslal vprašalne pole glede potreb in 2alog, ker Sovjet-
KPATKt VBSTf
KAIRO. — Tajnik arabske lige Azzam paša je izjav i, da bo za zasedanje OZN v septembru predložil ureditev palestinskega vprašanja. Do tedaj bo tudi preiskovalna komisija sestavila svoje poročilo. Arabska liga pričakuje, da ji bo OZN priznala pravico zastopati palestinsko vprašanje pred varnostnim svetom.
NUERNBERG. — Velik vihar je podrl neko stavbo, pri čemer je bilo ubit h sedem oseb in mnogo ranjenih. Hiša je bila že poškodovana od bombnih napadov med vojno.
IAVIZMISHA RAZMIHIVtniA
KOMISIJA V ISTRI
Te dni razmejuje medzavezniška razim.jitvena komisija v Istri. V vasi Trutfce, kjer je meja na zemljevidu rezala na polovico polje ;n vas, je amer.ški delegat vprašal zbrano ljudstvo, če ve, da lahko vsa vas pripade STO-ju. Ljudje so mu odgovorili, da lahko pripadi jo Jugoslaviji. Nato je hotela komisija priključiti šolo STO-ju, ljudje pa so rekli, da bodo v Jugoslaviji že drugo sezidali. Sedemdesetletna Kajčič Ana iz Kozlovičev, ki je imela štiri s'nove v partizan'h in sama ves čas borbe vodila AF2, je d jala komisiji: <tPostavite meje tja pri morju, kajti le tako boste dokazali, da ste pravi zavezniki*.
Tudi v vas; Kocjančiči so vaščani pričakali komisijo ter ji izročili resolucijo, v kater; zahtevajo, da se njihovo vas priključi k Jugoslaviji, za kar so se borili in pre-Tvali kri.
Zabavlje so postavile velik slavolok s Titovo sliko in simbolom osvobodilne borbe Triglavom. Tudi v tej vas; je hotela komisija postaviti mejnike tako, da bi rezali na dvoje travmk« in njive. Vendar pa je komisija upoštevala željo ljudstva in jih prestavila za 200 metrov.
V Vršiču je skušala komisija prepričali ljudi, da iz te vasice vodijo vse poti v Trat. Ljudstvo pa ji je odgovorilo, da bo že samo napravilo potrebne poti.
V Zrnjovoih, kjer je komisija zakoličila mejo 11 m Izven vasi, se je zbralo ogromno ljudi, ki so zahtevali, da se jih priključi k Jugoslaviji. Ker komisija njih želje ni hotela upoštevati, so začel; manifestirati za Jugoslavijo in vzklikali maršalu Titu. Komis’ja si je le s težavo utirala pot. Pri tem je angleški major pahnil nek ga vaščana. ki j« zgubil ravnotežje in se oklenil majorja, nakar sta oba skupaj padla. Ker so jeep; prehitro vozili, je na ovinku padel tudi jugoslovanski podpolkovnik, ki j« stal ob strani jeepa. Tu so rtomisiji razmetali tudi kramp? in količke. Vaščani pa so predali komisiji resolucijo, v kateri naštevajo svoje trplienfe pod fašizmom, narodro osvobod'lno borbo, žrtve, ki so jih 'meli in končno zahtevali rriklju-č*tev k Jugoslaviji. Na mesto, kjer je komis'la postavila količke, pa so vaščan’ postavili drogove z jugoslovanskimi trobojn’cami.
Tudi vasico Topolovec hoče komisija dodeliti STO-ju. Majhna vasica je mnogo prispevala v narodno osvobcd.ln; borbi, med drugim tudi težko krvno žrtev 9 padlih vaščanov. Vaščani so pred vhodom v vas postavili velik slavolok. V primeru, da bi vasico dodelili k STO-ju, bi bila od r.jega popolnoma odrezana, kajti edina pot v Trst bo vodila skozi Jugoslavijo.
Včeraj pa je kcm'sija ponovno pregl dala mejo pri Ospu, R žani, Kocjančičih, Dvorjih la Zabavljah. V Kocjančičih je ljudstvo zahtevalo, da se njihova vas skupaj s Sv. Antonnn, kjer je šola to župn*šče, priključi k Jugoslaviji. Kom s’ji so Izročili tud; resolucijo, ki Jo je nato prečital jugoslovanski delegat in katero so prevedli.
Gonja reakcije v ZDA
proti naprednim državljanom
Ameriške oblasti odvzema’« državljanstvo Združenih amer ikih držav napredn m lugostovanskim izse jen-cem in podpiralo *lo^ nce, ki so zbežali Iz Jueoslavlle
Od tu je komisija krenila skoal
Sv. Anten, kjer so vaščani postavili lep slavolok z napisom *Ho-Semo Jugoslavijo*, v Lopar in Truške. Tudi Lopar je b'l ves v zastavah. Vse ljudstvo jo je pričakovalo z zastavami in vzklikalo »Hočemo Jugoslavijo*. Ko je komisija prišla v Zabavlje so z vseh hiš, kakor tud; v Božajih, Jurasih in Kozlovičih, plapolale jugoslovanske zastave, ljudstvo pa j? od veselja rajata, ker so po odločitvi komisije priključeni k Jugoslaviji. Ob odhodu so vsi peli partizanske pesmi.
V Truškah pa je stopil pred komisijo 11-letnl pionirček in jo poprosil: »Napravite tako, da ht tudi naša hiša v Jugoslaviji*. KomVja je namrrč mejo zakoPčila tako, da je vso vas prisodMa Jugoslaviji, samo te hiše ne. Komis’ja se tej naravni prošnji ni mogla upreti in jo je upošteva’a.
Vsepovsod je bila kom's’ta lepo sorejeta. S tem naše ljudstvo po-trjute, da se zaveda svoje .isoke pol't:čne zrelosti in ne zahteva n’č drugega kot samo to. da e« njihove vasi in polja ne režejo na dvoje.
Pomon dogovorov
med FLRJ 5n Madžarsko
Budimpešta, 7. (AFP) — Glavni tajnik madžarsk ga gospodarskega sveta Vas je ob svojem povratku is Jugoslavije izjavil, da je bil glavni namen njegovega potovanja, da se sporazumejo o trgov tiskih dobavah v funkciji triletnega, načrta, za kar je Jugoslavija dovolila Madžarski kredit sto milijonov goldinarjev. Jugoslavija bo dobavila Madžarski važne surovin«, ki jih Madžarska ne bi mogla sedaj dobiti na drugih trgih. Vrednost blaga bo presegala 6 nrilijonov dolarjev. Vas je pristavil, da je Jugoslavija pokazala veliko razumevanje za madžarske potrebe in da je ta dogovor važen tudi s političnega stališča.
Sledovi vojne izginjajo
New Tork, 7. (Tanjug) — List «PM» objavlja pod naslovom: »Beograd, mesto blagostanja-sle-dov; vojne izginjajo*. V članau je rečeno, da v Jugoslaviji delajo z velikim poKtom pri obnovi 'n vse življenje v Jugoslaviji dokazuje, da tam vlada nova demokrarija.
Proslava ob etnice vstaje
v Dalmaciji
Split, 7. (Tanjug) — V Dalmaciji bodo obletnico ljudske vstaje, ta bo 14. avgusta, slov sno proslavili. Na predvečer bodo zažgali kresove ob vsej obali na gričih, kjer »e jo ljudstvo borilo proti okupatorju. Organiz*rali bodo številne masovne manifestacije in romanja na grobove padlih v osvobodilni vojni.
LONDON. — Izvršni odbor rudarskega sindikata je sklen'1. da bo zahteval od delavcev, naj bi delali vsaj dve soboti v mesecu.
Beograd, 7. (Tanjug) — »Borba* objavlja članek o gonji amer: šle'h reakcionarnih krogov proti naprednim Američanom m še posebno proti Amerikancem Jugoslovanskega porekla. V mnogih primerih jim odvzemajo ((državljanske dokumente*, to je, odvzemajo jim ameriško državljanstvo. Prizadeti lahko dobi te dokumente, če v časopisju objavi svoje Odklonilno stališče do demokratične Jugoslavije in se odpove vsakemu delovanju v društvih in organizacijah naprednh izseljencev. Toda jugoslovanski izseljenci ostajajo zvesti svoji domovini.
Članek poudarja, da je predsednik »Ameriškega odbora za zaščito oseb tujega porekla* javno zjavil da niso dovolili ameriškega državljanstva tistim, ki so podpirali organizacije za pomoč novi Jugoslaviji. Ameriške oblasti so pozvale šesi starih jugoslovanskih izseljen-
cev, ki že dolgo živijo v Pensilvaniji, naj ukinejo pošUjanje pomoč! v Jugoslavija Urad za priseljevanje in za naturalizacijo v Johnstonu v Ohio Je zažugal ameriškim Jugoslovanom. da jim bo odvzel ameriško državljanstvo, če ne bodo prenehali s svojim naprednim delovanjem med jugoslovanskimi ‘zseljen-ci Značilen Je primer duhovnika Olocarja, ki je prašil za ameriško državljanstvo. Skpf DyOn!Sis se Je večkrat zglasil na ameriškem zunanjem ministrstvu in zahteval oboroženo intervencijo proti demokratični Jugoslaviji. Prejel je ameriško državljanstvo že v septembru 1946 brez vsakih teikoč. V tistem času je predsednik Truman imel govor v prid priseljevanju »razseljenih oseb* v ZDA- Ameriške oblasti dajejg ameriško državljanstvo jugoslovanskim zločincem, ki so med ((razseljenimi osebami*.
Halifanski mladinci
o praškem festivalu
Rim, 7. — Po poročilu »ANSE* Se je te dni vrnilo okoli tisoč italijanskih mlad ncev, ki so se udeležili praškega fastivala. Italijanski mladinci so izjavili svoje zadovoljstvo za sprejem in za uspehe, ki so jih doživeli na festivalu. V Pragi so organizirali razstavo o odporniškem gibanju in tiskovno konferenco o položaju mladine v Italiji. 500 mladincev je v posebni delovni brigadi pomagalo gTaditi neko cesto. Poleg te skupine bo obiskalo praški festival še več stotin italijanskih mladincev.
Bolgarsko proširo nreučo'e komisija OZN
Lake Succeas, 7. — Varnostni svet je predal bolgarsko prošnjo ra sprejem v OZN komisiji za sprejemanje novih članov, ki bo do IL avgusta izdelala poročilo.
Sovjetski državljani se vrata jo v domovino
Metz, *l. (AFP) — Prva skupina 1200 sovjetskih državljanov Je dane« zapustila Sarrebourg in potuje v Sovjetsko zvezo.
To je prva. skupina od 8000 »o-vjetak h državljanov, ki se želijo vrniti v Sovjetsko zvezo.
PRIMORSKI DNEVNIK
8. avgusta
Delavstvo noče ENAL-a
Po mišljenju nekaterih ljudi 30 vsako dejanje ZVU upravičeno in pošteno. Tako misli tudi g. Emilio de Čampi, komisar ENAL-a v Trstu. Vendar pa tržaški delavci mislijo malo drugače. Predvsem se tržaško delavstvo zaveda, da pomeni ta institucija oživitev fašističnega Dopolavora, z vsemi svojimi značilnostmi, s starimi hierar-M in industrijci. To potrjuje tudi govor, ki ga je imel nek industrijeo, preden je ZVU izdala odlok o E-nalu. V svojem govoru se je ta gospod tako razkril, da je pripravljen prevzeti kot dober oče vse nadzorstvo nad življenjem in udejstvovanjem delavcev. Pri tem se pa naj-hrže ta gospod ni zavedal, da delavstvo ne rabi nobenih pokroviteljev, ki naj bi jih nadzorovali. Dovolj so zreli, da se sami organizirajo in da sami upravljajo svoje domove. Da je EN AL dejansko naslednik starega fašističnega Dopo-lavOra. povezan z Logo nazionale in krščanskimi demokrati potrjuje tudi dogodek, ko je pred nekaj meseci tovorni avto Enala krožil po Trstu z napisom sPomoč istrskim beguncem». Prav tako se je pred kratkim Enal pridružil Legi nazionale ob otvoritvi neke razstave karikatur. Zato je smešno pričakovanje, da bi pri vsem tem delavci sprejeli ustanovo Enal samo zaradi tega, ker je to ZVU določila. S tem bi se ta ustanova polastila domov, ki so last le delavstva. Čeravno klepatajo nekatera trobila, da so prav za prav ti domovi last industrijoev, ki so jih iz velikodušnosti zgradili delavstvu. Velika krivica je, da ZVU tako ravna z delavci, ki so se boriti proti fašizmu in vsem ustanovam, ki so bile z njim v zvezi.
TRŽAŠKI DNEVNIK I KOLEDAR
Petek, 8. avgusta
Ciriak, Divna Sonce vzhaja ob 5.35, ob 20.23. Dolžina dneva M-Jutri 9. avgusta Roman, Crna
Seja MOS-a za Trst
Vrnite Trstu njegove ladje!
Politično romanje
V Nabrežini je neka gospa nabirala udeležence za romanje na Sv. Višarje, ki je bilo posebne vrste, ker so se ga udeležili samo ljudje iz tako zvanih »boljših k.-ogov». Ko so srečno prišit na vrh, so prižgali kres.
Mednje pa je «slučaJno» prišel dr. Sfiligoj iz Gorice, k; je v patetičnem govoru začel obujati spomin na nekdanjo »svobodno Jugoslavijo*. »Slovenski narod se ni ustrašil fašizma in se ne bo ustrašil tudi kladiva,* je zaključil.
Po tem govoru so igrali kratek prizor, v katerem so zasmehovali partizansko borbo. Pri ploskanju so se zlasti odlikovale nekatere na-brežinske dame. ki še vedno sanjajo o neki Jugoslaviji, kjer bi ne bilo ljudske oblasti, ampak bi ukazovali izkoriščevalci ljudstva s podporo dr. Rožmana, Margottija, Santina in drugih podobnih »svetnikov*.
Naše delovno ljudstvo se ne briga za taka politična romanja, ker dobro ve, da se Jih udeležuje le neznatna peščica onih, ki so se pustili zapeljati cd prlbeglih sovražnikov, ljudske svobode. Sicer pa za
V sredo, 6. t. m. je imel MOS svojo redno sejo pod predsedstvom tov. Pogassi-ja. Razpravljal je o stanju današnjih tržaških paroplov-nih družb in o ukrepih, ki bi jih bilo treba storiti za obnovo pomorskih zvez. Govornik je poudaril, da je bilo brodovje tržaškega Lloyda tekom vojne skoraj popolnova uničeno. Od 621.533 ton predvojnega brodovja je ostalo po vojni 34.099 ton. Vendar si je z nabavo novih ladij «Liberty» Tržaški Lloyd povečal brodovje na 131.260 ton. Nekaj ladij pa je v popravilu ali pa so na tem, da jih ZDA kot vojni plen vmijo družbi. Na žalost pa so vse te Lloydove ladje registrirane v lukah italijanske republike. V Trstu pa so registrirane samo 4 ladje. Pomorske zveze pa sploh ni nobene. Zato ni nič čudnega, da je veliko pomorščakov brezposelnih. 30. junija t. 1. je bilo v tržaški ka-pitaneriji vpisanih 6.672 pomorščakov, od teh je bilo vkrcanih samo 133. Promet v luk; je zaradi tega tako majhen, ker ne obstoji nobena pomorska zveza s Trstom. Čeprav so dani vsi pogoji za obnovo prometa preko Trsta med Češko, Egiptom in Indijo, se nihče ne briga, da bi tržaško pomorstvo prevzelo te stare tradicionalne zveze. Lloyd sam pa raje skrbi za pomorske zveze med Genovo in Ameriko, zveze, ki jih še nikdar ni vzdrževal. Zakaj se merodajni krogi ne pobrigajo, da bi Llojrjj prevzel zveze z Srednjim in Daljnim vzhodom? Verjetno hočejo na ta način dokazati, da Trst v novih razmerah ni zmožen samestojno živeti.
Nekateri časopisi, ki hočejo to dokazati prinašajo lažniva poročila in trdijo, da ZVU ne dovoli prevoza tujega blaga na tržaških ladjah in da bi bile pristaniščne pristojbine mnogo višje kot drugod. Resnica je pa ta, da so v splošnem tržaške luške pristojbine nižje od onih v Genovi, Benetkah itd. Morebitne plačilne težkoče v valuti bj jih lahko rešili s klirlngom, kakor že plačuje CSR svoj promet s holandskimi pristanišči.
Zaradi teffh je nujno treba obnoviti stare pomorske zveze z vzhodom in promet z zaledjem, posebno sedaj, ko je češkoslovaško gospodarstvo doseglo svoje predvojno stanje.
Tržaški Lloyd mora zopet dobti svoje ladje, ki so zaposlene na progah med Genovo in Ameriko in ta-
koj prevzeti zveze z vzhodom in Indijo. Ako se nihče za to ne bo pobrigal, bo naša trgovina popolnoma propadla in od tega bedo imele koristi le Benetke in Genova.
Ljudske množice vedo dobro, kdo je kriv teh naklepov proti našemu mestu. To so oni krogi, ki so se že za časa fašizma dovolj kompromitirali. Sedaj so se pa še zarotili proti tržaškemu ozemlju. Zato mora njihovo delovanje končati. Uoydovo brodovje pa naj obnovi svoje zgodovinske pomorske zveze v korist svojega gospodarstva. Prav tako je treba takoj uvesti jadransko tarifo ne samo za železniško zvezo Trbiž-Trst, temveč tudi predvsem na važno prometno zvezo Maribor - Postojna -Trst.
MOS solidaren
z zahtevami uslužbencev
V nedelo, 10. avgusta
Mestni osvobodilni svet je na včerajšnji redni seji med drugim razpravljal tudi o sedanjem težkem stanju mestnih uslužbencev in izglasoval to-le resolucijo: sMestni osvobodilni svet izraža brezpogojno občudovanje in solidarnost družinam mestnih uslužbencev, ki se bore za svoje osnovne človeške pravice. Obžaluje sovražno stališče, ki ga je zavzela ZVU do življenjskih zahtev uslužbencev te stroke. Prav tako obsoja ravnanje Conskega sveta, ki je s svojim tihim pristankom svojega predsednika, potrdil odredbo ZVU, ki je proglasila stavko uslužbencev za protizakonito. Zato MOS poziva ZVU, naj takoj izboljša nevzdržni položaj uslužbencev lokalnih u-stanov. Poleg tega pa poziva ZVU, naj prav tako ugodi upravičenim zahtevam sindikalnih predstavnikov državnih uslužbencev, saj se bo z rešitvijo tega vprašanja le izboljšala naša lokalna uprava.
VSI V PA
na veliko	zborova
Navodila za ude’ežence, ki se bodo posluževali kamionov
Mestni odbor SIAU-je javlja, da se vsi sektorji mesta pripravljajo, da bo doseglo veliko zborovanje, ki bo 10. avgusta v padriškem gozdiču, čim lepši uspeh.
II- rajon SIAU je poskrbel za dva kamiona, ki bosta vozila iz Vi-colo Castagneto (ogel ul. F. Seve-ro). Občinski sektor je stavil na razpolago kamion, ki bo vozil 12 Goldonijevega trga od 13. ure naprej. Sektor Sv. Alojzija bo postavil tri kamione, k; bodo vozili redno ves dan iz Sv. Alojzija.
III. rajon sporoča, da bo 10. avgusta kar pet vozil skrbel za redno
¥
POD
IL 3 A
SAJEVCE
Mladina na delu
Sajevče so majhna vasica biizu Orehka v postojnskem okraju in štejejo komaj sto prebivalcev. V tej dobi ostre politične borbe je vsa vas v delu in se bori z zaupanjem in prepričanjem, da bi tudi oni postali vredni člani novega sveta, ki se poraja in da bi sc dostojno pripravili na slovesno priključitev k svoji domovini ■— Titovi Jugoslaviji.	-V
Vsa mladina je organiz'rana in načeluje jim Mirko Debevec s pomočjo s .stre tov. Slavke in tov. Albina Dolenca. S sodelovanjem vse mladine so pred dr. e vi organizirali ples na odprtem in čist; dobiček so namenili za organizacijo skupnega izleta na Bled, kamor se odpravljajo 10. avgusta.
Seveda zaradi tega prav nič ne zanemarjajo kulturne in soc'alne konference, ki jih imajo enkrat na teden v večernih urah po trdem dnevnem delu. Tudi tov. Anton Ferkata iz Rakulika, ki je tajnik krajevnega SIAU, se je izkazal s tem, da je daroval 10 stotov sena in 5 kub. m lesa, da bi si z izkupičkom mladina lahko dokupila še knjig za njihovo knjižnico, ki šteje sedaj okrog 60 zvezkov -aznih pisateljev.
Tudi športa ne zanemarjajo. Se-
daj sj namerava mladina priskrbeti žogo io ustanoviti nogometni odsek, košarko, namizni tenis in za zaključek se bodo vadili tudi v boksanju. Tako bodo lahko v urah oddiha preb'li svoj čas v zdravem la krepdnem okolju.
LOKEV
take »manifestacije* ni potrebno
Iti tako daleč razen — ako se ne bojijo ljudske sodbe.
Stavka pristaniških delavcev
Včeraj so delavci Javnih skladišč napovedali polurno stavko kot protest proti odpustitvi člana tovarniškega odbora sindikatov in približno 50 začasno zaposlenih delavcev.
Za ta odpust ni imelo vodstvo ni-kakega povoda. To dejanje lahko smatramo popolnoma protidelav-sko in nedemokratično. Brez vsakega čuta odgovornosti mečejo ljudj na cesto, kakor da ni v Trstu med delovnim ljudstvom že dovolj bede.
Soglasni nastop delavcev v javnih skladiščih naj bo v opomin delodajalcem, ki si ne delajo nobenih skrbi, če delavci docela obubožajo.
Dodatki za klnonameščence
Poročali »mo že o doseženem mezdnem sporazumu za nameščence v kinih. Novi poviški stopijo v veljavo 11. avgusta t. 1. Poleg teh poviškov bodo nameščenci prejeli enkraten dodatek od 5.400 do 10.000 lir. To zaradi tega, ker je nova mezdna pogodba stop’la v veljavo dva meseca pozneje kot pri ostalih industrijskih delavcih.
Kdo bo stanoval
v novih hišah na Koloniji
Tržaška občina je sicer doslej zgradila nekaj stanovanjskih hiš. Kljub temu pa vse te hiše ne bodo rešile stanovanjskega vprašanja v Trstu.
Tržačani se zaradi tega zelo pogosto sprašujejo, komu s.’ bodo dodeljevala nova stanovanja na Ko-lonj’, pri Sv. Soboti, Elizijskih poljih ki drugod.
Z omenjenimi stanovanji bi se sicer zelo skromno, a vendarle prispevalo k izboljšanju tega tako perečega vprašanja. Dosedanja izkustva nas žal ne morejo prepričati, da bi se v Trstu utegnilo sploh misliti o uspešni stanovanjski politiki.
Stanovanjske prilike se ne bodo Izboljšale. To je trditev, ki jo podpira že sedaj razširjen izgovor, da stanovanjski urad ne bo mogel za radi ukaza ZVU št. 64 prav nič vplivati pi oddajanju stanovanj v na novo zgrajenih h'šah.
Ukaz je bil sicer res izdan. Pr! vsem tem pa moramo ugotoviti, da so se po vsem modernem svetu mestne občine vedno zanimale za stanovanjske razmere in J'h tudi reš.vale. V našem slučaju pa bi hotela tržaška občina nastopati sa-
FIZKULTURA
FIZKULTURNI DAN NA PROSEKU
V okrilju ZDTV bo proseško fiz-kulturno društvo »Primorje* priredilo na Proseku fizkulturni dan. Spored je zelo pester, saj bodo nastopili košarkarji, lahkoatleti, kolesarji, telovadci in drugi športniki iz vseh krajev Julijske krajine. Fizkulturni dan pa je združen tudi s kulturnim delom, ki ga bodo izpolnili pevski zbori. Po končanem sporedu bo sledila plesna zabava.
Društva, ki se nameravajo udeležiti športnih točk, naj se prijavijo v tajništvu ZDTV v ul. Conti 11, ostala društva pa pri koordinacijskemu odboru za drugi fizkulturn' dan na Proseku.
Do takrat pa je kvalifikacijska lestvica sledeča:
Tekma Rndar-Gaslini nam bo dala prvaka pokrajinskega prvenstva
Pokrajinsko nogometno prvenstvo Je končano. 31 nedelj, od jeseni preko zime do poznega poletja, so nogometne enajstorice vseh večj h krajev Julijske krajine, v lepih in težkih tekmah tekmovale za najvišjo čast-naslov prvaka, ki danes po premagovanju tolikih naporov id ni doletela nobeno enajstorico. Od prvih tekem pa do zadnjega sodnikovega žvižga so bile tri enajstorice, ki so vodile ogorčeno borbo zi prvo mesto. Medtem ko sta Gasi mi in Rudar vzdržala, je Skedenj v finalu popustil, kar ga je stalo, da je zaostal za eno točko. In prav ta točka je porušila Skedenjcem vse sanje In delo 31 mrzlih in vročih nedelj, po drugi strani pa dala pra vioo Gaallniju in Rudarju, da bosta sama med seboj v odločilni tekmi razdelila prvo in drugo mesto.
Rudar	31	22	4	5	88	40	18
Gaslini	31	22	4	5	69	št	48
Skedenj	31	19	9	8	68	23	47
Izola	31	12	9	10	39	31	33
Torpedo	31	14	5	u	55	36	33
Koper	31	13	7	11	44	48	33
Montebello	31	12	8	11	12	45	32
Tov. strojev	31	11	9	11	41	57	31
Gradiška	31	13	4	14	61	60	30
Ronke	31	9	12	10	56	59	30
Tržič	31	12	2	17	41	57	26
Milje	31	12	2	17	41	58	26
Gorica	31	11	4	16	40	57	26
Pulj	31	9	7	15	51	61	23
Krmln	31	10	3	18	52	69	23
Piran	31	4	1	26	13	62	9
Letošnji		ameriški					
mo kot hišni lastnik, ki skrbi izključno le za rentabilnost ne pa kot javna uprava, ki ji narekujejo dolžnosti do meščai .ov vso skrbnost pri reševanju stanovanjske krize. Stanovanjski urad pa jv njen izvršni organ in z njim mora biti občina tesno povezana.
R sevanje stanovanjega problema ne bo nič boljše, če bodo smeli novinarji hoditi na seje stanovanjskega urada. Za hitro .n zadovoljivo rešitev stanovanjskih razmer mora poskrbeti občina. Vsa krivda za malomarnost pri lem pa zadene izključno le one, ki se v mestnem svetu tako zelo »potijo*.
Gostovanje pevskega zbora iz Domberga. V nedeljo, 3. t. m. je priredi pri nas dornberški pevski zbor «G:ozdič» zelo uspeli pevski kcooert. Zapel je 22 pismi. Občuteno podane pesmi, predvsem solo-spevi in venček slovenskih anuha-ških pesmi, so navdušile zbrano poslušalstvo.
Mladina je dobesedno obmetavala pevce s cvetlicami ter jim poklonila lep košek cvetlic.
Vsekakor bj bilo potrebno, da se taka gostovanja vrše pogosteje, k-r le na ta način bodo dobili manj delavni pevski zbori vzpodbudo za svoje delo. Vsak zbor si lahko vzame za vzgled te discipl.raoe pevce, ki prav gotovo redno posečajo pevske vaje ter mladega pevovodjo tega zbora, ki se ne straši dela za lepo slovensko pesem.
„Esu!i“ kradejo krompir
lahkoatletski prvaki
Letošnji ameriški lahkoatletski prvaki so: 100 m: Mathis 10.5 sek.; 800 m: Ewell 21.0 sek.; 1,00 m: Mc. Kenley 47.1 sek.; 800 m: Pearman 1.50.8 min.; 1500 m: Parver 3.52.9 min.; 3000 m steple Chase: Efaw 9.32.5 min.; 6000 m: Stone 15.02.7 min.; 10.000 m: Wanzan 36.13.4 min.; 110 čez ovire: D llard 14.0 sek.; 800 čez ovire: Dillard 23.3 sek.; 1,00 čez ovire; Smith 52.3 sek.; štafeta i.rlOO: San Antonio AC 40.9 sek.; £r.J00 m: Los Angeles AC 3.15.0 min.; skok v daljino; Steele 754 cm; skok v višino: Albritton 198 cm; skok ob palici: Morcon 426 cm; troskok: Neckus 14.00 m; met krogle: Delanay 18.09 m: met diska: Gordien 53.07 m; met kopja: Se.rmour 75.83 m; met kladiva: Be-nett 55.14 m.
Tatvina z žalostnim koncem
V torek zjutraj so tatovi razbili šipo v zadnjih vratih slaščičarne Zampolli na trgu Cavana št. 6 in skozi napravljeno luknjo zlezi- v prostor zs. lokalom, odkod;r so odnesli 50 kg sladkoija, nekaj liker jtv, kakava, jajc in srebrnih žličk za sladoled. Ukradeno blago je bilo cenjeno okrog 75 tisoč lir.
Upravnik lokala Avguštin Santi-ni je takoj javil tatvino policiji, ki je bila že v dopoldanskih urah tatovom na sledu. Najprej ao zaprli 20-letn ga Olivisra Palumbo, ki stanuje v isti hiši. Ta je izjavil, da ga je zjutraj ob 5,30 pokl'cal njegov brat Anton, star 24 let, s katerim sta prenesla del ukradenega blaga v r.eko razpadajočo hišo v ul. dei Fabbri. Policija je res našla v dotični hiši skoraj ves sladkor in 3 škatle kondenziranega mleka. 01iv'ero je izjavil, da mu je dal brat za to delo 3000 lir, da pa se sara ni udeležil tatvine. Pridržali so ga v zaporu, dočim brata Antona še iščejo. Tudi ostalo ukradeno upajo še dobiti.
Niso bile prave
Pred dnevi sta bili v služb' v bližini ul. Sale policajki Elida Casanova in Anita Lonehl, k; sta b'li oblečeni v civiiu. Neki Jožef Lorger iz ul. Cordarolt 12 je mislil, da sta dve od tistih, ki čakajo na Amerlkance ;n jima je ponudil, da bi prebile noč v družbi nekega angleškega mornarja, ki da dobro plača. Zenski sta ga mirno poslušali in k© je končal, sta se legitimirali in ga aretirali. Pri njem so našli 20 tisoč Ur. o katerih ni hotel povedati, kje jih je dobil. Tako sta tisto noč samevala dva: Loe-ger v zaporu in mornar v gosMlnl, kjer je zaman čakal na obljubljeno družbo.
Ze precej časa je bilo videti, da po padriških njivah zgineva krompir, ki je letos še kar dobro obrodil. Ljudje so pričeli ponoči postavljat; straže, toda tatovom ni bilo mogeče priti na sled.
Pred nekaj dnevi se je vračal z dela okoli polnoči tov. Žagar A. Blizu vasi je srečal dve težko natovorjeni ženski. Ker se mn-je dozdevala stvar sumljiva, ju je ustavil in začel izpraševati. Zanikati ni bilo mogoče: prenašale sta ukradeni krompir. Priznali sta krajo krompirja, ker drugače ne moreta živeti. Povedale sta tudi, da sta begunki (esulkI) iz Pulja. Ko ju je hotel omenjeni tovariš odpeljati v vas. sta obe pustili svoje težke tovore in izginile v gozd.
Vaščani pravijo, da ni njihova krivda, če takim ljudem v Pulju ne ugaja in če danes v Trstu nekateri od teh stradajo (če res stradajo? Ni morda to način lahkega zaslužka?). Opozarjajo pa te ljudi, r.aj nehajo s krajo krompirja in drugih poljskih pridelkov, ker Pa-dričani bodo odločno branili svoj trud in znoj proti vsem tatovom, posebno pa še pred tisrimi, ki so pobegnili pred ljudsko oblastjo.
Tudi ta primer nam zelo jasno priča, kakšne moralne kvalifikacije imajo toliko slavljeni in pomilovani begunci!
Da. da, dragi ezuli, ne gre torej za obrambo »italijanstva*, temveč za navadno krajo!
Občutne posledice zadnje nevihte in toče na Goriškem
Predvčerajšnja nevihta, ki se je raztegnila na vso Goriško, je povzročila občutno škodo našim poljedelcem. V nekaterih krajih kot n. pr. v Steverjanu je toča pokiesti-la grozdje, breskve in drugo in uničila polovic^ pridelka- Trte so letos kazale sijajno in obetale bogat pridelek vina. Neurje pa je odneslo milijonske vrednosti. Kar ni uničila prva toča pred dobrim mesecem, to je pokopala druga. Briški vinogradi in sadovnjaki so pčstljani z zelenim listjem in nedozorelim sadjem. Kmetovalci se obupani sprašujejo, kako bodo prišli na kraj, kako bodo plačali svoje dolgove in kje dčbili sredstva, da se prehranijo, da si preskrbijo živila, umetna gnojila, orodje itd., da preživijo svoje družine.
Tudi mirensko polje je hudo občutilo neurje. Koruza je kloaila pred naravnim nasiljem in polja so povaljana Tudi goriška predmestja kažejo Isto žalostno sl’ko.
Ne samo polja in pridelki, marveč tudi strme podeželske poti, ki so že itak v slabem stanju, je hu-dourje poškodovalo. Spralo je zemljo in marsikje je na cestah ostalo še samo kamenje.
trga
zvezo s Padričami. Odhod s Garibaldi.
Od Sv. Ane (ul. Nlcolo Glani), kakor javlja IV. rajon, bodo vo2il: trije avtomobili.
Ncibrežinski okraj Je določil tri kamione. Eden bo vozil iz Devina, drugi iz Nabrežine in tretji iz SV-Križa. Vsi trije bodo pričeli z vožnjami ob 10. dopoldne in bodo vozili do večera.
Na poziv delavcev iz ladjedelnice Sv. Marka na dvoboj za vlečenje vrvi so se dosedaj odzvali delavci Javnih skladišč, iz pristanišča, IL-VA, Rafinerija, Delavske zadruge. Strojne tovarne, Arzenal Ul ACE-GAT.
Svoje sodelovanje so prijavili pevski zbor «1. Cankar* iz Sv. Jakoba, Sv. Pelagija jn «Tomaž;č». Sodelovala bo tudi godba iz Cam-por. Udeležence bodo pozdravili tovariši: prof. O. Ferlan, V. Vidali In dr. Jože Dekleva. Program in nadaljnja navodila bo objavljalo dnevno časopisje.
Peš, s kolesom ali kamionom: Vsi na prvi veliki tabor SIAU-jel
Delovanje občinske menze
Spominski dnevi
1944: je minerski v°d Prešernove partizanske brigade miniral električno centralo v Zirth.
Obleka ne naredi človeka.
Preskrba
Dodatki za upravičence. Bolniki mesta in podeželja prejmejo r.a dodatne živilske nakaznice bele testenine ZVU na odrežek »testenine*
Dne dilo 8
Rojstva, smrti in porok«
7. avgusta 1947. «e otrok, umrlo J« porok pa je bilo 13.	„.,,>n:!ti
CIVILNE POROKE: strugar Alfred Rejmols 1» w ca Laura De Cola,
Yates ,n zasebnica Elda K ^ CERKVENE POROKE.L' y dr. Aldo Chiarelli in urad.n;'> rina Predcnzan, trgovec A
Cosmini in šivilja L'.':)800 p lierl, kurjač Ante«
|n riž na odrezek »riž* za avgust. \ stbnica Antonija Orazi, vrat0
Delitev traja do 31. t. m. C:na za testenine je 44 lir, za riž 74 lir za kg.
Delitev zdroba. Danes bodo pričeli deliti za potrošnike od 0 do 9 in nad 65 let 1000 gr zdroba za mesto in podeželje na odrezek V (testenine). Delili bodo do 31. t. m. Cena je 24 lir za kg.
Dvig nakazil. Vodstva podeželskih občinskih prehranjevalnih uradov naj dv’gnejo danes pri Se-pralu nakazila za sladkor in mast za bolnike za prihodnjo delitev.
Maščobe za menze. Upravniki vseh menz naj dvignejo danes pri občinskem prehranjevalnem uradu nakazila za mast.
» ' \ & GrTilanz in zasebnica Ange „
Kmetijska vinarsko - sadjarska šola v Škocijanu pri Kopru
Danes je m*niIo 6 mesecev, odkar je bila 8. januarja ustanovljena občinska menza v ul. Gambini. Sprva so dajali obroke hrane samo za odnos domov. Ker pa je bil precejšen naval, so ustanovili 10. februarja podružnico v ul. della Guar-dia in 5. marca še eno v ul. Cro-sada. Prva je služila za šentjakobski okraj in druga za razdeljevanje hrano v starem mestu.
Marca meseca so otvorili v ul. Gambini v dveh prostornih dvoranah obednico. Mesec za mesecem je dotok gostov stalno naraščal. Januarja je bilo razdeljerih 20.000 obrokov in to število se je junija dvignilo na sto tisoč. Do sedaj je menza razdelila preko 300 tisoč obrokov hrane, kaj- pomeni preko 97 ton raznega živeža. Cena posameznim obrokom za odnos je ostala ista, namreč po 50 lir za odnos na dom in po 60 lir v obednei. Občina namerava v bodoče organizirati še dve razdeljevalnici, in sicer pri Ljudskem vrtu in v Rojanu.
Velika eksplozija municije
Trije vob'ralci min so mrtui in eden ranjen
V sredo dopoldne okrog 11- ure so pobiralci min znašali vojni material v neko Jamo pri Se’c:h. da bi ga tam uničili. Zadnja dva sta še nesla granate v jamo. dočim sta druga dva pripravljala ogenj, s katerim so nameravali uničiti nakopičeno strelivo. V tem je enemu od nesočih padla iz rok granata in se razpočila v bližini drugega streliva, ki se Je seveda tudi vnelo in eksplodiralo.
Cim se je polegla eksplozija, so takoj pristopili ostali pob'rale!, ki se Jim je nudil strašen prizor. Podčastnik, 38-letni Manl‘o' Rotta, ki ima dema ženo in tri otroke, je ležal na tleh mrtev in ves razmesarjen. Njegov tovariš Renat© Lron-zini, ki ima tudi ženo in dva otroka, ter Je star 38 let. Je umri med vožnjo v tržlško bolnico. doč'm je tretji, Ugo Geromet, ki ima 25 let in Je tudi pred kratkim postal oče, umrl med operacijo v bolatr. 37-letni Flavij Grilli je bil ranj- n v levo nogo in Je izgubil tudi desno oko. Čeprav so njegove rane pre-
cej težke, vendar so zdravnik; izjavili, da je izven nevarnosti. Vsi štirje so Tržačani.
Včeraj dopoldne so jih prepeljal; v Trst na njihov sedež v ul. Galuna, kjer s© jih postavili na pare. Ves dan so prihajali Tržačani, da bi se poslovili od padlih mlnoiskal-cev ;n soba je bila proti večtru napolnjena z venci. Ganljiv je bil prizor, ko so prišle v mrtva šk© sobo žene pokojnikov m njihove družine, da b; še enkrat videle svoje drage in se od njih poslovile.
Danes dopoldne bo ob 10. uri svečan pogreb, ki se ga bo udeležila tud. občinska godba in gotovo tudi veliko število meščanslva. Sprevod cdhaja iz ul. Gallina na pokopališče k Sv. Ani.
V septembru se bo pričel na vi-narsko-sadjarski šoli v Škocijanu pri Kopru dveletni kmetijski tečaj. Namen tečaja je seznaniti sinove in hčere naših kmetovalcev z znanstvenimi pri d ob t vami v kmetijstvu, da jih usposobi za poklic kmetijskega ekonoma ter jim dati možnost, da po končanih študijah nadaljujejo študij na srednji in nato na visoki kmetijski šoli.
V prv{ letnik se lahko vpišejo tudi dekleta, ki so dopolnila 16 let. Za nje bo na šol; urej:n poseben Internat in posebno žensko nadzorstvo. Fantje in dekleta bodo po končanem štud’ju dobili stalno zaposlitev pri državnem ali zadružnem sektorju.
Za hrano in stanovanje bo preskrbljeno v šolsk m internatu. Mesečna oskrbovalnima znaša 2.500 lir mesečno, ki se pa lahko zniža na polovico ali četrtino, če gojenec ali gojenka ne zmore celotne vsote.
Prošnji za sprejem je treba priložit’: 1. rojstni list, 2. zadnje spričevalo, 3. potrdilo davčne uprave o višini dohodkov in velikosti posestva, 4. potrdilo o vedenju prosilca med okupacijo. Vsi dokumenti morajo bili potrjeni od krajevnega ljudskega odbora.
stin, skladiščnik Primo prodajalka Nerina Gerin, ^ Marij Clari in zašel««* ^ Vergln la, geometer Ange ^ in uradnica Licia Torto*' A5* ljar Peter Butti in	p
Mayerbichler, mizar 9!’V'p[^p.Sf monto in zasebnica Alda „ di, mehanik Robert Bustfjr ^ 3.‘bnica Marija FaoUKn, ,a ^ G: rolam« Piazzolia .n s: 1 JgrUj: bella Pellegrino,	c,nU0
Nardin in delavka Olga ggf pristaniški delavec Ferru • ^ f:iongo in delavka Ner.n*. p« UMRLI: 57-ietni Ferru versi, 33-letni Remigu jjt 54-letna Rocco pcr. ja, 1 leto star Marij
Jožef Batič, 71-letnajo-1#
--
pcr. Blsiacchi En-nclja. p,t-Federlco Tacilazich, 53-1^ la Rigutti, 74-letna ne, 1 leto stara Santina alf. mesecev stari Pavel letnj Jožef Cerkven^.
Ana Svab, vd. Rasnik.
DAROVI IN PRISP^
Delavci tvrdke A. Giace'1^ poslani v Aquili darujejo za poKtične pripornike.
Radijski s po
v petek, 8. avgust* TRST II
&
Prepovedana je sprejemati vojaške plačilne bane
Trst, 7. (AIS) — Kdor koli, z izjemo tistih, ki so uradno pooblaščeni od vojnega ministrstva Združenih držav, bi sprejel, imel pri sebi, prenesel, Se pogajal ali kupčeval z «vojaškimi plačilnimi boni*, ki jih je izdala vojska Združenih držav in ki so na splošno poznani pod imenom «script», bo zagrešil kaznivo dejanje in bo kaznovan z zaporom ali z denarno kaznijo ali pa z obema.
Planinski izlet na Kanin
priredi Planinsko društvo v Trstu v soboto in nedeljo, 9. in 10. t. m. Odhod iz Trsta v soboto ob 16. uri. Pot vod: skoz. Gorico, Kobarid v Bovec. Pojasnila in vpisovanja v trgovini Višini, ul. Roma 15 in čevljarni Pirc, ul. Settefontan; 3.
11.30. Dopoldanska Novi svet. 12.10. Salonski	j)
12.45. Napoved časa 'n	^
■ enskiM f
Dinsr^
13.00. Fantazija slov 13.30. Motivi iz operet. D™ ;t> no Vatta. 14.00. Pestra Gospodarske oblike sta|«L pieF
14.28. Citanje sporeda.
17.30-
-lasb8.
glasba. 18.00. Pestra g- . Slovenski trubadur. J®- 9 Brandenburški koncert. '. _. dijska povest. 19.15. Kom 19.45. Napoved časa in 15.' 20.00. Glasba za saksofon. ^ . kliška oddaja. 20.40. K : > pranistke Ksenije Vida g;i9 virju Dimitrij Zebre. 21- • » nični koncert Solnogras - g]8-vala. 23.00. Večerna pF3P 23.15. Napoved časa »» '35. r 23.30. Citanje sporeda.
nočna glasba.
KINCiTOEDSTM^I
.Vat
se 1
H
'?!
pl
Jft
v
to b N >tali «n
s*
e'
®Vc
s
s
a1'
s
s
H
*»ti
%
Sto
'Vto
!a
§
ROSSETTI. 16.00: »Vedno I*.
D. Durbin in G. GotH »Vrij toj« FILODRa.MMATICO. , 16«vr;«ll W
ci dvomev*, Terez'!0- J ^
Jožef Cotten.
P. D. »S- Škamperle*
V soboto, 9. t. m. bo na vrtu Ljudskega doma «S. Škamperle* ob 20.30 prvj koncert godbe Rinaldi.
Olroku Je ukradel kolo
Devetletni Pavel Cardi iz ul- R Minna 9 je vzel kolo znamke »Iri-da», last njegove matere, in se vozaril po ulici. Na vogalu ul. R. Manna ;n Commerctale Je pristop i k njemu približno 20-leten mladenič v kratkih kaki hlačah in beli srajci. Pod pretvezo, da bo pritrdil neki vijak, Je zapeljal kolo k bližnji veži. Ko Je kolo »Dopravil*, Je skočil nanj, da bi ga preizkusil, in Je 'zginil po ul. Commerciale. Mali Pave! Je zastonj čakal, kdaj se bo improviziran; mehanik vrnil s kolesom.
Tolminska razstava
doprinos k petletnemu načrtu
V zadnjih dneh sem potoval po Slovenskem Primorju in po Gorenjski. Kamor sem prišel, sem videl plakate, ki vabijo naše ljudstvo na «Razstavo dela*, ki se bo vršila v Tolminu 16. in 17. avg. Povsod vlar da veliko zanimanje za to našo prireditev. Zato mislim, da ji umestn© povedati nekaj o tej razstavi.
Odšel sem v razstavne prostore in se razgovarjal s posameznimi organizatorji razstavn-h oddelkov. Te-ž šče razstave leži na živinoreji, mlekarstvu, planšarstvu, sadjarstvu, kmetijstvu in gozdarstvu, ker je to gospodarska osnova tolminskega okraja. Vsa razstava je v znaku petletnega načrta in zato Je njen namen, da prikaže vse tiste pridobitve znanesti ;n tehnike, ki jih moramo uporabiti za to. da dosežemo v vseh panogah postavljene naloge.
V kmetijstvu bodo prikazalt vse sodobne stroje za obdelovanje zemlje, za setev in žetev. Na posebnih kulturah bo prikazana pravilna gojitev rastlin m sadnega drevja. Umetna gnojila, razna sredstva za uničevanje škodljivcev in še posebno koloradskega hrošča In ličink in uč:nek njegovega un‘-čevalnega dela vse to in še veliko več bo razstavljeno v kmetijskem oddelku.
Čebelarstvo in perutninarstvo b© tudi zastopano na razstavi s prikaz mjem pravlln-. selekcije.
V oddelku za živinorejo in planšarstvo ter mlekarstvo bodo na tej razstavi prikazali vse vrste plemenske živine, pravilno ureditev planin in sodobno pridobivanje mleka in izdelovanje mlečn.h proizvodov.
Nič manj obširna ne bo razstava gozdarstva. V tem oddelku Je posebno zanimiv relief velikega
državnega gozda z vsemi pripravami za prevoz z žičnicami. Vse vrste lesa, razni proizvodi ‘z lesa, gozdni škodljivci ter flora in fauna naših gozdov, bo dala zelo zanimivo obeležje gozdnemu oddelku razstave-
Ne smemo pa pozabiti še ostale ©ddelke. Na gradbenem oddelku bo prikazana gradnja z nekim posebne vrste kamnom lehnjakom, ki se da žagat; z navadno žago za les, ki pa ima vendar trdnost običajnega kamna. Razen tega bomo videli tudi težek most v gradnji.
V obrtnem oddelku bodo obrtniki tolminskega okraja prikazali razne predmete lastne izdelave. V posebnem oddelku bom© videli dosežene uspehe v elektrifikaciji in kaj se namerava doseči v teku prihodnjih petih let na tem področju. Tudi zdravstvo in prosveta bosta zastopana na razstavi.
To.min kot letoviščarskl kraj nam bo pokazal svoje lepote v razstavnih prostorih za turizem.
Razne prireditve bodo dale v:.ej razstavi svečano Obeležje. Razstava Je namenjena v prvi vrsti pou ku našega ljudstva in mora biti doprinos k uresničitvi petletnega načrta. Zato pa bo razstava odprta ves teden do vključno 24. augusta, tak© da si jo bodo mogli ogledati vsi prebivalci okraja in črpat; znanje za pravilno usmeritev svojega dela za našo zmago v gospodarstvu.
16. in 17. avgust imata pa tudi globok političen pomen bratskega združevanja delovnega ljudstva Primorske in Slovenije v skupnem tekmovalnem naporu med ljudskimi republikami Jugoslavije, za popolno osamosvojitev v gospodarstvu, ki je osnova boljši bodočno sti naših ljudstev.
Dr. K. C.
Iz lalinshega dnevnika
Sestanek ZPP v Piranu
Danes imajo vsi bivši partizani piransk ga okraja važu, sestanek. Na dnevnem redu je reorganizacija rajonske ZPP.
Zveza antifašistične mladine
Vlomilska delavnost, ki je morda zaradi vročine zadnji mesec tnalo pojenjala, se zopet povrača v svoj «t.ormaln, tir*.
V sredo ponoči so neznanci s ponarejenimi ključi odprli trgovino z zelenjavo v ul. Trento, last Marija Franzla in odpeljali motor, no kolo »Taurus*, ki je last neke tvrdke |z Bologne. Ukradeni motor je vreden nad 200 tisoč lir.
EV.o noč poprej so vdrli neznanci s ponarejenimi ključi in deloma vlomili v starinarnico Dante Mi-chelazz: v ul. Mazzini 22. Iz trgovine so odnesli foto aparat Leica, 37 kosov srebrnega jedilnega pribora, in razne druge stvar; v vrednosti nad 200 tisoč lir.
Prčšnjo noč so obiskali vlomilci tudi m har.lčno delavnico v ul. del-le V’lle št. 1, odkoder so odpeljali lastniku B:asoletto Andreju kamionček Fiat 508, ki ga cenijo na 400 tisoč Ur. V vseh treh primerih je policija uvedla pre’ska-vo, vendar doslej še nima sledu za tatovi, k; so najmanj v dveh primerih motorizirani in so se lahko odpeljali na varno.
14 nesrečnic
poziva mladince iz Skoljeta in Sv. Ivana na sestanek, ki bo danes ob 20.30 v dvorani društva Škamperle. Za mladince iz središča mesta in rajona Vicolo Ospedale Militare bo sestanek ob istem času na sedežu društva (Vicolo Ospedale Mt-litare 2). Snov razgovora: »Mladina mesta in dežele*.
   	riJe
ITALIA.~16.00:' »PolŽaate S .
G. Brent.	p roč" .5 ,S‘H
ALABARDA. 16.00: »l ^.ka V se s čarovnico*, Ve!°‘	*
in F. March.	0gl^
"it
P;
VIALE. 16.30: »Zena t°
Bob Hope.
MASSIMO. 16 00:
Charles Laughton ‘J! CENTRALE. 15.00: »Up° C*-T m'.h morij*, L. Caril'0’
  -------------------
Odg. urednik DUŠAN
Tisk
Tip-
Stabilimento
MALI
POOBLAŠČENI	Pril
njuje vojno škodo. premičnim in neprem'« • 0r’
rkih melioracij v Tratu jiri
Nizke cene. Obrnite s® gj.!#1 ul. Bosco 14 (levo), tel
Zahval® ^
Ob nenadomestljivi
ga ljubljenega očeta
ZPP iz Repentabora
priredi 15. t. m. veliko tombolo, srečolov in javen ples. Dobitki tombole v skupni vrednosti 25.000 lir, srečelova pa 50.000 lir. Za okrepčila bo poskrbljeno. Poslužite se o-pensltegla tramvaja. Z Opčin na Repentabor bedo vozili avtobusi.
Vremensko poročilo
cd 7. avgusta ob 20. uri. Zračni pritisk 7572; toplota 23.2, 29.8, 32,8; veter 10 km na uro nebo deloma oblačno; morje lahno vzvalovano; toplota morja 26.8.
Športni odsek pristanišča
priredi tridnevno letovanje v Trent-sk; dolini. Pojasnila in vpisovanja v Domu pristaniških delavcev, I. nadstropje.
Joiefa ces
se najlepše zahvaljuje^® j pl
so ga spremili na OJ poti, poklonili vence Voli
4\
nakakršen koli načit min dragega pekojmk®-
Trst 7. avgusta 1947-	;
Žalujoča žena sfA-JOŽEF MIRKD
MAKS in ^
Prodam kmečki
stanj'1-
v dobrem s1""-' ^q, VOLČJI GRAD št. 6 Prl
OLO tol
potrebuje za takojšen
UPRAV
za strojno mizarsko P0*^ po uredbi.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem r>aznaoješ* žalostno vest, da nas je	mMutit* naša tj
Včeraj zjutraj je bila pred pre-torjem kratka razprava proti 14 nesrečnim ženskam, ki jih je žen- ' ski oddel.k civilne policije nrav-! stvenega oddelka pred tedni aretiral v moški družb; v starem mestu. Aretirali so jih kljub temu, da so imele redno knjižico izdano od policije. Nfkat re Izmed njih so bile malo več kot polnoletne. Po krajši razpravi, so bile vse žrtve težkih socialnih razmer kakor se je med razpravo izkazalo, obsojene Št na nekaj dn' zapora.
vedno zapustila naša mati, stara mati, teta in tašča
Ana Turel
Pogreb nepozabno pokojnice bo danes ob 18. l,r* Volčja draga 7. 8. 1947.
Žalujoče drU^‘n,’0jjjA*>
TUREL, ZLATNER in KC
Luknja brez posledic
Herman KasiC iz ul. Cancellie-n 6 je Javil policiji, da so prejšnjo noč neznani vlomilci napravili luknjo v zidu, da b. prišli v gostil no v Istrski ulici št. 18. Luknjo so sicer dokončali, vendar niso odnesli ničesar, ker jih je bržkone preplašil kakšen pozen, al; pa zelo zgoden človek, k! je šel mimo. Policija ki jo prišla na m sto je ugotovila, da luknja res obstoja, da pa o ta- I tovih ni nobenega sledu.
Prosvetno društvo SKEDENJ IN C. C. P. — %r priredita v nedeljo, 10. avgusta t. 1. od 17. do 24.
LJUDSKO ZABAVO
s sodelovanjem pevskih zborov »Slava* — Kolonk«^®^’ ;u
Skedenj. Sledi ples.
srečkah«
— Servola in P. D. sta zabava.
1'elifca likvidacija mnd,i:lnv po X IVI IZ f* i*1
kI z n a r« t v o
ZILIOTTO
THHVTII II .* *	TEI*1	.
TRST, lik TRENTI! 11 - w-
;N
\v
\Si
s?