Z93. Stnilfra. I LliMliil, t njo, 22. decenbra 1915. XLVIII. leto »Slovenski Narod" velja T Lfmbljanl na dom dostavljen: ceio ieto naprej • . <• • K 24*— pol leta . • • 12*~ četrt leta w Ji » frca mereč _ ■ 2*— ▼ npravništvu prejeman: celo !eto naprej • t • . K 22w pol leta m • . • • . 11'— četrt leta . .....5-50 na mesec _ . • • • . 1*90 Dopfsf naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Vređcistvo i Buallova ulica it 5 (v pritličju levo J toitfon it, 34. Iskala vsak dam svsi Inserati veljajo: peterostopna pc. po 14 vin«, za trikrat ali večkrat Poslano vrsta 30 vin. F Upiavnistvu saj se pošiljajo io je aomi emit nedelje la praznike. rsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat 12 vin, Pnrte in zahvala vrsta 20 vin. fečjih insercijah po dogovora, fčnine, reklamacije, inserati i. t. Guerre soc:ale^ »tastrof.Ine posledice, ki bi zadžfc četverozvezo, ako bi morala opustili Solun. Te posledice bi bile: 1. ferronmc denarne izgube: 2. izguba 2$rVvM a o 300.000 srbskih vojakov;; 3* izguba moralič-nega vpliva na Balkanu. Grška in Romunija bi se prljhižili centralnim državam. Rusija bi prišla v veliko nevarnost; 4. Nemci bi se polastili Soluna, Grk-; bi operirali proti Angležem in Francozom na otokih. Nemški podmorski čolni bi Sredozemsko morje popofnfcma »oku/1!:« ter preprečili cdpokiia ententnih čet izpred Pardanel; 5. P«\\i ;'c oddali .n ;o podmorskih čolnov proti Sueškemu pre-konu; 6. Italija bi ne mogla poseči v balkanske boje. tudi Rusija bi morala opustiti svojo nkevio iz Besa-rabije; 7. 600.000 do 700.000 Tnrkov bi bilo prostih za voj»ra drugih bojiščih. V P-:r;y. ' se dala nabrati armada 400.000 mož. v Afganistanu 500.000, ki bi udarili na Indijo. Nemci bi se polastili ogromnih pomožnih virov v Oriientu. Čheradame tejavlja: S 150.000 možmi držimo lanko Soltm. Ako jih odpokličemo, izgnbimo 200.000 Srbov, 100.000 Angležev v Dardanelah ter pripomorem o Nemčiji do novih armad: romunske (600.000\ grške (400.00$ ter perzijske (400.000), to je skorai poldragi milijon voj« kov. Bombardiranje Varne. Iz Bukarešte poroča;^: Ruske volne lačne so priplule iz Odese. Štiri jednote so se ustavile na višini Fvksinegrada, odkoder so pričele ob 8. z veliko silo obstreljevati Varno. Bombardiranje je trajalo do 10. Vari^ke utrdbe so krepko odgovarjale. Iz Calčika je bilo videti 30 transportu h parnikov. Smatra se, da so sc Rusi nameravali izkrcati pri rZkrenah. Bukarešta, 20. decembra. (Kor. urad.) Notranii minister je dobil brzojavno poročilo, da je prispelo rusko brodovje pred Balčik. 4 torped- ni rušilci so na to odpluli proti Varni ter bombardirali mesto z 51 grama-tami. Milan, 21. decembra. (Kor. ur.) ^-Secolo« javlja iz Aten 20. t. m.: Ruska oklopnica in 2 torpedovki, ki j so spremljale 16 transportnih ladij so bombardirale Varno. Izid grških volitev. Po poročilih iz A.ten odgovaria izid grških volitev pričakovanju tamkajšnjih političnih krogov. Veni-zelosova stranka je bila proklamirala abstinenco, in se oficijalno volitev ni udeležila. Pač pa so mnogi Venizelosti postavili zlasti na deželi »samostojne^ kandidature. Značilno je, da je dobila veliko večino mandatov — 200 od 314 — Gunarisova stranka. Gunaris je bil ministrski predsednik po prvi Venizelosovi demisiji. Zastopat je nevtralno stališče, vendar pa se je vedno nahajal z Ve-nizelosom v precej korektnih odno-šajih. Trdi se celo. da sta oba moža osebna prijatelja. Gunaris sedi tudi v Skuludjsovem kabinetu in njegove glasove fe torej prištevati vladni večini. Izid volitev je vsekakor pokazal, da je naenkrat Gunaris najvpliv-neiši mož grške javnost: in morda nride to tudi v sestavi kabineta do izraza. 52 mandatov so dobili kandidati ostrih antivenizelistov obeh ministrov Theotokisa in Rhalisa ter dr. Dimitrakopulosa. Tudi te glasove je seveda prišteti vladni večini. Ostali volilni rezultati še niso znani in natančen nreeded sestave nove zbornice se bo dal dobiti še le prihodnje dni. ?e^eva, 21. decembra. (Kor. u.) Iz \ien pordČajo: Sodi se. da bo imel On na ris v parlamentu 220 do 250 pristašev. Po spremembe ministrstva pa najbrž ne pride. Kralj Konstantin obolel. Iz Aten poročajo: Kralj Konstantin je znova zbolel, vendar pa sprejema redno min. predsednika Skuludisa. ki mu poroča o političnem položaju. Vemzelos gre v Ameriko? Iz Bukarešte poročajo: Take Jonescu je dobil od Venizelosa poročilo, da se Ie-ta poda trajno v Ameriko. Stališče Romunije. Bnkarešta, 21. decembra. (Kor. urad.) V včerajšnji seji senata je poročevalec Alessiu konstatirah da postopa opozicija sedaj proti vladi mnogo miijše, kar je posledica atmosfere, ki vlada v državi. Opozicija očita vladi, da ni pričela vojne ob strani četverozveze. Toda niti Fili-pescu niti Jonescu nista poklicana presoditi pravi trenutek za intervencijo. Intervencija Bolgarije je v svetovni vojni le epizoda, ki ne more odločno vplivati na romunsko zunanjo politiko. Potek vojne kaže, da bi intervencija Romunije ne bila mogla odločiti zmage. Ostati moramo, je noudarial govornik, mirni in hladnokrvni — danes boli kakor prej. Ne pozabimo tudi, da Romunija pri izbruhu vojne še ni bila pripravljena. V interesu države je vlada dolžna, da je v svojih izjavah o zunanji politiki rezervirana. Izvoz romunskega žita. Iz Bukarešte javljajo: V mini-sterijalnih konferencah glede izvoza žita vAvstrijo in Nemčijo je izjavil ministrski predsednik Bratianu, da hoče Romunija predvsem doseči, da se ji bodo plačevale izvozne premije naravnost v zlatu, centralne države pa želijo, da plačevati te premije na račun romunske vlade v Berlinu. DVE IJ ALUANSKI KOMPANIJI UNIČEN!. Dunaj, 21. decembra. (Kor. ur.) Uradna rc~^!ašajc: Italijansko bojišče. Artiljerijski boj? na tirolski južni f roni I se nadaljujejo. Dve italijanski stotniji, ki ste poskušali ponoči prodirati proti vrhu Sv. Mihaela ste bili uničeni. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 i e r, fmt Vojna idila, (Konec.) ine puške. Nekaj izborne-ga. In tako lahko premesiljive; V odseku pri Bovcu in Tolminu nisem i :el, kaj bi bolj občudoval: ali te vražje »raglje , ali neprekosljive konjičke, ki so jih prenašali po strminah. Ti bosanski konji so kakor ustvarjeni za ta gorovja. Tako soretni, previdni in drzni! In ponoči! Z nogo tiplje naprej, če sme varno stopiti. Na eni nogi se obdrži, da preskoči globel, prepad. Le malenkosten zdrslaj, za palec prekratek skok in oba zdržita v globočino za vedno. >'Orrrrrrrrrrr . . .« »To je pri Podgori. Tam so strašni boji že vse te dni.* Poslušam. Težki topovi, lahki, granate, šrapr,eIi,strojne puške — vsevprek bobni in poka. Tako nekako bo menda sodnji dan. »Vojska je res nekaj velikega, neodoljivega. Kaj je človek proti tej veličini? On jo vodi, a je slabši pro- | ti njej od mušice - enodnevnice. Ali težko mora biti v bližinskem boju, nož na nož. Ne privadi se vsak tako lahko voinim grozovitostim. In ti prizoriT Ko smrt nopade svoto žrtev, jo vrže v zrak, zaluča ob tla, jo polije s krvio in zvija v krčih! In ti mozeg prefresuioči vzkliki, te smrt zroče nči, neporifse^ smrad mrT:,~cv. med niimi se plazeči ranjenci, v krvi se valjajoča trupla in čez nje konjska kopita, vojaki z okrvavljenimi bajoneti, puškami, revolverji, ročnimi granatami, strastno bijoč na vse strani, udarjajoč s pestmi, gri-zoč z zobmi . . . Tn povsod kri in kri. topla in rdeča, mešajoč se z znojem strasti in smrti ... To ie grozno! Sm^t in živlienje na višku svoje moči in strasti! Ampak vsega tega bojujoči se vojak v svoji ekstazi naibrže niti dobro ne opazi. Še^e potem, ko se polože bojna vihra in se mu ohladi kri, vidi, se spominja . . . — »Ali ste že kdaj junsah gospod nadporočnik?.« »Da, že. In nikdar bi si prej ne bi bil mogel misliti, česa vsega ie človek zmožen. Jaz nisem krvoločne in pretepaške nature. A ko vidi človek kri in mu ta življenskotopla brizga v obraz, na roke in po obleki, potem uprav zdivja. Strast enega neustrašnega in drznega jurišajoče-ga moža more potegniti za seboj cel regiment vojakov. Jurišali smo pri Gorlicah, jaz na čelu svojega voia. Prvil sem naprej gnan od neznane sile. a nisem vedel, kaj hočem, kam. Ruski major se pojavi nred menoi Pomerim revolver v majorjevo čelo, sprožim. Curek krvi mu polije obraz; zakrili z rokama, opoteče se. pade. Nekaj tenlega brizgne ira mojo roko; kri. Videč padlega maioria, njegov okrvavljeni obraz, čuteč na roki tonlo kr|, ine popade neznansko navdušenje, besna strast. Zdaj sem vedel, kai hočem. Svoiini zakričim: Fantje, zdai pa le nanrej! in se spustim v dir. Zn mano moji vojaki z divjim krikom. Borili smo se kakor zbes-neli. Nobeden ni ušel našim rokam nepoškodovan. S krvjo oškronljeni, iskrečih se oči smo se vračali zmagoslavno v postojanke. Tam so nas od samega veseha obiemali in po-liubljafi. Mene so pripeHali pod pazduho, ranjenega na roki. Curkoma je lila kri iz rane. Pa takrat nisem nič čutil, šele pozneie. Vidite, gospodična, tak je človek v boju. Če pa vidim takole mla- dega, lepega fanta mrtvega, se mi od boli stisne srce. To so ekstremi človeške duše.« Naprej in naprej je trajalo bobnenje in postajalo vedno močneje. Tresla se je zemlja pod mojimi nogami, tresel se je zrak nad mano. Žaromeii so stikali po zemlji in plesali po nebu. Svetlobne rakete so švignile tuintam v zrak in se lepo razpočile. Žvižganje, bobnenje, hučanje, grmenje, pokanje, tresk in ropot. Zadivljena sem opazovala vse te veličastne pojave vojske. Naučila sem se hitro spoznati kaliber in ločiti pok. »Dobre živce imate, gospodična,« je dejal nadporočnik. »Občudujem vas. Pri ženskah kaj takega ni navada.« Smejala sem se. Saj ni treba, da je cel svet nervozen. »Zdaj - le pazite dobro!« me zopet opozorit Med grmenjem topov, žvižganjem granat, -drdranjem strojnih oušk, ropotanjem avtomobilov in nešteto drugim ropotom in šumom ie bilo razločno čuti tenak, rezek pok', kakor bi kdo potegal z nožem po železu. »Pkpkpkpkpkpk . .. . ^ »Glejte, to so navadne puške. Zdaj napadajo in pozdravljajo Laha s salvami. To je najgroznejše slišati. Kakor bi smrt brusila svojo koso .. .« In res. Kar zbodlo je pri srcu. kadar se je med mogočnim grmenjem in neutrudljivim ragljanjem zaslišal ta rezki pkpkpkpk . . . Poslušala sva dalje. Razgovar-jala sva se o Ljubljani, Postojni in nešteto drugih malenkostih, ki so ožjemu znancu brez pomena, a med tujci vendar zanimive. Drug drugega sva prekinjala v govorjenju z: »Slišite? Pazite zdaj! Ali ste čuli? Zdajle! Eksplozija! Poslušajte! Glejte! itd.« Poslušala sva in se pogovarjala in zopet poslušala. Veličastno - grozni koncert je postajal glasneji in glasneji in je trajal do jutranje zore. Godba divja, pojemajoča, strastno razpaljena, mozeg pretresujoča, bobneča, tri-umfujoča, obuoajoča, razjarjena, uničujoča . . .! Kje je silni umetnik, ki jo dirigira?! Nebo je žarelo v ognjeno - rdečkastem siju rumeni zublji so sikali med črnikastim dimom v zrak. Gorica je gorela .. • ITALIJANSKO URADNO POROČILO. 20. decembra. V dolini Le-dro so napadli popoldne 18. t. m. manjši sovražni oddelki, podpirani z intenzivnim artiljerijskim ognjem, nase pozicije na Monte Cocca severno jezera Ledra, ali naš ogenj jih je odbil nazaj. Ista usoda je zadela nenaden napad sovražnih oddelkov v belih plaščih na naše črte v odseku Mile Grobe na visoki planoti med dolinama Torra in Astico. Na ostali fronti artiljerijska delavnost. Sovražna artiljerija je obstreljevala tudi nekatere kraje. Kalvarije ni mogoče vzeti. Iz dopisa z goriškega bojišča v »Novinah* 14. decembra: To je bil pravi pekel zadnje dni. Italijani so zbrali svoje topove, silno municijo in poskušajo z vso silo, da bi prodrli. Ali mi se ne vdajemo in se ne vdamo nikdar. To so začeli uvidevati tudi že Italijani. Včeraj je rekel neki italijanski vjetnik: »Mi sami u videvamo, da Kalvarije ni mogoče vzeti. Vidimo, da dan in noč je Kalvarija od našega topništva vsa v dimu, ali vaši vojaki se ne umaknejo. Radi tega smo poslali neki dan na Cadorno pismo, naj pride on in njegovi generali, pa bo videl, da se mu ne posreči priti preko Podgore v Gorico.« — Bog nas varuj takega klanja, kakor-šno je bilo pred Gorico zad ^je dni. Ali naši vojaki se niso umaknili niti za korak. Kakor levi stojijo tukaj in odbijajo sovražnika, pa naj se prikaže v takem ali takem številu. Ako je usojeno, da izginemo vsi kot Le-onidc. bomo izginili, ali sovražnika ne pustimo na našo zemHo. Te misli je prevzet vsak vojak. Samo preko nas mrtvih more sovražnik dalje, ali ako bi tudi prišlo do tega. mora poprej samega sebe uničiti. Pripoveduje vojak, kako je pognal Italijane iz okopov. Približal se je na 30 korakov. Vrgel je na nje sam 50 bomb. In pokaže prst. kako je sključen od vžiganja in metama bomb. Opisuje javkanje med Italijani: Mama mia! Ajuto frateilo! ... Pred kratkim so Italijani privezali nekega svojega vojaka k drevesu. Morda je kaj zakrivil, ali mi nismo hoteli soditi. Tako je bil privezan ves dan. Samo pomeriti bi bilo treba — ali nam ni ničesar naredil, naj živi! »Mir v marcu.« »Avanti« se bavi ponovno z zadnjo sejo italiianske zbornice in trdi. da je Salandra dobil čisto novo noto, ko je rekel, da prijatelji vojne in njeni nasprotniki morejo biti edini v tem. da pričakujejo v marcu mir. seveda ako se izpolnijo naciionalne zahteve Italije. »Mi hočemo zmagati.« Lugano, 20. decembra. Epilog v -Corrieru della sera« z naslovom: ^Zmaga nad nami samimi«, toži, kako raste nagibanje Italijanov h kritičnemu pesimizmu in poziva, naj se združijo italijanski poštenjaki v obrambo domovine z geslom: »Mi hočemo zmagati.« Pesimistične govorice. »Corriere della sera« se bavi na dolgo z raznimi v Milanu razširjenimi pesimističnimi govoricami o poteku vojne in jih hoče osmešiti. Te govorice pripovedujejo, da je neki general izvršil samomor, ker je bil obdolžen. da je sovražniku izdal bivališče kralja na fronti. Take govorice, kakor tudi oklici, ki pozivajo k vstaji, razširjeni po mestu, so seveda, kakor zatrjuje list, nemško delo; taki oklici dohajajo v Italijo iz Švice. Prejšnji Sonnlnov program. Naslovni škof dr. Frankovič priobčuje v neki madžarski reviji študije k zgodovini trozveze in piše med drugim: »Sonnino, ki je bil v tistem času vodja stranke »Centro parlamentare«, sestavljene sicer iz malega števila, ail za to zelo nadarjenih in odličnih mož, je obelodanil sedemnajst dni po dogovoru v Tunisu — dne 29. majnika 1881 — svoj novi program. V tem je Sonnino določil italijanski politiki dva cilja, katerih prvi je zahteval, da se Italija opira na prijateljstvo Anglije, drugi pa, da pride do ožjega prijateljstva z Nemčijo in Avstro - Ogrsko. Nas ne ločujejo — je rekel Sonnino — od Nemčije nikaka navzkrižja v interesih. Le skupni interesi, v prvi vrsti ohranitev miru in zavračanje pohlepnosti Francije, nas vežejo z Nemčijo in Avstro - Ogrsko. Čim razpršimo nezaupanje, ki vlada v Avstro - Ogrski proti nam, ne bo več nikakih ovir proti temu, da se sklene italijansko - nemška zveza. Radi tega je treba iztrebiti upravičeni sum, da bi bila naša politika na škodo onim, pri katerih iščemo prijateljstva. Vprašanje italijanske irre-dente je treba izločiti«. — Dalje je izvajal Sonnino, da je Trst za Av» stro - Ogrsko kakor tudi za Nemčijo največje koristi, da mešamo pre- | bivalstvo tega mesta z gledišča narodne ideje ne upravlčuje italiianskfe zahtev ter da posest Trsta nima za Italijo nikake vrednosti. O vprašanju Trentina bi se moglo sicer drugače misliti, ali tudi tu so interesi Italije mnogo manjši, nego je ohranitev prijateljstva z Avstro - Ogrska To prijateljstvo zagotovlja Italiji svobodno razpolaganje s svojimi silami ter daje besedi Italije važnost v evropskem koncertu. »Ako hočemo, da bomo v Evropi faktor, moramo biti resni ter opustiti otročjo politiko, ki nas dela slabotne, dočim povzroča Avstro - Ogrski neprilike. Prijateljstvo z Avstro - Ogrsko je neizogiben pogoj za plodnost našega političnega delovanja. Ako bi ostali izolirani, bi pomenjalo, da smo uničeni !,« # Tako je govoril Sonnino leta 1881! A danes, kako govori in dela sedaj?! Rušivse, kar je tedaj ozna-čal kot največjo potrebo in neizogiben pogoj za uspevanje Italije. Interesantno poglavje to. Morda se povrnemo k njemu, sosebno z ozirom na tedanjo sodbo Sonnina o zahtevah irredente po našem Trstu. Barzelotti proti Salandrl. »Stampa« priobčuje dobesedno govor senatorja Barzelottija. Iz njega posnemamo nastopna zanimiva izvajanja: In nevtralnosti smo prešli vsled izpremembe razmer in ljudi v oboroženo intervencijo na strani en-tente. Dolžnost za to temelji, po splošni sodbi, na poprej storjenih obveznostih Salandrovih. Salandra na to ni ničesar odgovoril. Senator ie rekel nadalje: Italijani so prostovoljci v Četverczvezi in njihovo pri-kloplienje četverozvezi se druži z njenimi neuspehi in zmotami. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. V Neaplju so aretirali bogatega trgovca,, komendatona Mihaela Lauria, predsednika parobrodne družbe »Sicilia«, ki je osumljen špi-onaže v škodo Italije, naeijonaiistič-no časopisje trdi tudi, da je bil Lauria pred izbruhom vojne kupil v Tržiču v tamkajšnji ladjedelnici neki avstrijski parnik in da je bil ta navidezni nakup izvršen v korist Avstrije. Ko so Italijani zasedli Tržič, so pamik zaplenili. Preko Lugana poročajo, da so bili aretirani v Neaplju in Bolonji trije visoki italijanski intendančni oficirji radi velikih goljufij. V kraju Torre-Annunziata so se razkrile goljufije na škodo državne železnice pri dobavi premoga, v vrednosti enega milijona lir. Salandra je prehlajen, kakor poroča »Corriere della sera«, in mora ostati za nekaj dni v svoji sobi. Fregatni kapetan di Stefano je bil od vojaškega sodišča v Speziji obsojen na izgubo svoje šarže, ker je pospeševal konterbando v korist neke tvrdke v Turinu. Potniki iz Brindisi so v Atenah povedali, da se nahaja tam močna italijanska eskadra. Zunaj Chimare so videli 18 francoskih in angleških bojnih ladij. Italijanska vlada je dovolila, da se sme špansko blago, namenjeno v Nemčijo, došlo pred 24. majem v Genovo, svobodno odposlati, istotako blago za Švico, ako seveda ni namenjeno v vojne svrhe. Kakor poroča »Neue Ziiricher Zeitung - iz Milana, so Italijan! izgubili do konca novembra 300( častnikov. _ Sovražni letalec. Iz nekega pisma: Visok vsakodnevni pojav je na Doberdobski planoti sovražni letalec. Vedno bolj se razvija letalska služba. Sovražni letalci posvečajo posebno pozornost pozicijam naših baterij pred nami in za nami. Komaj je pričel dan, že je začelo grmeti iz italijanskih topov, ali vse streljanje je ostalo brez pravega učinka. Tuin-tam zadene kaka granata v kako kritje, ne da bi napravila kakšno posebno Škodo, kajti kritje je hitro zopet popravljeno. Neprijetnejše za nas je letanje sovražnih zrakoplov-cev nad nami, kajti to nas spravi v neprijeten položaj, da se ne moremo gibati. Zjutraj že zgodaj smo čuli signale, ki so naznanjali z opazova-lišča: »Sovražni letalec!« In komaj smo hoteli svoje ude malo raztegniti, ker smo ležali trdo in mirno na skalnatih tleh, kar so nas žvižgi zopet opozorili, da naj se stisnemo v kritja, ne da bi se morda bali, da nas ubije bomba sovražnega letalca, ampak v glavnem s tem namenom, da se skrijemo, da sovražnik ne izve, kje smo. Ako se je letalec približal tako. da je bilo mogoče slišati dobro brnenje motorja, potem so začeli svetliti se okoli njega naši šrap-neli. cel venec oblačkov se je vil okoli njega. Tudi strojne puške so začele ropotati in kak dober strelec v varnem kritju Je pomeril na sovražnika v zraku, da bi ga potegnil na zemljo. Taki poskusi ostanejo navadno brez učinka, dasi pa je že padel sestreljen na zemljo marslkak sovražni zrakoplov. Letalec se ie držal visoko in videli smo, kako je dajal znamenja. Komaj je izginil v smeri proti morju, že so prižvižgali šrapneli in granate, bivati zunaj zavetja v takih trenotkih, ni priporočljivo. Desetkrat do dvanajstkrat so nas obiskali sovražni letalci, umevno, da je poletela proti njim kvišku marsikaka kletvica, ker so nam tako kratili gibanje. Jako interesantno je, ako se pripeti, da eden naših zra-koplovcev se prikaže na horicontu, ko nas obišče Italijan. To je lov v zraku, ki nam razburja živce, in dasi je strogo ukazano, da se ne sme nikdo zganiti, vendar ta in oni pogleda ven iz svojega kritja ali prileze celo popolnoma na prosto, da opazuje zanimiv prizor. Skoro vedno Italijan zbeži, kakor na zemlji, tako v zraku. Višje in višje se privije, potem pa kot pušica krene v smer svojih črt in izgine za njimi. Ko se vrača naš letalec, strelja italijanska artiljerija besno nanj in šrapneli pokajo pod njim. Ali naš letalec gre mirno svojo pot, to je mir, ki imponira, in slednjič izgine Izpred naših oči. Dokler ni napočil mrak so delovali sovražni letalci, včasih hkratu dva ali trije. Nastopil je mrak in sovražni letalec se je izgubil. Mirno in zadovoljno se razgo-varjamo v krasni kraški noči. Vojna z Rusijo. POLOŽAJ NA RUSKI FRONTI. Dunaj, 21. decembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Rusko bojišče. Nasproti Rafalovki ob Stiru smo razpršili ruski izvidni oddelek. Sicer mestoma topovski boj. Namestnik nač^nika generalnega štaba p!. Hofer, fml. * » NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 21. decembra. (Kor. ur.) Veliki glavni stan. Vzhodno bojišče. V noči od 19. na 20. december ie neki eksponirani ruski oddelek zasedel pred našo fronto ležečo pristavo Dekši tik jugovzhodno Vidsov. Včeraj smo ga zopet pregnali. Južno Vlgonovskega jezera in Pri Koščiuhnovki severozapadno Čartorijska smo zavrnili sovražne izvidne oddelke. Vrhovno armadno vodstvo. RUSKO URADNO POROČILO. 19. d e c e m b r a. Severno od jezera Miadziol je prišla neka sovražna kolona v naš artiljerijski ogenj ter smo jo z velikimi izgubami razpršili. Dne 17. decembra proti 10. zvečer je izvršil sovražnik 2 napada na kolodvor Podczerewicze (južno od Rafalo\vke), bil pa je zavrnjen od našega ognjav Gibanje cb ruski fronti Zadnji Čas je opažati med Rusi na vseh delih fronte živahno gibanje močnih poizvedovalnih oddelkov. Ne da se še spoznati ali naj to poizvedovanje pripravlja velika pod-vzetja. OdlcčHna bitka spomladi? Glasom poročila »Kolnische Ztg.« priobčuje »Novoje Vremja« članek pod naslovom »Zgodovinska kriza«, ki pravi: Tihota na vseh frontah vzbuja pri mnogih domnevanje, da je velika katastrofa že na svojem naravnem koncu. To misel utrjuje sporočilo cesarja Viljema cesarju Francu Jožefu, da je kazenska ekspedicija končana, smrt prestolonaslednika maščevana in da je vsled tega prvotni vojni vzrok z njegovimi učinki odstranjen. Ni pa dvoma, da bodo postavili Nemci še enkrat svoje velike sile v igro, da se sedaj dan in noč pripravljajo, da bi mogli spomladi biti odločilno bitko tam. kjer mislijo, da jim je zmaga gotova. Edina rešitev Rusije je, če se razbije Nemčija. Novi ruski vpoklici. »Rječ* poroča, da sklicuje carjev ukaz leta 1897. rojene ood zastave. Novinci morajo službo takoj nastopiti. Izvzeti so samo nastavljene! v državnih obratih ter srednješolci in visokošolci tako dolgo, da dovrše svoje študije. OdstavPenje generala Russkega. Carjev ukaz odstavlja generala Russkega od vrhovnega po-veljništva severnih armad. Russkij pa ostane član vrhovnega vojnega sveta. Odstop ruskega finančnega ministra. Iz Krakova poročajo, da je v kratkem pričakovati odstopa ruskega finančnega ministra Barka. Naslednik mu bo baje general Tatičev. Rusko vojno posojilo. Iz Stockholma: Rusko vojno posojilo se je baje popolnoma ponesrečilo. V Petrogradu je bilo doslej podpisanih pri državni banki nekaj nad 29 milijonov, pri hranilnicah komaj 14 milijonov in v Moskvi vsega skupaj 94 milijonov. ZAPADNO B0JISCE. POLOŽAJ NA ZAPADNI FRONTI. Berlin, 21. decembra. (Kor. ur.) Veliki glavni stan. Zapadno bojišče. Zapadno Hiillucha le zavzel neki nemški oddelek angleški saperski jarek ter je zavrnil ponočni protinapad. Na mnogih točkah fronte živahni artiljerijski boji. Nobenih pomembnih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. FRANCOSKO URADNO POROČILO. 18. d e c e m b r a. Nekaj artilje-rističnega delovanja tekom noči. V Artoisu boj z zračnimi torpedi pri Roclincoutu. Naše baterije so obstreljevale nemške strelske jarke pri Blairvillu južno od Arrasa. Med Sommo in Oiso v okolici Chaulnesa je uspešno obstreljevala naša artiljerija več vozov, ki se jih je tam zbralo. 18. decembra zvečer. Med Sommo in Oiso silno obstreljevanje nemških jarkov v okolici Fri-seja. Neka naša patrulja je presenetila neko sovražno patruljo v kolenu Oise ter vjela nekaj mož. Med Soissonsom in Reimsom je bila naša artiljerija delavna zlasti v okolici Beaulna, kjer smo storili, da je neka bateriia utihnila in kjer smo poškodovali sovražne naprave. V Cbam-pagni smo razpršili delavske skupine pri Chausson farmi. Uspešno obstreljevanje sovražnih naprav v okolici Apremonta in St. Mihiela. Belgijsko poročilo. 18. decembra. Kliub meglenemu vremenu je obstreljevala naša artflierija živahno neko sovražno taborišče pri Aessnu in sovražne baterije pri Lnvghnu. Delovanje Nemcev, oČividno ovirano vsled poplav, je že nekaj dni bolj počasno. ANGLEŠKO URADNO POROČILO. IS. decembra. Danes je bilo večidel megleno vreme in ne posebno ugodno za artiljerijske boje. zato je bilo v splošnem bolj mirno. Kljub temu je krepko podpirala naša artiljerija francosko artiljerijo ter storila, da so sovražni topovi severno od Ypresa utihnili. VAŽEN VOJN! SVET V LONDONU. »Vossische Ztg.« poroča iz Stockholma: Glasom zanesljivih poročil se vrši prvi teden januarja v Londonu zonet posvetovanje zaveznikov, katerega se bosta udeležila za Rusijo sreneral $i!mskij in veleposlanik Izvolskii. Sazonov je poslal Tzvolskemu posebne carjeve instrukcije, tako da ima londonska misija Izvolskega poseben pomen. Angleški vpoklici. »Dailv News« pravi v uvodniku: Naenkratno vpoklicanie več tisoč moških določenega starostnega letnika iz gospodarskega življenja zahteva veliko večje žrtve, kakor dosedanji redni potek rekrutaciie. Dvomljivo je, ali bodo krajevne oblasti usnešno delovale pfi odpuščanju rekmtov v svrhe industrije. Vlada mora postaviti določna načela, da se izravnajo zahteve armade, mumVifske industrije in izvozne industrije. Izprememha v belgijskem ministrstvo. Iz Havra poročajo: Belgijsko ministrstvo se bo nrenstrofilo. Za ministre brez nortfellev bodo imenovani grof Onhlet d* ATvlella. Pavel Hvmans in Emil Vandervelde. Tako se bodo v BelPiil udeležili vlade se- } dal tudi socijalisti m liberalna le* i vica. I Kitajska, — cesarstvo In — vojna. Ruski listi poročajo iz Tokija: Zunanji minister je odgovoril na tozadevno vprašanje, da ni res, da bi bila Anglija obljubila Juanšikaju priznanje cesarskega dostojanstva pod pogojem, da se Kitajska pridruži en-tenti. Iz Rima poročajo, da je Japonska zbrala veliko vojno brodovje v kitajskem pristanišču Tekeli, kjer bo brodovje Čakalo tako dolgo, da bo Kitajska odgovorila na japonsko noto. »Frankfurter Ztg.« poroča iz Petrograda, da sta dobili dve ruski križarki ukaz, da odploveta pred Šangaj. TURSKA VOJNA. TURŠKO URADNO POROĆILO. 20. d e c e m b r a. V noči na 19. december in 19. decembra dopol-dnedne so pričele naše čete v odsekih Anaforta in Ari Burnu po silni artiljerijski pripravi s pripravami za napad na sovražne pozicije. Da bi te priprave zadržal, je izvršil sovražnik popoldne v Sedilbaru z vsemi svojimi silami napad, ki pa se je popolnoma ponesrečil. Nato je vkrcal sovražnik, ker ie spoznal, da se ne bo mogel izogniti posledicam našega na severu napredujočega napada, v noči na 20. december, v vsej naglici del svojih čet. Kljub temu ni mogel sovražnik kljub gosti megli preprečiti, da bi ga naše čete na umikanju ne bile zasledovale. Zadnje danes došlo poročilo omenja, da so naše Čete izčistile Anaforto in Ariburnu sovražnika, tako, da tam ni ostal noben sovražni vojak in da so naše čete, ki so v tem odseku prodrle do morja, vzele sovražniku mnogo plena, zlasti šotorov, municije in topov. Razen tega je padel neki sovražni hidroplan vsled našega ognja v morje. Krmilca in opazovalca smo vjeli. Sovražni napad dne 19. decembra popoldne v odseku Sedilbar Je potekel takole: Nekaj časa je sovražnik silno obstreljeval naše pozicije s svojimi poljskimi topovi vseh kalibrov. To obstreljevanje so podpirali še topovi njegovih monitorjev in križark. Nato je napadel z vsemi svojimi silami po vrsti naše desno krilo, naš centrum in naše levo krilo, toda naše čete so te napade odbile ter prizadejale sovražniku silne izgube. Napadalce smo vrgli nazaj v njihove stare pozicije. Na ostalih frontah je položaj ne-izpremenjen. Odhod Angležev z Galipollja. London, 20. decembra. (Kor. u.) Zbornica. Sporočilo o uspešnem (?) z neznatnimi izgubami izvedenem umikanju angleških čet pri zalivu Suvla in pri Anaforti ter o dejstvu, da so te čete prepeljali na drugo bojišče, je bilo sprejeto z odobravanjem. Asquith je izjavil, da so bile čete odpoklicane vsled sklepa kabineta. Lugano, 21. decembra. (Kor. u.) Dosedaj v Italijo dospela angleška poročila o opustitvi Suvle in pozicij avstralskih in novozelandskih čet na Galipoliju slikajo poraz zaveznikov v lepši luči ter naglašajo, da njih čete niso imele težkih izgub in da bodo držali Sedil Bar. V Italiji domnevajo, da bodo poslali čete z Ga-lipolija v Solun. Francosko poročilo Izpred Dardanel. IS. decembra. Tekom 17. decembra nobenega važnega dogodka. Boji ob Sueškem prekopu. »Agence Havas« poroča iz Kaira, da so se ob Sueškem prekopu zopet vršili boji. Baje je 1200 turških čet s topovi in strojnimi puškami 24 milj zapadno od Matruha napadlo angleške čete. Čez dan so se Angleži upirali, ponoči pa so bili prisiljeni, da so se umaknili. Angleži so izgubili 28 mrtvih in 90 ranjenih. Novi boji pri A dnu. V petrogradskih vojaških krr> gih se govori, da se vrši sedaj na vseh vzhodnih bojiščih važno premikanje čet, ki bo začetek pomembnih dogodkov. V Mezopotaniji, ob Tigri-su, v Perziji, v Egiptu in pri Adenu vlada živahno gibanje, četverozve-za očitno skuša v eventualnih bojih v tej pokrajini biti pripravljena. Vstaška arabska plemena so dospela kakih 20 angleških milj pred Aden ter so pretrgala dovoz s kopnega, vendar za mesto samo n? nevarnosti. Zadnje dni so se vršile zopet razne bitke pred Adenom. Obleganje mesta in utrdb po sodbi vojaških krogov ne pomeni mnogo, ker dobe prebivalstvo in čete živila in vojne potrebščine z morja. 293. Ste*. „SLOVENSKI MakOlp", Une 22 decembra 1915. Stran 3. Amerika in Avstrija. Druga ameriška nota Avstro - Ogrski. Iz Rotterdama poročajo 21. decembra: Drugo washingtonsko noto glede slučaja „Ancone* bodo danes odposlali. Nota ne stavi termina za odgovor, želi pa, da se monarhija Icmalu odloči. Nota v nobenem pogledu ni različna v svojih zahtevah od prve ameriške note, pač pa je njeno besedilo bolj vljudno. „Kolnische Zeitung" je mnenja, da nove ameriške note ni več smatrati za ultimatum, da ne zahteva sprejetja zahtev, ali pa prekinjenja zvez, ter upa, da se je odprla pot za mirno rešitev spora. »Kolnische Zeitung" pravi, da navaja druga ameriška nota nekatera dejstva, ki jih žele na Dunaju, odklanja pa diskusijo sporočil. Nota vidi v uradnem poročilu avstro-ogrskega mornariškega poveljništva zadostno podlago za svoje zahteve. Glasom tega poročila je bilo dognano, da je bila wAnconau torpedirana, ko so bili še potniki na krovu. To priznanje zadostuje, nadaljnja potrditev s strani častnikov ali drugih preostalih ni potrebna. Holandski listi poročajo iz Wa-shingtona: Wilson in Lansing odklanjata vsako diplomatično diskusijo o aferi BAnconeu. S tega stališča je koncipirana tudi odposlana druga nota. Ameriški krogi upajo, da jo bo Avstrija sprejela. Zarota proti Kanadi. Glasom Reuterjevega poročila iz Novega Jorka so aretirali tam nekega Pavla Koniga. bivšega šefa tajne službe proge Hamburg-Amerika, in nekega Riharda Lvndeckerja. Dolže jih, da sta organizrala zaroto, da se razstreli neki most preko \Vel-landskega kanala med jezeroma Erie in Ontario. Oba sta baje priznala, da sta v to svrho odpotovala na kanadsko mejo. Pravijo, da je bil Konig od početka vojne šef nemške tajne službe v Zedinjenih državah. Nemški državni zbor. Državni tajnik dr. Solt je pojasnil, da Nemčija ni imela namena napasti angleškega dela južne Afrike in to iz ozirov na ugled belokožcev, da pa so An^ežl napadli nemško kolonijo. — Državni zbor je na to dovolil 10 milijard novega vojnega kredita, nakar je bilo zaseden je odgođeno. Kreditna predloga je bila sprejeta z vsemi proti 19 soc. dem. glasovom. * Socijalni demokratie na Nemškem. Vodstvo soeijalnodemokratične stranke na Nemškem ie izdalo oklic, v katerem priznava, da je v stranki nastala notranja kriza in apelira na vse somišljenike, naj ostanejo edini. Razdor, ki je nastal v tej stranki, se najbolje spozna iz tega, kako so izpadla glasovanja v klubu socijal-nodemokratičnih poslancev o kreditih za vojno. Pri prvem vojnem kreditu je glasovalo proti dovolitvi 14 poslancev, pri drugem 17, pri tretjem 22, pri četrtem 36, pri petem pa 43 poslancev. Vseh sociialnodemo-kratičnih poslancev je 110. Tisza o miru. V ogrski magnatski zbornici je ministrski predsednik grof Tisza imel govor, v katerem je med drugim rekel : Če se vprašuje, kako dolgo bo trajala ta vojna, morem le reči, da morajo na to vprašanje odgovorili tisti, ki so vojno provzročili. Bojevali bomo to vojno, dokler ne bodo nehali napadi na našo varnost in neodvisnost in našo narodno velikost. Nadaljevali bomo to vojno, dokler ne uvidijo naši sovražniki, da provzroča njeno nadaljevanje samo človeštvu nepotrebna trpljenja, na da bi naše sovražnike le za las približala njihovemu cilju. Dogodki, ki so se izvršili v poldrugem letu, so pripravili položaj do zrelosti. Naši sovražniki so že lahko na jasnem, da cilj svojega napada niso dosegli. Tudi o tem so lahko na jasnem, da bo naša zmaga ustvarila jamstva za našo varnost, da pa ne obsega napadov na obstoj drugih velesil, kakor bi jih proti našemu obstoju obsegala njihova zmaga. Danes je na-sprotniško nadaljevanje vojne krvo-prelitje brez pomena in nepotrebna potrata moči. S svojo trditvijo, da zmaga centralnih sil ne obsega napada na obstanek drugih velesil v Evropi, je grof Tisza povedal nekoliko več, kakor v svoji, v poslanski zbornici podani izjavi. Hrvatski sabor. V včerajšnji seji hrvalskega sabora je interpeliral posl. Cerovac (koalicija) glede novih emblemov monarhije, v katerih ni izražena po- litična in državnopravna individualnost Hrvatske, Slavonije in Dalmacije, kakor to garantira nagodba iz 1. 1868. Ban baron Skerlecz je odgovoril: Novi grbi se res ne ozirajo dovolj na državnopravno individualnost hrvatskih dežel. Zato sem izvršil pri mero-dajnih faktorjih potrebne korake. V konferencah z ministrskim predsednikom je dobilo hrvatsko stališče principijelno popolno zadoščenje. Zlasti ie min. predsednik priznal, da novi .mali grb" ne odgovarja zakonitim predpisom glede Hrvatske, toda ne zato, ker se je morda hotelo nagodbo prezirati, temveč le zato, ker so obstojale gotove težkoče. Ker pa so hrvatski poslanci zahtevali, da se to vprašanje nemudoma uredi, se je sporazumno ugotovilo, da se to naj-ednostavnejše in najkorektnejše zgodi v ad hoc sklicanih regnikolarnih de-putacijah. S tem je prišla zadeva, ki bi bila mogla skaliti ogrsko-hrvatske odnošaje, na oni tir, kjer jo bo mogoče razrešiti v obojestransko zado- voljnost. (Živahna pohvala, ploskanje pri večini.) Zbornica je vzela odgovor banov na znanje. Nato je utemeljeval posl. Hervoj (Starčevičanec) svojo istega vprašanja se tičečo interpelacijo. Poslanec Hervoj izjavlja, da pomeni novi mali grb monarhije nedvomno negacijo hrvatskega narodi in njegove dr>;wno individualnosti. Zgodovina ri izbrisala hrvatske dri i ve, ta država nmrveč ob-oJDstoja in živi v duši vsakega Hrvata. (Živahno odobravanje pri opoziciji.) Govornik graja koalicijo, da v budim-peštanskem parlamentu ni demonstra-iiv no protestirala pro:i omalovaževanju Hrvatske s tem, da Li biLi zapustila dvorano. Nato interpelira posl. Jalžabetič (Radičev pristaš) radi raznih lokalnih zadev. Med njim in Starčevieanci pride do hrupnih prizorov. Danes razpravlja sabor o indem-nitetni predlogi. a Ljubljana, 21. decembra. Župan g. dr. Ivan Tavčar otvori ob 6. zvečer sejo občinskega sveta, konstatira sklepčnost, imenuje za overcvatelja zapisnika občinska svetnika gg. Beliča in K r e -g a r j a ter naznani, da sta svojo odsotnost opravičila občinska svetnika gg. S e r j a k in Knez. Došli so županu različni dopisi, tako od obersta Lan ga z dne 31. oktobra, ki poroča, da je dobavilo prebivalstvo mesta Ljubljane do konca septembra 9651 vreč za vojne potrebe, za katero patriotično delo se mestu iskreno zahvaljuje ter si je lahko mesto v svesti da je obilo pripomoglo !: temu, da je teklo na naši strani manj krvi. Od polkovnika K u t s c li e r c je dospel taTe dopis: Euer Hoch\voh!geboren! Iioch-verehrtester Herr Biirgermeister! Durch die Nachricht, dass der lobli-che Gemeinderat fiir den Kriegstm-terstutzungsfond des Regimenies 10C0 K votiert bat. sehr uberrascht und tief geriihrt, bittet der unterfer-tigte Regimentskommandant. den hmfgsten Dank fiir diesen hcchherzi-gen Beschluss entgegennebmen zu vollen. Das Regiment und Ersatzba-taillon haben fiir diesem Zweck. d. i. znr Untersiutzung invalider Mann-sehaftspersonen, dami soJcher Wit-\ven. VVaisen. Vater und Miitter ge-fallener Maimschaft die einer mate-rieHen rb'lfe besonders bednrftig sfnd und keinen gesetzlichen Versor-gnngsanspruch haben, bereits uber 5000 K in ihren Reihen aafsrebracut. — Dass die Landeshauntstadt, deren Namen wir fuhren, auch in die=;er rfinsicht an rnis denkt. rfihrt nns tief. Teh kann Euer Hochv/ohla-ehoren mitteilen, dass dac hraT"o Laibacher Regiment mm bald 4 Monate trene rfochwacht in den Per~en fralt trn d die Verhfste seitdem ganz minimale varen. Mit dem Austdruck ans ^irotatrt. n Ksaver S o ,t v a n ?e d^r'^','"^", 40 V Tr\ vdove Hi r;rr^ln r^rr^Vih c-1OT'en^k:h VOia- l>'ov r^rrnp M venen l^etričiču. nrofe-cr.f Mtaks P1 e t e v s w i k ie d-^rovrd 20 K za vdove fll si~o+e na^e^to ■••prtr"-« nji Vrctrj »^rr.f "Zo*-?^, Vsem darn**^tr^rn cr> i7rn/V zahvala. mestna obe^na n-no ie -ooslala poročijo o svojem poslovanfn. r^T^^o rfJTcijative da nai se no-trndl edali^ki odce^}r"f*iTcr^ pVVt^'^na restnn železnica n° more zo^et vpe^!°ti, ker ji nri-manjknje osobja. 0??de endnlf^inia AVV'e^^rve ceste d*"* Cor4e na lu^ni kolodV^f naznani ž-^^n dp Tpbteva ravf^.teli- q+vo 7n obi^TrtJe. ki bi ce morrdi po-dret1" ^0.000 K. obstojajo r^a sedai se rir]\crp. mdre. tako da ta želja za ser^i ni i7^Alnjiva. ?!»P?n govori nato o ^e^tn? aprOvjzaclH. V zadniam času se je riofcazalo, da ie rmela m^^tna občina k'jnb nai-večn skrbi velike težkoče z anrovi-zaoijo. Posebno so se pokazale te te^k^če Med^ pr#Pkrf»e mesta z moko. V tem oziru drbajaio razni dopisi, re^ni in zresni m ne morem si odreci, da bi r>p prf*č\inl nekai besed iz nekega dopisa, ki ga pa ne smatram za r^sneira. Donis.nica je anonimna in že 7afo t;e noi"rninjam vas, da je opozicija z nekakim naglasom naglašala napram večini občinskega sveta ljubljanskega, da mestni občini ne dovoli nobene doklade. Takrat ste imeli v ustih besede: »Vaša skrb je, da se pobrigate za nove dohodke!« In povedal sem vam v svojem poročilu, da je mestna občina izgubila ^.000 kron na tlakarini protipostav-no in proti usmiljenju, ki bi ga morala biti deležna v teh težkih dneh, ko nalaga vojna mestu tako ogromne stroške. čudim se, da niste prišli s trditvijo, da naj iščemo pokritja za vse stroške v užitnini. Premišljati nam je bilo, kje dobimo dohodke, ki da bi vsaj nekoliko pokrili izdatke, ki jih imamo vsled vojne za humanitarne in vojaške zadeve, da ne pridemo v težavno situacijo^ v katero pa moramo priti, če odrečete vsak donesek. Ne gre pri tem za vprašanje, ali je elektrarna aktivna ali ne. gre za sredstvo za povišanje dohodkov, za katero nam ni treba moledovati za pritrditev deželnega odbora in deželne vlade. Elektrarna nam dobro nese, to je zavod, ki nam daje nadomestilo za odpadle dohodke, zlasti za tlakarino, in ki naj nam pomaga nositi ogromne stroške za vojne namene. Tak namen se bo pač dal upravičiti? Upravičiti se pa da to povišanje tudi z drugega stališča. Tega povišanja revež ne bo plačal. Plačali bodo to povišanje podjetniki, vojaštvo, kavarne, trgovci in gostilne. To so sami taki krogi — izvzamem vojaštvo — katerih povišanje ne bo zadelo prehudo. Vse gostilne so prenapolnjene, kavarne polne in v trgovinah so razprodali zadnje ostanke ter si iz vojne napravile dobičke, ki upravi čuje jo načelo, da naj svojega dobička nekaj odstopijo mestu. Seveda s tem občinski svetnik g. Elbert ne bo zadovoljen, ker je trgovec. — Toda ti krogi danes lahko plačajo, ker so napravili v teh slabih časih velik dobiček. Mislim, da je edino upravičeno in umestno zvišanje električnega toka, ker nam je pot do drugih sredstev zaprta. Tudi s stališča socijalnih demokratov je to povišanje upravičeno. Mali stanovalci, ki imajo vpeljano elektriko, se bodo naučili Štediti. Naša elektrarna je itak prenapeta. Kar se pa tiče malih stanovalcev, sem prepričan, da že danes zelo štedijo z električnim tokom. Nikar pa ne mislite, da mora biti mestna občina vedno ona kokoš, ki iiosi zlata jajca, krme pa ne dobi nobene. Sprejeto je bilo nato povišanje cene električnega toka. Končno je stavil občinski svet-iiik g. S t e f e do župana nekai vprašanj glede ceste na pokopališče pri Sv. Križu, ker bi se za to delo dali dobiti vojni vjetniki. ki delajo n. pr. kemični tovarni po 24 v na dan. Predlaga utesnitev pohajanja mladine po ulicah in enketo o dnevnih zavetiščih, oziroma otroških vrtcih ter glede preuredbe vojnih prodajalen. Župan g. dr. Tavčar mu odgovori takoj, da bi stala cesta k Sv. Križu 90.000 K, da pa stoji na stališču, da se mora za to cesto in za cesto v ?iški že sedaj nekaj storiti in se bo moral tudi za to kje dobiti denar. Glede otročajev, ki ostajajo zvečer predolgo na cestah, bo župan gotovo nekaj ukrenil. Glede zavetišč sprejme resolucijo, ki priporoča v tem vprašnju enketo in se bo tudi v tem vprašanju poskusilo nekaj storiti. Glede vojnih prodajalen pa je velikanska težava. Vpeljalo pa se je že, da se pripelje kruh v prodajalne ne vse zgodaj, ob 7. in danes se je to že prav lepo obneslo. Velik križ pa je s prostori. Največje sitnosti so bile v Gradišču, zato pa je magistrat porabil tudi prvo priliko, da je na Rimski cesti najel lokal. Z barakami pa v sedanjem času ne gre in so tudi stroški preveliki. Saj ni mogoče zahtevati, da bi sedaj oni, ki so zaposleni v prodajalnah cel dan, ostajali v barakah. Morda se bo pa dalo doseči na kak način, da bodo mo-karji prodajali kruh mestne občine, toda o tem tudi še niso besede zaključene. Ker je dnevni red izčrpan, zaključi nato župan javno sejo. Tajna sela. V tajni seji občinskega sveta so bili storjeni ti-le sklepi: Franc Jožefova jubilejna ustanova za onemogle obrtnike se podeli tem-le prosilcem: Mariji Bončart Franc Faleschini, Mariji Gerčar, Jakob Grum, Jakob Jazbar, Valentin Jerin, Marija Krašovec, Franc Majer, Jakob Lavtar, Marija Moser, Pavla Mrak, Franca Pirnat, Martin Podkrajnik, Ludovik Puh, Ivan Rihar, Martin Stopar. Ana Ter-dan, Josip Turk, Franc Zdešar in Jožefa Žagar. Vdovi g. dr. D e r č e v i se podeli za dobo treh let miloščina letno 400 kron. Gospe Mariji B u k o v n i k, materi bivšega magistratnega uradnika, se dovoli do preklica 300 K podpore. Poročila obrtnega odseka: Josip J u \v a r e k, zobni tehnik, sedaj v Ljubljani, Breg št. 20, prosi za podelitev zobotehniške koncesije. Obrtni odsek nasvetuje prošnjo v ugodno rešitev priporočati, vendar le omejeno in sicer le za čas vojne. Jože Kopač prosi za podelitev koncesije za prodajo čaja na stojnici na Dunajski cesti nasproti Bavarskega dvora. Prošnja se priporoča. Elizabeta K u t j a r o prosi za podelitev koncesije za prodajo kave na stojnici nasproti južnega kolodvora in sicer od 11. ure ponoči do 6. ure zjutraj. Prošnja se priporoča. Valentin S k a n d e r prosi za podelitev gostilničarske koncesije, ki bi jo izvrševal v svoji hiši v Spod. Šiški št. 20. Njemu na korist odstopi koncesijo gospa Ana Koppitr. Prošnja se priporoča. Marija Ro z m a n prosi za prenos gostilniške koncesije iz hiše št. 6 v Ribji ulici v hišo št. 10 na Zaloški cesti. Prošnja se priporoča. $iif*if$2f!ei!&3 sKsfi bil tiramo. MTrf$las". (Dalje.) Nato da predsednik besedo cand. med. Levu Travnerju, ki oriše zgodovino zadnjih pet let prilično tako - le: »Zgodovino društva do leta 1910. je podal v par potezah ravnokar tov. predsednik: moja naloga je, orisati v enotni obliki delovanje društva zadnjih pet let. Zimski tečaj leta 1910. je stal v znamenju 351etnice. Dne 7. decembra se je vršila v Gradcu slavnostna akademija, katere se jc udeležilo vse odlično občinstvo graških Slovencev in vsa slovenska in slovanska napredna društva. V dneh 18., 19. in 20. februarja leta 1911 se je slavila 351etnica v Ljubljani. Sijajnega uspeha mi ni treba posebej poudarjati. Važno za razvoj društva je, da se je takrat ustanovila starejšin-ska zveza; prvi predsednik je bil primarij dr. Ivan Jenko. Isti dan se je vršil banket. Vse slavje se je končalo s slavnostno predstavo in plesom. Tako je imela 351etnica nepričakovan moralni uspeh, a žalibog, niso izostale slabe gmotne posledice. Tem uspehom je že v naslednjem letnem tečaju sledila reakcija, tako da se takratni tajnik v svojen glavnem poročilu pritožuje nad malomarnostjo članov, češ, da so se mnogo premalo zanimali za društvo. V tem tečaju je utihnilo tudi delovanje vseh klubov. Zato so se pa člani tem marljiveje zanimali za knjižnico, kar vsekakor kaže na to, da so strmeli po samoobrazbi. Ko je v zimskem tečaju 1911/12 vstopilo v društvo 25 članov - prvoletnikov. je prišlo v društvo novo življenje. Izmed teh nanovo vstopivših članov je bilo mnogo takih, ki so s svojimi zdravimi nazori zanesli v društvo nove ideje in novo dijaško življenje. V dušah društvenikov se je rodilo marsikaj zdravega; tesna prijateljstva so se sklenila med tovariši, prijateljstva, ki bodo močnejša kot udarci usode in viharji življenja. To duševno življenje se odtega očem in nemogoče ga je zapisati v anale. Tekom letnega tečaja 1912 se je ovila naša slavna triglavanska zastava večkrat z žalnim florom ob priliki bridkih izgub njenih jčlanov. Bela žena smrt ie ugrabila ustanov-nika in starejšino »Triglava« profesorja in vladnega svetnika dr. Sketa, umrla sta nadalje častna člana Josip Gorup vitez Savinski in Anton Aškerc. Razventega je preminulo še 6 starejšin in aktivni član jur. Žun-kovič. Društvo se je vseh teh pogrebov udeležilo po deputacijah. V tem tečaju se je vršilo več predavanj, koncem katerih se je razvila živahna debata. Sklenilo se je tudi bratstvo med »Triglavom« In dunajsko »Savo«. Nepričakovan, gmoten in moralen uspeh, je imel ples, ki se je vršil v Mariboru dne 1. februarja 1913. Moralni uspeh je bil podan s tem, da je bila to najsijajnejša slovenska pri- i reditev na vsem Štajerskem, gmotni pa s tem, da Je bila blagajna zopet aktivna. V tem letu je začela slovenska javnost zopet obračati pozornost na jugoslovansko vprašanje. Mnogo se je o tem govorilo, mnogo pisalo, nastopila so mnenja pro in contra. Sprožila se je ideja, da bi se ustanovila ^eza jugoslovanskih akadeiničnih društev. Vprašanje še ni bilo definitivno rešeno; »Triglav« je v svrho posvetovanja z drugimi društvi določil dva delegata. Kulturni preobrat, ki se je v teh letih vršil med našim dijaštvom, je pustil svoje sledove tudi v »Triglavu«. Smisel za praktično realnost je prevevala Člane in marljiveje kakor do tedaj, so se poprijeli svojega študija. Tako se je »Triglav* akomodi-ral novim življenjskim zahtevam, tako ni »Triglav« niti za ped zaostajal splošnemu kulturnemu razvoju. Ta napredek se je pokazal med drugim v tem, da so promovirali trije člani za doktorje vsega zdravilstva, trije za doktorje prava in dva člana napravila z dobrim uspehom ge-ometerski izpit. Ni torej čudno, da je bil že naslednji tečaj (zim. 1913/14) izvanredno bogat na zunanjih in notranjih dogodkih. Moralni uspeli celjskega plesa dne 31. januarja 1914 je bil istotako veličasten, kakor je bil gmotno nepričakovano velik. Po dolgem presledku se je priredil zopet Prešernov večer z govorom, dekla-macijami in peljem. Februarja meseca se je društvo preselilo iz prejšnjih prostorov, Schonaugasse 17, v Klo-ster\viesgasse 5. Pravi ponos novega stanovanja je Novakova knjižnica, ki jo je podaril Triglavu njega ustanovnik in starejšina, c. kr. svetnik gosp. Bogoslav Novak. Ker je imenovani v svojem plodonosnem življenju storil mnogo v prospeh slovenskega naroda ter s pravo očetovsko ljubeznijo skrbel za naše društvo, je bil dne 5. maja na slavnostnem občnem zboru soglasno izvoljen za častnega člana. V notranjih zadevah društva je posebno važna sprememba društvenih pravil in revizija poslovnika. Ustanovilo se je mesto arhivarja in se je določno fiksiralo, da so farmacevti lahko redni člani »Triglava«. Ustanovil se je narodno - obrambni in znanstveni klub. Sploh se v teh letih kaže izvanredno delovanje klubov, posebno sabljaškega in tehničnega kluba. Osobito zadnji je postal velepomem-ben za napredek slovenskih tehnikov: saj je bila pa tudi večina Tri-glavanov tehnikov in ti so bili, ki so mnogo pripomogli k razvoju »Triglava«. V letnem tečaju 1914. se je predvsem gojilo petje, tako da je pevski zbor »Triglava« lahko večkrat nastopil pri koncertih. Isto leto se je rešilo tudi vprašanje jugoslovanskega akademičnega društva, in sicer »Triglav« ni pristopil, ker ne bi mogel uspešno delovati. Tako si je »Triglav« ohranil značaj pravega slovenskega akademičnega društva. To uspešno in plodonosno delovanje druš/tva je na mah prekinil svetovni vihar. Večina Članov je prijela za orožje in pohitela v boj, ostali pa so se združili pod veličastno zastavo »Triglava«, pripravljeni kljubovati vsakemu udarcu. Umevno je, da je bilo sedaj ustavljeno vsako širše delovanje društva, osobito, ker so člani še vedno odhajali drug za drugim k vojakom, tako da jih je ostalo koncem tečaja samo še 17. Značilno pa je, da se je tekom tega tečaja nanovo oživel znanstveni klub. Ravnotako je še vedno uspešno deloval tehnični klub, ki si je med tem časom nabavil lepo knjižnico, ki je bistveni pripomoček vsem tehnikom Triglavanom. Člani so se ravno v teh resnih časih redno, pridno shajali in iskali drug pri drugem nasveta in pomoči. Kakor žc rečeno, je bilo delovanje društva vsled zunanjih okolnosti onemogočeno. A prišli so za »Triglav« še bolj kritični časi. Ker so ponovno odhajali tovariši k vojakom, tako da jih je ostalo koncem počitnic 1915 samo še 7, je bil takratni predsednik primoran, odpovedati stanovanje. A »Triglav« še ni izgubil svoje življenjske sile. oživel je nanovo z novo došlimi člani. A bili smo brez stanovanja. V tej sili nam je priskočila na pomoč Slovenska Čitalnica s tem, da je sprejela »Triglav« kot gosta in spravila njegovo pohištvo. Zato ji gre zasluga in s tega mesta tudi zahvala, da je ona mnogo pripomogla k ugodni rešitvi vprašanja biti ali ne biti. Tako je bila zasigu-rana eksistenca našemu društvu »Triglavu«, ki zbira kljub slabim razmeram precejšnje število članov pod svojim okriljem. V takih razmerah praznujemo torej danes 40-lctnico, ta izredni dogodek »Triglava«. A ni veselja brez žalosti. Kajti spomniti se moramo v tem trenotku dragih tovarišev: Levca, Tauberja in Ogrizka, nadalje starejšin: geom. Perovška, ing. Plehana, posebno pa za »Triglav« velezaslužnega dr. Srneća, kateri so padli na bolnem po- I lju; Izgubljeni so za »Triglav«, a »Triglav« jih je žrtvoval $ ponosom na oltar domovine. — Mogoče se kmalu zopet skrči število članov, Vam pa, ki boste ostali, kličem: Ohranite nam naš »Triglav«, ta najdragocenejši zaklad slovenskega di-jaštva! Živel »Triglav«!« Govornik žanje splošno odobravanje. Naslov dvornega svetnika je dobil višji finančni svetnik primorskega ravnateljstva Radovan Milkovič povodom svoje stalne vpokojitve. V Gradcu ie umrla gospa Ana Bolko, soproga goriškega veleposestnika in bivšega deželnega poslanca Leopolda Boka, stara 71 let. Truplo spravijo začasno v župni rakvi centralnega pokopališča ter je pozneje prepeljejo v Gorico. V Čresu v Istriji je umrl gospod prof. Ivan Milohnič, star 80 let. Pokojnik je služboval na učiteljišču v Kopru. V Čresu je sezidal na svoje stroške šolo in cerkev. Za hrvatsko stvar je bil pokojnik vedno vnet. Ubit je bil pri eksploziji dinamita v Waidbrucku na Tirolskem 17 let stari Ivan Antih, poškdovani pa so bili 20 let stari Mihael Rob, 17 let stari Ivan Antih, poškodovani pa so opold Bon. Doma so vsi štirje iz Krede pri Kobaridu na Goriškem. Božični darovi za istrske begunce. Predsednik vojnopomožnega komiteja v Pulju je odpotoval med istrske begunce z božičnimi darovi. Razdeli se 21.000 kron, kolikor se je nabralo darov in skupiček koncerta, od tega se razdeli po 10.000 kron med begunce v barakah v Vagni pri Lipnici in v Gmtindu. ostalih 1000 K pa je določenih za begunske otroke v dunajskem begunskem zavetišču v Quellengasse. Prodajne cene vina je določila tržaška aprovizacijska komisija in sicer: grosisti za gostilničarje črno vino po 1 K 14 v, belo vino po 1 K 10 v, za domačo porabo črno vino 1K 24 v, belo 1 K 20 v, v steklenicah črno 1 K 28 v, belo 1 K 24 v; gostilničarji za točenje v svojih prostorih črno vino 1 K 60 v, belo 1 K 56 v, hoteli črno 1 K 80 v, belo 1 K 76 vin. Svoje starše išče Jakob BaŠin, k. u. k. Festungskommando, Trebi-nje (Hercegovina), in sicer očeta, po imenu Blaž Bašin in mater Katarino Bašin. ki sta bila še v novembru t. 1. v Solkanu pri Gorici št. 28, zdaj pa se nahajata mogoče med begunci. Kdor bi kaj vedel, naj blagovoli to sporočiti na zgorajšnji naslov. Zaradi pomanjkanja papirja preneha izhaiati dnevnik »Hrvatska Misao« v Šibeniku. Dnevne vesti. — Odlikovanja v cesarski rodbini. Nadvojvoda Henrik Ferdinand dragonskega polka št. 6. je bil za izredne zasluge pred sovražnikom odlikovan z Najvišjim pohvalnim priznanjem. — Nadvojvodinje Marija de los Dolores Beatrix, Marija Immaculata in Margareta so bile v priznanje posebnih zaslug za vojaško sanitetno strežbo v vojni odlikovane s srebrno častno medaljo Rdečega križa z vojno dekoracijo. — Odlikovanje. Podpolkovnik 90. pešpolka Božidar R a k t e 1 j iz znane ljubljanske rodbine je bil odlikovan za hrabrost pred sovražnikom z redom Železne krone III. razreda z vojno dekoracijo. — Odlikovani slovenski vojaki. Srebrni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil računski podčastnik 4S. pp. Franc K o I e n c. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda so dobili: infanteristi: Ivan StepanČič. Anton P i 1 e p i č in Jakob Poček a j, vsi 5. domobr. pp.; četovodje: Martin Cirjak, Josip K i d r i č. Maks Meglic in Frtinc Žagar, poddesetniki: Juri Arnečič. Ivan Cernko in Tomaž Lešnik, vsi 9./26. črnovojni-škega maršbataljona; infanterist 156. črnovoj. bataljona Franc Rep; predmojster Peter Korak in top-ničar Franc Klemene, oba 3./45. domobr. havbične baterije. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: četovodja Leopold Bergošek, korporal Franc Zabukovec, poddesetnik Josip Š e n k i n e ter Peter Medvedšček, Ivan Dombroši, Peter B e r s o t, Alojzij Kod ermac,- Mihael San t in, Josip T r i p a r in Ivan Godina, vsi 97. pešpolka; vodja patrulje Ivan Jalovec, lovci: Ivan Čiž-man, Franc Smrtnik, Martin M a r t i n č i č, Anton H o! u ž a r, Franc Mestek, Franc Lovšin, Anton Janeš, Josip Tomšič, Franc M i b e 1, Josip BertoncelJ, Josip Jaklič, Franc Do lin ar, Ivan Mazi, Franc P i n t a r, Martin Oklesen. Anton Orile. Ja- 1 kob Beljak, Anton K o b a 1, Nikolaj N i k o 1 i č, Anton Jerič, Josip L i p, Ivan F o n in Franc S a m p a, vsi 7. lovskega bataljona; podlovec Franc K o r b e r, vodja patrulj Fran G u I i č, lovec Mihael K a j š e k, Bogomil Primesnik in Anton Novak, vsi 8. lovskega bataljona; nadlovec Vinko Ferminšek, četovodja Martin B e n č a n in Fran Žagar, podlovci: Štefan Ladi-nek, Franc H o č n i k, Lorenc V e r b i č, Lorenc L a z n i k, vodje patrulj: Anton B r a č i č, Martin Čas, Tomaž Lah, Andrej Kenda, Filip Stroj, Anton Blatnik, K., Rožič, Franc Š e p č i č, Aleksander L u d i n i k, Alojzij K r i s p e r, Anton Kos, Jakob Dobrodel, Ivan R u p i č, Rudolf S u m i č, Blaž K r i b e r n i k, Andrej M i š k o t, Ivan Močnik in Ivan Lastnik, vsi 8. lovskega bataljona; dragonec 5. dragonskega polka Franc V i -d o v i č. -— Božični dopusti vojakov In častnikov. Budimpeštanski listi poročajo: Vojno ministrstvo je dovolilo, da dobe oni vojaki in častniki, ki se ne nahajajo na bojišču božične dopuste in sicer v dveh skupinah-Prva skupina dobi dopust od 24. do 26. decembra, druga pa od 31. decembra do 2. januarja. Prednost imajo oni, ki so bili na bojišču že ranjeni ali odlikovani. Vojaki, ki ne gredo na dopust, bodo imeli 24. popoldan ter 25. in 26. službe proste dni. — Nadalje se javlja, da dobijo v vojaški službi se nahajajoči trgovci (če niso na fronti) v tehtnih slučajih Sdnevni dopust rad' božične oziroma novo1etne kupčije. — Vabilo. Vodstvo krajevne skupine Ljubljana Avstrijskega mornariškega društva vabi s tem vse p. n. člane in prijatelje društva najvljudneje k posetu dobrodelnih predstav, ki jih »Kino Central« v deželnem gledališču prireja danes in jutri na korist Avstr. mornariškega društva. Snočnja prva predstava v isti patriotski - dobrodelni namen je pokazala, da zaslužijo te prireditve tudi brez ozira na dolžno zahvalnost najtoplejšo priporočitev. — Za božićnico našim vojakom v bojni črti prejel je mestni magistrat sledeča darila: Lorant Adolf, posestnik in trgovec 50 K. Dr. B. Ipavic, c. kr. polkovni zdravnik 50 kron. Avgust Jenko, posestnik in pekovski mojster 50 K. Miklitsch Fr., posestnik in trgovec 20 K. Roza dr. Kavčičeva 20 K. Dr. Illner Franc, mestni zdravstveni svetnik 10 K. Ivanka in Engelbert Franchetti 10 K, Jecler Mici, soproga c. kr. nadpo-ročnika 6 K. M. Supan, zasebnik 5 kron. Barborič Pavla, modistinja 5 kron Skupaj 226 K. — Zahvala »Rdečemu križu«. Slovenski vojni invalidi, nahajajoči se v rezervni bolnici št. 3 na Vyše-hradu v Pragi se iskreno zahvaljujejo vodstvu »Rdečega križa« v Ljubljani, za pošiljanje časopisov, katere radi in z veseljem prebirajo. Ljudevit V o 1 a r i č . četovodja. — Vtesnitev uporabe moke. AViener Ztg.« priobčuje ministrsko naredbo, ki poostruje določbe glede peke in prodaje kruha in peciva. Glasom te naredbe sme minister za notranje zadeve deloma dovoliti izjeme od dosedanje prepovedi uporabe pšenične moke za peko in pšenične moke za kuho v kolikor se uporablja za kruh in sicer za cele dežele, okraje ali občine, kakor to predlaga prometni zavod za vojne krušne pridelke. Odredba prepoveduje nadalje obrtno peko in prodajo vsakovrstnega malega peciva sploh. Pšenična in ržena moka se sploh ne sme več uporabljati za izdelovanje slaščic, pa naj jih izdeluje slaščičar, pek ali gostilničar. Izdelovanje slaščic in uporaba nadomestne moke se dovoljuje samo 2 dni v tednu. Obrtno izdelovanje cacesov sme politična deželna oblast popolnoma prepovedati. Splošno prepovedano je izdelovanje slaščic iz sirovega masla in testa. Naredba, ki stopi v veljavo 23. decembra, prepoveduje končno pekom in slaščičarjem prevzemati od tretjih prirejeno testo v peko. — EHzabetna otroška bolnica. Božični prazniki se bližajo ter jih bodo kljub resnemu času svečano obhajali v vseh rodbinah, če tudi večinoma le skromno. Tudi v Eliza-betni otroški bolnici se bo vršila skromna, a dostojna božičnica. Saj gre za to napraviti ubogim bolnim otrokom malo veselje, da pozabijo vsaj za nekaj ur na svoje trpljenje. Zato se obračamo do vseh dobrotnikov otročke bolnice in sploh do vseh ljubiteljev otrok z vljudno prošnjo, da nai sodelujejo pri tem dobrem delu. Obdarovati ie kakih 30 ubogih otrok, katerih očetle stoje na različnih bojiščih in obdarovati ie poleg teh še več drugih otrok. Večina ima le prav siromašne obleke. Brav zalo dobrodošle bi bile otroške 65^8 293. fttev. .51 OVtiMSKJ nahod* da« 22. decembra 1915 Stran o. oblekce, otroško perilo in čeveljčki. Prav gotovo se dobi v mnogih rodbinah še kaj porabnih stvari, s katerimi bi bilo pomagano najbolj ubogim med ubogimi, bolnim otrokom takih rodbin, ki same nimajo sredstev. Vabil k tej božičnici ni mogoče razposlati, ker se nahajajo v bolnišnici infekcijsko bolni otroci. Božična darila naj se oddado v otroški bolnici, v. K. — Nič pismenih čestitk. Naravno je, da ima cenzurni urad že s pregledovanjih navadnih pisem čez glavo dela. Zato je želeti, naj bi se letos opustilo dopošiljanje pismenih Čestitk za božične praznike in novo leto. — Promocija. Gospod A. R. M a u r i je bil dne 19. t. m, na dunajskem vseučilišču promoviran za doktorja prava. — Brivnice bodo na Sv. Štefana dan, to je v nedeljo, dne 26. decembra, cel dan zaprte. Nesreča na že'ezniški progi. Na železniški progi blizu vasi Rakit-nik je patruliral neki črnovojnik. Tukaj sta se križala tovorni vlak, ki pri-vozi iz Trst, z osebnim vlakom, ki pelje iz Ljubljane v Trst. Po neprevidnosti vojaka, ga je vrglo metalo za sneg kakih 35 korakov čez železniški nasip, vsled cesar mu je bila desna noga pod členkom in leva roka pod komolcem zlomljena. Poškodbe je zadobil tudi na glavi, ker so se na obrazu poznale krvave podplube. Ponesrečeni je bil takoj mnev, prepeljali so ga v postojnsko mrtvašnice. Krivda ne zadene nikogar, kajti sto korakov pred krajem nezgode je proga precej kriva in ga strojevodja ni mogel pravočasno opaziti, da bi mu dal svarilno znamenje, oziroma ustavil vlak. Obrekovalcl Pod naslovom »Izpraznjeno ruško gnezdo« objavlja »Marburger Zeitung« dne 17. decembra 1915 naslednjo izjavo: »Obdolžili smo gospoda zasebna tožite-Ija Ivana lica. kaplana v Rušah, in Davorina Lesiaka, učitelja istotam, da sta srbofilskega mišljenja. Pozneje smo se pa prepričali, da je bila ta obdolžitev. ki je bila povzročena vsled aretacij v Rušah in vsled pripovedb tretjih oseb. neutemeljena, vsled česar nimamo nobenega povoda, da bi ne izjavljali, da ne vzdržujemo več te obdolžitve.« Mlad samomorilec. V Mariboru si je končal življenje pri svojih starših stanujoči urarski pomočnik Gustav Beharter. Fant se je z revolverjem ustrelil v sence. Izrazil se je že poprej večkrat, da ga življenje ne veseli. Razpisano suplentsko mesto. Na dež. gimnaziji v Ptuju je razpisano mesto suplenta za zgodovino, matematiko, prirodoslovje. Prošnje (event brzojavne) na štajerski deželni odbor. Drobne novice s Štajerskega. Iz Celja. Padel je na soški fronti podčastnik, gostilničar Karo1 L e g -v a r t iz Celja- — Iz C i r k o v e c na Dravskem polju. Dne 11. t. m. ponoč? je izbruhnil v skednju posestnika Franca Greifa v Staro-šincih pri Pragerskcm ogenj, ki je uničil gospodarska poslopja Greifa, Bezjaka, Marčiča. Orila in Laha, vsega skupaj 9 poslopij. Živino so rešili, vse druge premičnine so večinoma zgorele. Rački požarni hrambi in domačinom se le po trdem delu nosrečilo ogenj omejiti, da ni pogorela cela vas. — TJ m r 1 je v Mariboru hišni posestnik in kamnoseški mojster Karol Kocijančič, star še le 49 let. Kino ,,'deal". Vsled neke zamude, se je mogel spored šele nri večernih predstavah predvajati. Dosegel je popolcn uspeh. Drama „Usoda grofice Lenore" je naravnost krasna. Rita Sacchetto nastopi v njem v glavni vlogi. Poudariti moramo posebno nastop glavne junakinje v kabaretu. — Tudi ostali del sporeda je prvovrsten. — Jutri popoldne nov spored z dramo „Sch le m i e h Nevarna vtihotapi Jenka. Neka gospa z Dunajske ceste je ovadila, da ji je bilo izpred njenega stanovanja v drugem nadstropju izmaknjeno okoli 50 kron vrednega perila. Pri neki drugi stranki v isti hiši zaposlena služkinja je srečala tatico, ko je odnesla v črni ročni torbi zeljnate glave. Hišnica ravno te hiše jo je videla na dvorišču, ko je tri kose skoro nove kuhinjske posode, nabrane na vrvici, si pod zgornje krilo okoli sebe opa-sovala in tri krožnike skrila; vse te stvari je imela skrite v smetišču. Dotična tatica se poslužuje zvijače, da vpraša za kako stranko, za katero ve, da ne stavuje v hiši. Tako je vprašala,' ko se je čutila opaženo, po nekem čevljarju, ki se nahaja že leto dni v srbskem vjetništvu. Ta nevarna tatica je okoli 40 let stara, srednje postave, dolgega bledega obraza, špičastega nosu, precej širokih ust ter nosi vedno rjav, do kolen segajoči plašč, na glavi pa rjavo volneno ruto, v roki drži vedno ročno torbico. Torej, pozor na to žensko 1 Na Vodnikovem trgu je bila neki gospe iz Vodmata iz žepa vzeta denarnica z vsebino 22 K. Našel se le, dne 16. novembra t. I. v Lichtenthurnovem zavodu kovčeg z napisom »M. Rakovec«. Lastnik istega naj se zglasi pri tukajšnjem c. kr. domobranskem dopolnilnem okrajnem poveljstvu, Ambrožev trg št. 8. Našla se je denarnica z manjšo svoto denarja. Izgubitelj jo dobi v cvetličnem salonu Antona Bajca, Pod Trančo. Izgubljena 3e bila pred tremi dnevi na trgu siva moška zimska rokavica. Odda naj se na policiji. Razne si» * Bolgarski kralj Ferdinand in princ Kiril obiščeta, kakor poroča »Kciln.Ztg.«, prihodnje dni Bitolj. * Potopljen parnik. Angleški par-nik »Hountlv«. bivši nemški parnik »Ophelia«, je bil potopljen. Posadko so rešili. • Vojne izgube angleškega plemstva. Glasom angleškega registra plemenitašcv je doslej padlo v vojni 800 angleških plemenitašev. * Nemško gledafišče v Viiai. V Vilni se otvori prihodnje dni stalno nemško gledališče in sicer v poslopju mestnega gledališča. * Madžarske šole na Hrvatskem. Samo v veliki županiji Virovitica na Hrvatskem je 27 ljudskih šol, na katerem je učni jezik mad- | žarski. * Bari oproščeni. Iz Johannes-burga poročajo: General De VVet in 118 drugih vjetih Burov, ki so bili obsojeni zaradi veleizdaje, so bili izpuščeni. Oprostitev tel Burov je premeten korak angleških gospodarjev. * Nemške stranke na Češkem so izvolile minulo nedeljo poseben odsek, ki bo začel svoje delo v mesecu januarju in ima nalogo ustvariti podlago za popolno edinost Nemcev na Češkem. * Fiiipescov god. Voditelj romunskih vojnih hujskačev Fiiipescu je praznoval v nedeljo svoj god, kakor kak potentat. Pristaši so mu izročili posehno udanostno adreso z 9000 podpisi. v Za 60.000 mark dragocenosti je bilo nekemu potniku ukradenih na kolodvoru v Oberhausenu na Nemškem. Zdaj ie policija prijela nekega trgovca iz Frankobroda. ko je hotel en del ukradenih dragocenosti zastaviti * Nova razkritja o sarajevskem atentatu? »Az Fst« pripoveduje, da ima bolgarska vlada pismene dokaze, da je sarajevski atentat organizirala sama srbska vlada. To da je potrdil tudi bivši bolgarski poslanik v Nišu Caprašikov, ki je izjavil, da bo bolgarska vlada te dokaze tudi objavila. * Draginiske doklade za železničarje. Zveza nemških železničarjev je predložila železniškemu ministrstvu spomenico, s katero nresi. naj se dovolijo železničarjem dragmjske d oklade in sicer 40/r tistim, ki imajc 2000 K dobodkov, 30% tistim, ki i imajo 2600 K dohodkov. 20% tistrni, ki imajo 3000 K dohodkov in 10% tistim, ki imajo 3200 K dohodkov. * 600 novih milHonarjev. Tekom sedanje vojne je na tisoče lju ,; izgubilo življenje, zdravje in imetje, na tisoče pa jih ie brez posebne za truda obogatelo. Nemški listi n junaio, da je le v naši državi kakih 600 oseb, ki so med vojno postali mil o-sarii, koliko jih je pa še. ki so pridobili sicer manjša, a vendar znatna premoženja. Teh vojnih dobičkov se drže kri, pot ir solze tisočev in tisočev ljudi. * Ohrid. Bolgari poročajo, da jih je ohridsko prebivrdstvo z oduševljenjem sprejelo. Ohrid ali Ohrida ima do veČini makedo - slovansko prebivalstvo, ki se je pripadajoč eks-arhistični cerkvi priznavalo za turških časov za Bolgare. Že v davnih časih so gospodovali v Ohridu bolgarski carji in patrijarhi. Mesto je nastalo že v starem veku ter je tvorilo važno in bogato trgovsko in vojaško postajo ob staroslavni »veliki cesti«, via Fgnatia, ki ie držala od Jadranskega morja v Solun. L. 861. se je takratnega Lvchnidosa polastil bolgarski car Bogoris ter mu dal sedanje ime. Bogoris se je pokristjanil ter vladal kot Miha! Boris. V balkanski vojni so zasedli Ohrid Srbi 9. novembra 1912. Začetkom oktobra 1913. se je nahajal Ohrid nekaj časa v rokah albanskih vstašev, ki so ga precej opustošili. V normalnih časih ima mesto okrog 10.000 prebivalcev. Ohridsko jezero, na katerega vzhod;-nem bregu mesto leži, je bilo že starim Rimlianom znano kot jezero najboljših rib. Tudi danes Je Ohridsko jezero na Izvrstnih ribah izredno bogato. Kakor znano pripada jugozapadni del jezera že Albaniji. Na nlega severnem bregu leži mesto Struga. * * Novo znanstveno razkritje. Profesor Hroznv na Dunaju je razkril zanimivo stvar izza starodavnih časov. Kakih 2000 let pred Kristom je bila med Egiptom in Babilonijo velika država, katere prebivalci so se imenovali Metitje in o katerih ni zgodovina doslej prav nič vedela. Ni še dolgo tega, kar je neki starinoslo-vec v severni Mali Aziji našel sledove nekdanjega glavnega mesta He-titov. Dobil je tam med razvalinami tudi veliko množino lončenih plošč z vrezanimi znaki, najbrže arhiv nekdanje države Hetitov. Znakov na teh ploščah ni mogel nihče raztol-mačiti. Zdaj se je profesorju Hrozne-mu tudi to posrečilo in sestavil je po teh ploščah jezik, ki so ga govorili Hetitje. Zanimivo je, da je po sodbi profesorja Hroznega jezik Me-titov soroden ameriškemu jeziku, iz česar izhaja, da je 2000 let pred Kristom živel, med Egiptom in Babilonijo arijski narod, a se je potem potopil v semitskem plemenu. Pa-satistom bo to razkritje gotovo v veliko veselje. * Študirana žena in zakon. Dva člana vseučilišča v Pittsburgu v Ameriki, Rosvell Johnson in Berta Stuzman, sta sestavila statistiko, koliko študiranih žensk se poroči in koliko jih je, ki imajo otroke. Seveda sta se morala omejiti na en zavod in sicer na visoko šolo v Wel-leslevu. Izmed mladih deklet, ki sta od 1. 1879. do 1888. študirala v Wel-ieslegu, jih je I. 1915. bilo 55% poročenih. Med njimi je bilo 37% takih, l\i so se poročile Šele deset let po končanem studiranju, 29% pa takih, ki so se poročile šele dvajset let do končani šoli. In koliko imajo te žene otrok? Povprek ima vsaka 0*S7 otroka. rToej nima vsaka niti enega otroka. Te številke so važne. Ce naj ostane prebivalstvo Združenih držav vsaj tako številno, kakor je zdaj, bi morala vsaka poročena Amerikanka. Torej nima vsaka niti enega otro-ravno študirane žene nimajo otrok, je ta, da v ženskih kolegijah ravno v najlepših dekliških letih ne pridejo nikdar v moško družbo in da nimajo niti pojma o gospodinjstvu in oskrbi otrok. Vsled tega čakajo samo na može, ki so jako premožni. Ameriški moški so pa taki, da nič preveč ne vprašajo za učenost pri ženskah, nego le za lepoto, prijaznost in vesel temperament. * Ubeg!2 ruski vjcinlk in nem-šld dezsrter. Stvar se je zgodila v bližini Ettna na Holandskem. Nekega dne je šel etenski orožnik na patruljo in res se mu je posrečilo, kmalu zaslediti dva moža, ki sta se mu zdela sumljiva. Vpraša ju, odkod in kam in za cenjeno ime, kakor je to navada pri radovednih orožnikih. »Tjip mja Bobel babel«, mu odgovori eden. drugi zna nemško in mu pove, da je dezerter in da je vzel s seboj tega človeka, ki je pobegel ruski vjetnik. To je bilo nekaj posebnega za našega orožnika, povabil je o^-a s seboj in ju pripeljal v mesto. Tam so seveda onemoglega dezer-terja in ubežnika povabili najprej na kruh s sirovim maslom in jima dali kaditi. Nemec se je dal intervivati, a kaj z Rusom? Spomnijo se, da stanuje blizu nekje neka Rusinja, bila ie namreč predlansko leto 14 dni v Pctrogradu. Ta mora pomagati. >Ci ča čo, Bobel babel, tjip mja.« Vn*g vzemi, to ni rusko, reče dama, to je poljsko. Ej, saj imajo v Etlu tudi Poljakinjo, ta ga bo intervivala. Pošljejo po njo, a kako se začudijo, ko Poljakinja slovesno, malo da ne pod prisego, izpove, da je človek Rus. Ponoči pa je neki stražnik pri vratih celice prisluškoval in slišal, kako sta se Rus in Nemec v najboljši holandščini norčevala iz oblasti. Sedaj sedita pod ključem. * Kako dolgo bo še trajala vojna? Moskovski dnevnik »Raneje Utro« je predložil to vprašanje naj-odličnejšim ruskim nacijonalnim ekonomom, katerih odgovore priob-čujejo sedaj tudi nemški listi. Profesor Ozerov je izjavil: Optimizem onih, ki so ob izbruhu vojne pričakovali, da bo Nemčija kmalu izstradana, je bil kruta samoprevara, povzročil pa je tudi mnogo škode. Poldrugo leto vojne je Nemčijo seveda oslabilo, toda njena vojaška sila še davno ni strta. Profesor Ozerov je glede izida vojne pesimist: vojna pomenja ruin Evrope ter pripravlja hegemonijo Amerike. Trajala bo najmanj še eno leto in končala bo s tem, da se bodo evropejske države popolnoma izčrpale. Konec bo ta, da bodo vsi evropejski narodi premagani. Sedanja vojna je grob Evrope. Profesor Maslov pravi: V svojem stremljenju si pridobiti nova tržišča za svojo gospodarsko ekspanzijo. Je Nemčfia pričela boj, v katerem bo zmagal tertius gandens — Amerika. Profesor Fridman izjavlja: Po mojem mnenju primanjkuje Nemčiji živil in surovin. Napačno pa bi bilo upati, da bo gospodarska kriza imela za poledico atorajinji konce vojna. Na izid vojne pa lahko deluje drug faktor, to so socijalne razmere. * Reforma koledarja v okupiranem ruskem ozemlju. Nemški generalni gubernator v okupiranem ruskem ozemlju je odpravil ruski koledar ter uvedel gregorijansko štetje. Kakor znano znaša časovna razlika med ruskim (Julijanskim) in našim (gregorijanskim) koledarjem 13 di. Julijansko štetje je uvedel Julij Cezar na podlagi računov egipčanskega astronoma Sosigena. Sosigen je izračunal dolgost leta na 365 dni in 6 ur. Za tedanji čas je bil ta račun naravnost genijalno natančen. V teku stoletij pa se je pokazalo, da ni precizen. Koledarski Čas in pravi solnčni čas sta pričela diferirati in ob pričetku 17. stoletja je znašala diferenca že 10 dni. Solnčno leto namreč nima 365 dni in 6 ur temveč le 365 dni, 5 ur, 48 minut in 56 sekund. Iz tega majhnega razločka nastane v 128 letih diferenca enega dne. Papež Gregor je na predlog astronoma Alojzija Lilija odpravil nedostatke julijanskega računa na ta način, da je zaukazal, da mora 4. oktobru 1582. slediti takoj 15. oktober in da so Ie ona stota leta prestopna, katerih številka se da deliti s 4 torej 1600, 2000, 2400. ostala pa ne. S tem je spravil papež Gregorij koledar v soglasje s pravim solnč-nim časom. Njegovo reformo so akceptirale s prva le katoliške dežele, ostali so računali po julijanskem koledarju ter so še le mnogo pozneje sprejeli gregorijansko štetje tako Anglija še le 1. 1752., Švedska pa 1753. Le pravoslavne dežele na čelu jim Rusija so gregorijansko reformo kot katoliško sploh odklanjale in ker so od papeža Gregorja pretekla leta 1700. 1800 in 1900. na katera po njegovem štetju prestopni dan odpade, znaša diferenca med julijanskim (ruskim) in gregorijanskim koledarjem danes že 13 dni. * Kaj mora nemški prestolonaslednik pretrpe'!. »Frankfurter Zeitung« poroča: Danski list »Jyt-landsposten« je zbral iz »Ne\vyork-Heralda« nekaj vesti, ki jih je ta list tekom vojne priobčil o nemškem prestolonasledniku. Iz teh vesti je razvidno, da je »le Kronprinz« mož naravnost čudovite nature, kajti nobeden človek ni pretrpel v vojni toliko kakor on. Ako pregledamo poročila »Newyork - Heralda« povrsti, izvemo najprej, da je bil dne 5. avgusta 1914, torej ob izbruhu vojne, izvršen na prestolonaslednika v Berlinu atentat — ki pa je bil očivid-no brezuspešen, kajti že dne 18. avgusta je bil prestolonaslednik na zapadni fronti težko ranjen in prepeljan v bolnišnico v Aachen. Dva dni nato je izgubil pri novem atentatu v Berlinu svojo desno nogo ter je postal dne 24. avgusta žrtev nekega drugega atentatorja. Skoro umljivo je, da je tako kruto preganjani princ izvršil dne 4. septembra samomor. Kje, tega ne izvemo, pač pa ve Newyork - Herald«, da je dne 12. septembra v neki bruseljski bolnišnici umrl, in sicer takorekoč in-cognito, kajti privezali so mu krinko na obraz, da bi ga nihče ne spoznal. Smrt je bila le navidezna: že dne 15. septembra je vodil naskok nemških čet na Verdun. dne 16. septembra pa ga je ranil ruski šrapnel na poljskem bojišču. Kmalu pa ga je zadela še hujša usoda: dne 18. oktobra ga je zadela francoska krogla tako nesrečno, da je prispela 20. oktobra njegova soproga, da vzame od umirajočega zadnje slovo. Dne 24. oktobra je bila neka dama pri njegovem pogrebu v Berlinu. To je tembolj Čudno, ker so našli 25. oktobra njegovo truplo na bojišču, nakar so nesrečnega princa dne 3. novembra vnovič pokopali. Tudi tokrat zaman, kajti drugi dan ga je morala francoska krogla še enkrat ubiti, nakar je dne 8. novembra zblaznel, tako da so ga morali internirati. Tam je moral rapidno ozdraveti, saj je mogel že dne 13. novembra prevzeti vrhovno poveljstvo na vzhodni fronti. Tudi kot vrhovnemu poveljniku mu sreča ni bila mila, dne 17. novembra je bil smrtnonevarno ranjen. V decembru je nato dobil daljši dopust, s katerega se je očividno vrnil zdrav na bojišče, kajti 16. januarja ga je zopet zadela ruska krogla. V zahvalo za vse to trpljenje, so mu odvzeli dne 3. marca poveljništvo ter ga poslali domov, da ostane pri ženi in otrocih. Ka) se mu je tam zgodilo, ni znano, le toliko razvidimo zopet iz »Newyork - Heralda«. da ga je njegova soproga osebno zdravila radi jako čudne poškodbe — nevarne rane od revolverja. Ali je prestolonaslednik v Berlinu umrl, ali še živi, tega ne izvemo. Zdi se, da radi-tega ne, ker je *Newyork - Herald« nekoliko prelistal svoje stare številke. * Avanturo »ladje miru«. Amerikanski miljonar Ford. lastnik največje tovarne avtomobilov na svetu, je začutil v sebi poklic apostola mini. Spoznavži 4a dosedaaM protesti, raznih dobro mislečih Ijudij in korporacij proti veliki vojni, niso nič zalegli in da so tudi razni mirovni predlogi ostali brez odziva, se je odloČil Ford za osebno intervencijo. Treba je obiskati vojskujoče se vlav darje in armade, ter jim prigovarjati, da naj nehajo, treba jim ie z živo besedo povedati, da je vojna grda stvar — skratka treba jih je spreobrniti. Tako je dejal Ford in kupil si je lepo ladjo, »Oskar II.« z ime-* nom, povabil nekaj somišljenikov in celo armado časnikarjev ter se pripravil na pot v Evropo. Takoj se stvar ni dala izvršiti, ker je bilo treba predvsem ladjo primerno opremiti. Ford jo je dal preslikati z angelji in palmami, vse kabine so pretkane z rožami, na krožnikih se zibljejo krilati angeljčki, vilice so podobne palmovim vejicam. Na krovu je igrala godba mirovne korale, ko je »Oskar II.« zapustil newyorško pristanišče. Toda že pri odhodu je imel apostol Ford smolo. Nameraval je naprositi papeža, da postane njegov mirovni pomočnik in obrnil se je nanj s posebno brzojavko. Zal, da ie naslovil svoj telegram mesto na živega papeža Benedikta XV. na njegovega prednika Benedikta' XIV. katerega truplo trohni že 2 stoletji v rimski kripti pri Sv. Petru. Nevoščljivo evropejsko časopisje je izvajalo iz tega dejstva, da je Ford preveč zamišljen v preteklost in da ne kaže potrebnih diplomatičnih kvalifikacij. Toda Ford je kmalu na to dokazal, da ve še za druge naslove. Naznanil je urbi et orbi, da bo poslal, čim stopi na evropejska tla, vojakom na bojišča brzojavni poziv: Zapustite strelske jarke, pridružite se meni in ustvarite armado miru? Bog ve, aH so se Angleži tega Fordovega naznanila res ustrašili ali pa so palme in golobčeki, s katerimi je okrašena njegova ladja miru »kontrehanda« — skratka apostol Ford ni stopil na evroneiski kontinent kot pacifističen triumfator, temveč kot konfisciran nepridiprav. Angleži so namreč njegovo ladjo miru kot sumljivo zasedli ter jo prepeljali s Fordom vred v Kirkval. Ali je s tem ta historija že končana, ali pa bo sledilo še nadaljevanje, to se bo kmalu pokazalo. — Kakor poročajo iz Kopenhagena so zasegli Angleži Fordovo ladjo predvsem radi tega. ker hočejo preiskati vse listine in pošto, ki se na njej nahaja. Na potu čez ocean so se vršile na ladji razne ceremonije. Sredi Atlantskega oceana je da! Ford slovesno razviti svileno belo zastavo miru. ki so mu jo podarile ženske organizacije mesta Filadel-fije. Ford ima seboj natančno izdelane nredloge za vse evropejske vladarje. Najviša njegova ponudba se rlasi: takoišen mir, najmžja: eden dan premirja. Na krovu njegove ladje se nahaja tudi voditeluca amerikanski ženskih pacifističnih organizacij 70!etna go^na VVright - See-wald — Najnovei^a norocila pravijo, da so Angleži Forda in njegovo ladio izpustili in da Je mirovna ekspedicija že nrisoela v Kristilanijo, odkoder se hoče podati najprej v razne dru?e nevtralne države ter konečno ustanoviti v Haagu poseben pacifističen urad. nekako posredovalnico, ki bo takorekoč noč in dan odprta, da se voiskujoče države vsak hip lahko zatečejo k niej. Norveški listi k^^štatirajo v svojih poročilih, da je Ford sam precel neroden človek in takorekoč polit'čen analfabet. Duša cele eksoedicife je marveč n*ka amerikanska Židovka Ro-zika Schwimmer. kt ima na mirovni ladii nrvo besedo. Sponiiitfafts s© Gi '»■ Hi »Rdečega križa". Darila. Za božična darila za naše hrabre vojake nabral je odbor slovenskih naprednih dam pod načelstvom gospe županje Franje Tavčarjeve skupno svoto 7229 K 82 v in razne druge darove. Darovali so: Po 5 K: L. Duffe, Antonija Kast-ner, Ignacij Žafgi, J. Kostevc, J. Vidmar, Ivan Gaješk, Karel Kokolj, Je-, rica Dolenc, Milica Prosenc, Cirila Pleško, Marjanica pl. Grasselli, Ivana Supančič, Ivan Vole, Fran Vilfan, rodbina Gomilšek, Marija Sadnikar, Celovec, dr. Ferd. Mflller, Celovec, Leopold Jenko iz Bovca, nadporoč-nik V. Babic, dr. Seb. Elbert, prost, dr. Ivan Ccrne. Emilija Miklauc, Amalija Pogačnik, Belič, Neimenovani, Kirbisch, Ana Podkrajšek, Bobler, A. Arko, Mirni Weissbacher, nadporočnik Hieng, Kamnik, Egidija Orožen. Kamnik, Stergar, Kamnik, Majda Šusteršič, Kobler, Ninka Stare, Feodora Stare, Marija pl. Trn-koczy, Pranja Jaklič, dr. S., Ivan Supančič, Marija Goetzl, Jos. Podkrajšek. Lise Maver, CharloUa Kri* Maček & Komp., A. Kune, Ant ic, J. KorenČan, Ivan Seunig, Ka-tinka Šterk, Ivanka Praznik, Zalaz-Bik, J. Tavčar, Lud. Cerne, Oroslav slali UpravnIStvu naSih listov so po- Današnlt Ust obsega 8 strani. Izdajate!] In odgovorni urednik: Valentin Kopitar, i Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. ===== tPrim fw%tcna erna darila Za »Zavod za v vojni oslepele vojake«: A. Dorrer, postajni načelnik Dolenec z rodbino, dr. Oražen, Fr. j Južne železnice na Opčinah, 17 K Jaklič, Alojzija Janežič, Seydl, A. 20 v, zbirka uslužbencev postaje Gerkman, Janko Lenassi, Peruzzi, j Opčina, južni kolodvor; dr. Janko Kersnik, dr., Bončina, Da- j za »Božićnico ranjenim voja-vorina Grošelj, Apolonija Karlin, | kom«: Ign. Zargi, v Ljubljani, 10 K, Josipina Podkrajšek, Karla Sinko- i mesto venca za domovino umrlemu vec, Zdenka Prochazka, Viktor Me- I kand. iur. in praporščaku g. Martinu den, Antonija Dev, Karel Klimpl, Ju- ! Detala iz Moravč; lija Štor, Joško Jebačin, Rudnik, I za »Ciril-Metodovo družbo«; Janko Barle, H. Cešnovar in Josip \ zbirka 56 K (darovali so: V. Veršec Mihelič; 0 K, M. Veršec 2 K, M. Veršec 2 K, po 4 K: Helena Umberger, K. j M. Tekavčič 2 K, M. Šavnik 5 K, V. Furlan, Marija Zupane, Rosa Scher- Koch 5 K, E. Ferlinz 10 K, O. Skušek betz, Kalister, H. Hartmann, Friedl j 10 K in A. Smole 10 K). -Josip. Radovljica, Roblek Aleksan- j Srčna hvala! der, Radovljica, Ada Perdan, Helena Franke, Ad. Kosin, nadporočnik, Smole Julijana, Fr. Golob, Neimenovani, Poldi Lazarini, Kamnik, Ana Skala, Kamnik, Klemenčič, Kamnik, Kemperle Terezija, Kamnik, Štefi fadnikar, Kamnik, major Majrv, dr. j nidel, Danica Zeball in Marija j Jerin; po 3 K: Eleonora Dev, Draga tvetina, Kamnik. Ana pl. Andrioli, amnik, J. Jezeršek mL, Križe pri Tržiču, Hanna Suchv, Pevalek, Frančiška Potočin, Ana Meserko, Anton Renko, Celovec, Josip Čad, Zarli, Putrich. Marenče, Al. Jeran-čič in dr. Josip Šlehinger. 2 K 70 vin.: Neimenovani; po 2 K: Ga. Foederl. Neimenovani, Ana Poljanec, J. \V., Lukan, Hubad, Zbašnik, Milena Groessl, M. Pollak. Anton Bajec. M. Terdina. M. Drerrik, Ivan Drachsler, Celovec, Marija Vajnah, Celovec, Roza Pos- II sod, Celovec, Ivan Korbar, Radovljica, Anton Resman. Radovljica, dr. | Jelovšek, Radovljica. Vidmar (iz Bovca) Radovljica, Fr. Homan, Radovljica, Jos. Vidičeva. Radovljica, M. Groschel. Fajdiga, dr. Viktor Kieinzeller, Ignacij Vok, Zupančič Gabrijela, Ivana Blas, Marija Milčin-ska, Jos. Kuhar. \Veiss, Lucija Svet-hn, Kamnik, M. Albrecht, Kamnik, Marija Štele. Kamnik, Minka Odla-sek, Kamnik, Ljudmila Verstovšek, J. Borovskv, Danilo Saplja, Viktor Šober, Ana Jerše. Pavla Irmann, Anton Presker, Slavica Vencajz, Marija Grošelj, L. Kržič, Zorka Jenko, Marija Kilar, Terezija Welley, Hermina Cigoj, Fani Golii, Neimeno-YBna, Aleksandrina Poklukar, Sev-čik, Tinca Sadnikar, Celovec. Marica Sadnikar, Celovec, Ivanka Slatnar, Kamnik, Petek, Kamnik. Jos. Alb- j reeht, Kamnik, Ana Novak, Kam- | Veliki pVlZGTl pOtROVSUlh felžfe nik, Antonija dr. Lapainetova, Eda I Močnik, Kamnik, Anton Ravhekar, Neimenovani, Varauv. dr. Gustav Gandusio, Dietz. Marija Ravtar. Pi- v vsu/ci izberi priporoča ivrdka 3434 »Ti* h Gospodična lite 3473 Ponudbe pod „Ljubi] ana/3473" na uptavništvo »Slovenskega Naroda«. Kontoristinlo z lepo in hitro pisavo, zmožna strojepisja se takoj* ali pozneje sprejme (pod ugodnimi pogoji pri tvrdki Iv. Savnik, Kranj. 3472 Iskrena zahvala za obilo mi izknznno sočutje ob bridki i^^ubi moje iskreno ljubljene, predobre, nepozabne hčerke Ernic ZAHVAL 500 kron! Vam plačam, ako Vaša kurja očesa, bradavice, obtlsčancl v 3 d neb brez bolečin ne izginejo s korenino vred z Hla balzamom. Lonček z garancijskim pismom 1 K, 3 lončki K 2*50, 6 lončkov E4.50. Hemeny, Kostce (Kassa) I Postiach 12 22» Ogrsko. '842 Ofoj Za stalno piehrano kantine išče S6 Svarilo. Ker se čujejo neosnovane govorice ln obrekovanja o mo|i osebi, svarim tem potom vsakega, naj misli kaj govori, ker bodem proti vsakemu brez izjeme sodnim potom postopal. 3476 Franc Borllč, posestnik. Zapute pri LJubljani. Učenec močan, zdrav, iz poštene hiše, ^ primerno šolsko izobrazbo se sprejme v trgovioo z mešanim blagom Franc Seršen v Ljutomeru. 3474 zmožna slovenske in nemške stenografije in strojepisja kakor tudi 1 ^rc> ii^t-. za lepo spremstvo vkljub slabemu vicrrenu in darovnicom cvetk in Šopkov. Žalujoča mati: Amalija Slatner roj. ^iSlč, L;al)ijana, dne 21. decembra 1^*15. BBK kakor* klobase, prekajeno meso itd., ž^anid vino, sadni sok Itd. Ponudbe na kanti&o 20. Feldkosip. Fost. Ari. F**U Ko. <2M Pola, Ma-rlnefeidpost. 3463 VABILO zmožna vseh pisarniških del, se sprejmeta takoj. Ponudbe: Ljubljana, poštni predal 149. 3435 na lil • a 1 •'I mri tSO^T^rS 1? ./r>4UK f\\v &6 Velika mornariška drama. feernikovu Ana Boucon. Klem. Von- j čina, Ivana Fojkar, Milavec, Maša Grom, Neimenovana, Martinec, rod- | bina Juran, Mis. Neimenovana. Ma- j rija Podržaj, Marija Vehovc, Milan j Škrt, Kaplan. Dermota Mairje, Alma j Perko, Amalija Bajuk, Ruchitt in dr. s Žmavec; 1 K 50 vin.: H. Tome; po 1 K: Tonček Sušteršič, M. j ICotar, Frupporti, Mosetig, Marija Ravnihar. Marijana Zarnik, Mimica Egger, Karel Hubinger, Pavla Hočevar, Gizela Floere, Anica Goede-rer, Župnek Fran, Radovljica. Bogomir Železnik, Radovljica, Noval Lovro, Radovljica, Žemljic, Radov- j Ijica, dr. Zenko, Radovljica, Mat. j Prosekar, Celovec, Agata Klokar, i Celovec, Franjo Hodko. M. Hrova- S tin, Milan Hočevar, H. F., Ander-man, Kamnik, G. Cegiar, Kamnik, Olga Tramte, Kamnik, Huse Prosič, j Helena Hočevar. K. Novak. Kosem, j Neimenovani, Fel. Toman. Kaznačič, j Močevar, dr. Komavli, Manfioletti, j Marija Snegorc, Likozarjevi, ČeŠno- j var, KoechI Ana, Jamnik Ana, Jakob Tome, Alojzija Vertačnik, Ro-zalija Mehle, Marija Mehle, Matija Grabnar, Majcen, M. Krasna, Marija Škulj, Korošec, Ana Janežič Magdalena Ramovš, Martinčič. Tončka Kalan, Ana Duras, Antonija Lotrič, Albina Leskovic, M. Lončar, Endli-cher. Moro, Predalič, Zupan, Leopol-dina Jamnik in J. J., Karlovška cesta 15; 69 vin.: Oblak: 52 vin.: Neimenovana; 50 vin.: Mici Mani; 40 v: fvana Bano; po 20 vin.: dr. Tome Barba Malovrh in Mastnak. Nadalje so darovali: Matilda Majdičeva 2000 cigaret, Avg. Toma-žič 1000 cigaret, Marija pl. Trnkoczy 1000 cigaret, dr. Vlad. Vrečko 600 cigaret, Albina Zalar 300 cigaret, Wessner 300 cigaret, Likozarjevi 300 cigaret, Mira Rohrmann 144 cigaret, Velkavrh 100 cigaret, Marija Anžlovar 100 cigaret, Cermak 50 cigaret, Milena Groessl 2 škatlji cigaret, Nežka Sitar 2 zavoja tobaka, 1 škatljo stročnic, J. Kette 6 parov ži-logrelcev, 12 ogreval za želodec in 6 parov dokolenic, tvrdka Gajšek svinčnike in pisemski papir ter Kham 1 steklenico konjaka in zavoj čaja. Vsem darovalcem iskre-pa zahvala! Strast za tan§9. Učikovita vcselo'gra v 2 dejanjih Zadnja večerna predstava traja 2 uri. I i Zvečer ob lh 5. ari je gs^ i?pr?;a ? ; i6*z\h KIPAR. Ta burk: se \z & prvi: prs&vlia v večiili avstr. hinili. Danes v sredo in v ieirtek ob v* na 5 pop. velika predstava za ^trs^e. Pri predstavah ob lU na 5. popoldne : PJfDEC TROJE. Igra s sijajno opremo. Ss'ago m Travo registrovane zadrn^c z neoinejeno zarezo ki se bo vršil v soboto, 3r.e t januarja 1916 ob 2, uri popoldne v uraSnih prostorih iste s sledečim dcevnim rečem: 1. Poročalo njčelstva. 2. I oročiio nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1915. 4. Voiitev nad orstva. 5. Slučajnosti Opomba: Ako bi ne bil občni zbor ob določeni uri sklepčen, se vrši pol ure pozneje I drugi občni zbor na istem mestu in z istim j dnevnim redom, kateri pa sme brezpogojno sklepati. 3774 m~ 60.000 kron znaša glavo! doh!te& srečk Avstrijskega rdečega križa kojik prihodnje žrebanje se vrši dne 2. iannarfa 1936! Zahtevajte prospekt! Zabterajte prospekti Sredkotraio zastopstvo % Ljubljana. I Veliko trgovsko podjetje j sprejme takoj samostojnega Čevlji, ediični v slovenščine in nemščine popolnoma zmožnega. Samo prva moč. ■ Sprejme se tudi . slovenskega in nemškega jezika vešča. Prednost imajo one. s prakso v trgovini kolonijalnega blaga. 3464 Ponudbe pod „slevecsko-nem- ŠkC 34S4" na upr. »Slov. Nar« z=i Najboljša in najzdravejša ------ arva kvaliteti in oblici. specialna trgovina čevljev £jttbljana. je dr. Drallea „N E RI L", ki daje sivim in pordečelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in črna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri v Štefan Strmoli Ljubljana, Pod Tranćo M. 1. Lasne kite9 podlage is mreiace vseh vrst; gledališče o in toaletne == potreMčine itd. - Si OMNuRoche influenci* Se dob/v vseh lekarnah 6 — Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha, Kdo na/ jemlje Siralin ? L Vsak, ki trpi na frajnem kailju lažje ie obvezovat« se botesni.nego [ozdraviti. J3L Osebe s kroničnim kadrom bronkijev, ki s Sirolinom oidrave. 3l Vadušl jivi .kaferirn Sirolin ma/no oleHča naduho• Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombina-kocijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se U vplačili. - Vzajemno zavarovalna banka v Pragi- - .•. Beierai len Al s Tl9t4f.9t2 1,000.000 kron. Stritarjeva ulioa štev. 2. Poslovalnica e. kr. avstrijske državne razredne loterije. X uoiv/v«iinvya v>. rvi . c* v Oul ijorvvž ui 4 v&Ob yp-j yg-1' Izdelovanje nevestin® oprsra. j drogerija in /otoaanujaktura 1 Ljubljana, Selenburgova ul. 5 priporoča veliko zalogo desinfekcijskih preparatov kakor: Lysol, Ljrsoform, Kreolin, Formalin, Formalinove pastHje, karbolova kislina, karbolovo apno. Potrebščine za postrežbo bolnikov in ranjencev, obvez ln gumastega blaga, konjaka, ruma in čaja. ^cro/orm. ffchtmm. Perolin. 11 Lepa božična darila!! DE NOVOSTI Zawovalna mrežica, katera Je pripravna ■i vsake are za aa roko brez vsakega predelovanja, po nizki ceni a K 1*M kom. Lepe zelo trpežne I vojne vre I Nadalje priporočani nove patrijotfčno priloge • koledarjem za lett lili. katera se peiilja brezplačne tn poštnine prest«. Za obilni obMc najvljudneje vabim Ijubljana F- ČUDEN, prešcnion tlia «. 1 foMJiM delnlonr ivlonmklh toni ~ 45 S o > s« M ss a s 1 a Ustanovljeno 1866. Perilo :a deteta v zalogi. Moško, damsko ln otroško lastnega izdelka daleC znano zaradi izbornega kroja, točnega dela, zmernih cea priporoča = C. J. HAMANN = dobavitelj perila ces. in kralj. Visokosti, častniških uniformiranj, zavodov, samostanov i. t. d. v LJUBLJANI. Perilo po meri se izgotavlja najhitreje. Istotam prva kranjska Motorni obrat. Hajftft varovanje Berila. IMS tirali. Perilo ne na način prve dunajske čistilnice zlika brezhibno kakor novo in se vse do srede poslano perilo zgotovi v soboto tistega tedna. Priznano aajpeitenelia postrežba. Pnttilit ima, m ti tmi. W w < C* e» ** o O S o o s •1 •e o »4 SpnHi predmeti. 023031010100327802 06