za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celolelno Z40 Din
za inozemstvo
mesečno 33 Din nedeljska Izdajo celolelno v Jugoslaviji SO Din, za Inozemstvo 100 D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 stolp. peiU-vroJa
mali oglasi po 150 ln Z D, večji oglasi nad 43 mm vttlno po Din 2-30. veliki po 3 ln 4 Din. v uredniškem delu vrstica po 10 Din Pri veClem
Uredništvo /e v Kopltarfevl ulici it. 6 111 Rokopisi se ne vračafo, nefranklrana platna se ne aprefemafo Uredništva telefon itev. SO, upravnlitva itev. 32S
Političen list sa slovenski narod
Izide ob 4 zjulrof
rožen porvdelJKc ln dneva po praznika
Uprava fe v Kopltarfevl ul.it. O ^ Čekovni račun: Cfublfana itev. 10.050 ln io.340 Ma Inserate. Sarafevoit.7563, Zagreb it. 39.Oll, Praga ln Dunaj it. 24.797
Naša socialna zakonodaja.
DR. GOSAR 0 INVALIDSKIH PODPORAH - POSL. KREMŽAR ZA RATIFIKACIJO DELAVSKIH KONVENCIJ - VLADA ZAVLAČUJE RAZPRAVO 0 ZAKONU 0 IZENAČENJU DAVKOV — RAZPRAVA 0 VALORIZACIJSKEM ZAKONU - RADIČEVCI POPOLNOMA KAPITULIRALI V VPRAŠANJU NETTUNSKIH KONVENCIJ - BORBA ZA POD-PREDSEDNIŠTVO SKUPŠČINE — SEJA NAČELNIKOV OPOZICIJE - RADIKALSKI MONOPOL NA SPREJEM FRANCOSKIH GOSTOV _ POSLANEC VUJIČ ARETIRAN.
Belgrad, 8. junija. (Izv.) Današnja skupščinska seja se je pričela ob pol 11. Minister Simonovič je izjavil, da bo na interpelacijo poslanca Dragic - S e 1 m i č a odgovoril, čim se zberejo uradni podatki. Isto glede Brankovičeve interpelacije. Minister Ninko P e r i č je odgovarjal na vprašanje dr. S p a h e gler'e nepravilnosti pri prodaji tobaka v Bosni in Hercegovini.
Na dnevnem redu je bila razprava o spremembi čl. 289. fin. zakona. Finančni minister je predlagal, da se določi kot baza za podelitev invalidske podpore celokupna davčna dajatev od 20 Din. Po prejšnjem fin. zakonu je bilo določeno, da je reven tisti, ki ne plača več kot 30 Din davka.
Posl. Agatonovič (dem.) je apeliral na finančnega miuistra, naj povrne invalidom pravice, ki so jih imeli prej. Nato je govoril o tem členu poslanec Jugoslov. kluba dr. G o -sar, ki se je izjavil zato, da se uredi vprašanje invalidskih podpor v tej smeri, da dobe podpore tisti, ki plačujejo 20 Din osnovnega davka, ne pa 20 Din vseh davkov z dokladami. Ob tej priliki je dr. Gosar govoril o krivicah, ki se gode pri odmerjanju tega davka. Po tem členu delavci, ki plačujejo davek na ročno delo, ne bodo mogli dobiti invalidnine, ker najmanjša vsota, ki jo mora delavec na leto plačati od tega davita, znaša 165 Din. Na ta način se ročnemu delavcu odvzema invalidnina, s čemer se godi velika krivica. More se pripetiti slučaj, da bo imel delavec v začetku leta delo. Ker plačuje davek vsak mesec, oziroma vsakih 14 dni, kljub temu, da bo par mesecev brez dela, ne bo dobil vse leto nobene invalidnine, čeprav nima nobenih dohodkov. Pri tej priliki govori poslanec o nesocialnosti davka na ročno delo.
Pri glasovanju je bil predlog v načelu sprejet s 103 proti 23 glasovom. Nato je bila seja zaključena. Prihodnja bo jutri. Na dnevnem redu je poročilo o zakonu o trgovski pogodbi glede živinskih in kužnih bolezni z Italijo.
Belgrad, 8. junija. (Izv.) Popoldne je imel sejo odbor za spremembo čl. 393. verzajske mirovne pogodbe. Po Simonovičevem ekspo-zeju je edini govoril poslanec Kremžar, ki je izjavil, da bo glasoval zato, da se sklene protokol o spremembi imenovanega člena, ker je zato že skrajni čas. Naša država čaka na ratifikacijo teh pogodb že tri leta. Ta protokol tvori snov za 21 delavskih konvencij, ki jih je napravila mednarodna konferenca za delo v Ženevi. Nadalje govornik govori o delavskem' zavarovanju v naši državi in zahteva, da vlada pojasni, kaj je z ukinitvijo ministrstva za socialno politiko, ker se vesti o tem še vedno širijo. Minister Simonovič je izjavil, da ni prav nič gotovo, kako in kdaj bi se to ministrstvo ukinilo. Nato je bil sprejet predlog o ratifikaciji pogodbe.
Belgrad, 8. junija. (Izv.) Zakon o izenačenju davkov je bil sprejet v načelu zli proti 1. V debati je govoril dr. M o s e r in sam. dem. Popovič. Obširno so govorili poslanci o težkih davkih v Vojvodini. Nato je fin. minister v svojem ekspozeju obširno polemiziral z opozicionalnimi govorniki. Prihodnja seja bo v torek. Ker se je seja odgodila za toliko časa, se misli, da hoče vlada sprejetje zakona za-vleči.
Belgrad, 8. junija. (Izv.) Popoldne se je vršila seja odbora za valorazacijo finančne vrednosti. V začetku seje je podal minister K r a j a č svoj kratki ekspoze. Predlagal je, se zakon sprejme. V debato je posegel poslanec P u š e n j a k. V strokovni kritiki je
dokazal, da je vlada ta zakon predložila prepozno, ker je med tem časom mnogo industrijskih podjetij prišlo v težko gospodarsko krizo radi previsokih davkov. Obžaluje, da se zakonski predlog ne ozira na vse družbe, ki so dolžne javno polagati račune, ampak samo na industrijska podjetja. Dalje, da se dovoljuje valorizacija samo za investicije, medtem ko bi bilo potrebno dovoljevati valorizacijo za vse nepremičnine in delnice drugih podjetij v tre-soru. Valorizacija ne bi smela biti fakultativna, ampak obvezna. Po govoru nekega radikalnega poslanca je odgovarjal minis^r Krajač. Obvestil je odbor, da se zakon razširi na vsa podjetja, ki so obvezna polagati javne račune in da bo izvedel nekatere spremembe zakona. Predlog je bil sprejet s 7 proti 1 glasu. Prihodnja seja bo jutri. Prične se specialna debata.
Belgrad, 8. jun. (Izv.) Na seji vlade se je razpravljalo o konvencijah z Italijo. Predlagalo se je, da se postavijo na dnevni red jutrišnje seje. Popoldne se je Nikola Uzunovič dolgo razgovarjal s Pavlom Radi-čemo nettunskih konvencijah. Radičevci so se radikplom zmpet udali. Krajač je podpisal vse konvencije, in sicer so to trgovska pogodba, konzularna konvencija in konvencija o plovbi ob jadranski obali. Sklenilo se je, da se n^ttunske konvencije za par dni odlože, da jih more ministrski svet proučiti. Ugleden radikal je izjavil: »Pavle Radič je svoj klub obvestil o izidu pogajanj. Uzunovič je k sebi pozval Nikiča. Nato sta odšla v parlament, kjer je Uzunovič sporočal ministrom, da so Rad i reve i pristali in da bodo glasovali za konvencije. Nato je dr. Ninčič poklical k sebi dr. Ribafa, ki mu je izročal originalne tekste konvencij.«
Belgrad. 8. junija. (Tzv.) Popoldne je imel Radičev klub sejo. Na dnevnem redu je bilo vprašanje II. skupščinskega podpredsednika, ki pripada Radičevcem. Kandidata sta Karlo K o v a č e v i č in dr. P a s a r i č. Pri Pasari-ču gre predvsem zato, da bi ga izvlekli iz ministrstva in da bi na to mesto prišel drugi. Zanimivo je, da za Pasariča najbolj agitira skupina, ki je blizu Nikiča.
Belgrad, 8. junija. (Izv.) Jutri se bo najbrž vršila seja načelnikov opozicionalnih skupin. Na dnevnem redu so razna aktualna vprašanja, med drugim trgovinska pogodba in razne druge konvencije z Italijo. Ugotovili bodo obnašanje opozicije v teh vprašanjih. Opozicija hoče izvesti odločno borbo ,;a koristi ljudstva.
Belgrad, 8. junija. (Izv.) Med opozicijo in Markom Trifkovičem je prišlo do spora radi postopanja ob priliki sprejema francoskih gostov. Opozicija trdi, da k sprejemu gostov ni bil povabljen noben opozicionalni poslanec, kakor tudi ne k svečanostim. Včeraj so nekateri poslanci radi tega protestirali pri predsendiku skupščine. V skupščinskem poslopju je prišlo med demokratskimi prvaki in predsednikom skupščine do velikih prepirov. Narodni poslanec Trifkovič je pojasnjeval svoje stališče poslancu Smodeiu.
Belgrad, 8. junija. (Izv.) Snoči je bel-grajska policija aretirala zemljoradniškega poslanca V u j i č a. Poslanec je poslal predsedniku skupščine psimo, v katerem mu sporoča, da je bil aretiran, čeprav je orožnikom predložil legitimacijo, v kateri stoji, da poslanca ni mogoče poklicati na odgovornost brez poprejšnje odobritve narodne skupščine. Poslanec poziva skupščinsko predsedstvo, da vse stori, da pride čim prej na svobodo. —o—
Grčija odklonila jugoslovanske zahteve.
Atene, 7. junija. (Izv.) Atenska vlada je sklenila, da odbije vse predloge jugoslovanske vlade glede solunskega vprašanja. Gre za graditev druge proge Gjevgjelija—Solun. Na tej progi naj bi vozili samo jugoslovanski vlaki, Proga' naj bi bila izključno v jugoslovanski upravi. Jugoslovanska vlada je dalje zahtevala, da ne smejo več voziti grški vlaki v jugoslovansko prosto ozemlje pri Solunu,
—tO—.
Mac Donald proti splošni stavki.
London, 8. junija. (Izv.) Ramsay Mac Donald je objavil v »Socialist Review< obširen pregled o zadnji splošni stavki. Prihaja do sledečega zaključka: »Splošna stavka je orožje, ki ga v industrijskih sporih ne moremo uporabljali. Je preokorno orožje in nima končnega cilja, ki bi se tudi v najboljšem slučaju mogel označiti kot zmaga. Ce bi splošno stavko izpeljali do konca, bi nujuo uničili vso
Posledice madjarske afere v Ženevi.
Ženeva, 8. junija. Dasi je ministrski predsednik B e t h 1 e n prišel v Ženevo z vsemi dokumenti o do pičice izpoljenih pogojih, ki so se stavile Madjarski, da se more iznebiti mednarodne kontrole, vendar stoji njena zahteva zelo slabo. Vsled zadnjega ponarejeval-skega škandala se madjarske finančne moči ne obravnavajo v finančni komisiji Društva narodov več s strokovnega, ampak skoro zgolj političnega stališča. Francija in Češkoslovaška, ki sta pri ponarejanju bili najhuje prizadeli, sta dvignili protest proti ukinitvi kontrole nad
madjarskimi financami in utemeljujeta svoje stališče s tem, da je z zadnjo afero Madjarska zapravila zaupanje vseh držav. Belgija in Jugoslavija bosta podpirali stališče Francije. V Briandovih rokah je torej to vprašanje. Italija se je zavzela za Madjarsko in skuša igrati posredovalca. Briand se bo še posvetoval s Chamberlainom, preden bo v komisiji za madjarske zadeve zavzel končno stališče.
Ženeva, 8. junija. (Izv.) Italija hoče v zadevi ogrske finančne kontrole začeti s posr«*-dovanjem.
Avstrijski uspehi v Ženevi.
Dunaj, 8. junija. (Izv.) Avstrijskim zahtevam je finančni komite Društva narodov precej naklonjen. Avstrija zahteva otvoritev ozir. prosto razpolaganje z novimi krediti v znesku 27 milijonov šilingov za telefonske in brzojavne naprave. Odločitev o tem bo padla jutri. Vendar je že znano, da smatra večina finančne komisije odklonitev te prošnje za nemogočo. Finančna komisija je sprejela vse predloge dr. R a m e k a skoro nespremenjene. Najvažnejša je vsekako popolna ukinitev mednarodne kontrole nad avstrijskimi financami. S 30. junijem bo kontrola prenehala. I>e finančni sosvetnik pri avstrijski državni banki bo ostal še dve leti.
Ženeva, 8. junija. (Izv.) Danes se je sestal na sejo avstrijski odbor Društva narodov pod predsedstvom Chamberlaina. Na seji so zasto-
pali Francijo Briand, Italijo Scialoia, Češko-slovaško dr. Beneš in Avstrijo dr. Ramek. Generalni komisar za Avstrijo dr. Zimmermann je podnl poročilo in ugotovil, da je Avstrija izpolnila vse pogoje, in da ni ničesar več, kar bi nasprotovalo ukinitvi finančne kontrole. Predsednik Chamberlain je predlagal, da se predlog sprejme, da ga bo potem mogoče jutri predložiti seji sveta Društva narodov. Predlog je bil sprejet, na kar je predsednik čestital avstrijskemu zastopniku.
Ženeva, 8. junija. (Izv.) Poročilo finančnega odbora priporoča svetu Društva narodov, da se 30. junija 1926 dvigne finančna kontrola nad Avstrijo. Preostanek 27 milijonov šilingov od 1. 1926. se bo uporabil za inozemske telefonske napeljave.
Iz notranje politike Nemčije.
HINDENBURGOVO PISMO - DEŽELN0ZB0RSKE VOLITVE V MECKLENBFRGU.
Berlin, 8. junija. (Izv.) Dne 20. t. m. se bo vršilo glasovan je o socialistično-komunističnem predlogu za rekvizicijo vsega premoženja bivših plemiških rodbin. Kakor je bilo pričakovati, je agitacija desničarskih in levičarskih strank proti in za predlog prestopila vse meje navadne politične agitacije in se vodi propaganda brez vsakega ozira in taista z najumaza-nejšimi sredstvi, ki so sploh mogoča. Oba tabora se kosata v brezobzirnosti. Znani nem-ško-nacionalni poslanec, bivši pruski notranji minister v. LobelJ je objavil te dni osebno pismo državnega predsednika Hindenbur-ga. V tem pismu Hindenburg najodločneje obsoja razlastitev z moralnega in pravne;^ stališča. Hindenburg pravi, da bi se s sprejetjem tega predloga izbil eden najvažnejših stebrov pravne in kulturne države. Hindenburg poudarja, da pove to svoje osebno mne-
nje le kot zasebnik, ker kot državni predsednik noče in ne sme prejudicirati sklepu naroda. Zato levičarsko časopisje divje napada nacionalce, ker so s to objavo grdo zlorabili osebno zaupanje in pisemsko tajnost ter povlekli državnega predsednika v ta ostuden boj. Desničarji pa nasprotno izrazito poudarjajo. da mora Nemčija v slučaju zmage levičarskega predloga računati tudi s krizo na predsedniškem stolu.
Značilen za razpoloženje je izid deželno-zborskih volitev v M e c k 1 e n b u r g u. Dočim so v tej deželi doslej gospodovali nemški nacionalci, ki so z ostalimi desničarskimi strankami imeli deželno vlado, so pri teh volitvah bili strašno tepeni. Socialisti so svoje glasove podvojili, centrum in ostale stranke sredine so obdržale prejšnje stanje, nacionalci in druge vladne stranke so poražene.
Rim, 8. junija. (Izv.) >Messagero« poroča, da se že nekaj dni mude v Italiji polkovnik M a i k 1 a c e c k i in še nekateri zaupniki maršala Pilsudskega. Maiklacecki, ki je osebni Pilsudskijev prijatelj, je izjavil, da bo Poljska prej ali slej morala opustiti svoj republikanski režim, in se izpremeniti v monarhijo. Mo-narhična vladavina odgovarja poljski zgodovini in željam poljskega ljudstva. Edino ta način preuredbe bi spravil tudi politično življenje v pravi tir. Iz sedanjih strankarskih bojev in političnih persekuclj bo po polkovnikovem mnenju nujno sledila proklamacija poljske monarhije. Poljski narodnjaki so že ponudili poljsko krono priuru Sikstu B o u r b o n s k e -mu, ki bi ga tudi Francija rada videla na poljskem prestolu. Princ pa je, kakor že tudi pred leti, odločno odklonil. Drugi kandidati so doslej princ Ksaverij Bourbonski, princ Nikolaj Romunski in Krištof G r -š k i.
Brazilija m Španija protestirata.
Ženeva, 8. junija. (Izv.) Na prvi seji sveta Društva narodov je latentni spor v tej instituciji odločno stopil v ospredje. Španija je odpoklicala svojega rednega zastopnika Qui-nones de Leona v Madrid, češ da mora prisostvovati konferencam o maroškem vprašanju. Tudi njegov namestnik Zalaccios ni bil navzoč. V zadnjem trenutku je španska vlada pooblastila svojega odpravnika poslov de Querl)oule naj jo zastopa pri sejah. Ze to, da Španija pošilja v Društvo narodov enega najmlajših svojih diplomatov, je vzbudilo vznemirjenje. Še večjo senzacijo pa je napra-delegat Melio Kranco, ki
je v zadnjem trenotku sporočil, da mu »ni dobro«. Jasno je, da Španija in Brazilija protestirata, ker se njuni zahtevi po stalnih sedežih ne ugodi in ni izgleda, da bi v doglednem času prišla v resen pretres. Listi že objavljajo vest, da je brazilijanska vlada sklenila prijavili svoj izstop iz Društva narodov.
Mednarodna pogodba proti ponarejevalcem denarja.
Ženeva, 8. junija. (Izv.) Francoski ministrski predsednik Briand je poslal generalnemu tajniku Društva narodov Sir Eric. Drum-mondu pismo, v katerem sporoča zahtevo francoske vlade, cla se sestavi poseben odbor, ki bo izdelal načrt za mednarodno pogodbo proti ponarejevalcem denarja. V pismu navaja Briand, da s ponarejanjem ne grozi nevarnost samo prestižu dotične države, ampak more prinesti slabe posledice tudi za mednarodni pravni red. Če se delajo zakoni proti trgovini z ženami in otroci, je istotako potreben tudi zakon proti ponarejevalcem denarja. V to pa je najbolj poklicano Društvo narodov.
Budimpešta. 8. junija. (Izv.) Predlog francoskega ministrskega predsednika za izdelavo zakona proti ponarejevalcem denarja je bil tu sprejet z odobravanjem.
Ženeva, 8. junija. (Izv.) Ogrski finančni odbor Društva narodov se je izrekel proti dvig. nenju finančne kontrole nad Ogrsko. Generalni komisar bo sicer v najkrajšem času zapustil svoje mesto in ne bo imenovan na njegovo mesto noben naslednik, toda kontrola nad za-stavninami in nad preostankom posojila v znesku 83 milijonov zlatih kron bo še nadalje obstojala. Podrobnosti bo določil finančni odbor šele pozneje.
Peravnalte naročnino!
\
Za ustavnost in parlamentarizem.
Vladna akcija, da se diskreditira parlament in z njim vred ustavni parlamentarizem, da se tako počasi zida most tudi v javnosti do diktature, ta pojav ni dogodek zadnjih dni, ni šele izum vlade gospoda Uzunoviča. Nedelavnost, diskreditiranje parlamentarizma in skrajna sterilnost vladnih strank — to so danes že kronične l>olezni naše politike, so in bodo izhodišče za zgodovinarja, ki bo pisal politično zgodovino od dneva rojstva naše države.
V nejasnosti se je rodila že ustava in igračkanje s parlamentarizmom se je začelo že takrat. Vladne stranke, predvsem radikalna, so na Vidov dan zatajile svoje pretekle nazore, ki so jih izražale v ustavnopravnih aktih pred 1. decembrom 1918, bodisi v krf-ski, bodisi v ženevski deklaraciji. Pljub temu, da je bilo tedaj v teh aktih kakor tudi v splošnem mnenju izraženo in povdarjeno prepričanje, da je treba računati z narodom, da je treba ohraniti neko organično vez med njim in izvršitelji upravne in zakonodajne vrhovne oblasti, da se mora vladati v sporazumu z vladanimi, kar je bistvo demokratičnega parlamentarizma —, je vidovdanska ustava bila spočeta v popolnoma nasprotnem duhu. Vzeti ljudstvu vpliv, postaviti na čelo njegove uprave od njega čimbolj oddaljene organe, ki bi bili takorekoč sami sebi namen, bo je rdeča nit, ki je privedla do očitih stremljenj po »diktaturi«. Gola oblast, stremeča za tem, da se oprosti kolikor mogoče tudi spon demokratične ustavnosti, je s primerno primesjo osebnega kulta postopoma izpodkopa-vala velike pridobitve ljudstva, ki vzbujajo hvaležne spomine na velike žrtve naših prednikov: ustavnost in parlamentarizem. Kako so se kršili ustavni principi n. pr. samo \ procesu proti radičevcem, je še vsem v spominu, da se ne dotikamo postopanja ekseku-tlvnih oblasti v posameznih slučajih zlasti v Južnih delih naše države, pa na Hrvatskem sa časa slovitega batinaštva.
Izrazito izpodkopavanje parlamentarizma »o začeli za Časa Davidovičeve vlade pašičev-ski elementi s tem, da so intrigirali proti njej, dokler ni padla, dasi je imela zaupanje velike večine ljudstva. Ti so tudi dosegli, da je kljub tej večini dobila volivni mandat PP vlada. Slično se je zgodilo zdaj, ko imamo vlado, M vlada, dasi je dobila nezaupnico večine parlamenta. Pašičevska oligarhija nikoli ne pusti v tej demokratični in parlamentarni državi, da bi narod izrekel svobodno sodbo o režimu, da izreče svojo odločno voljo, kako bodi vrhovno državno vodstvo. Naše volitve niso volitve, ampak kalkulacija z volivnim mandatom. Saj je enako na dlani, da vladna stranka mora iziti iz volivnega boja kot zmagovalka! Narod še ni svobodno odločil — odločiti pa mora!
Dve svetli zvezdi svetita na temnem obzorju našega političnega obzorja: velika svo-bodoljubnost jugoslovanskih narodov in delo poštenih opozicijonalnih strank med narodom! Srbska ustavna zgodovina je živa priča. da narod noče diktature. Slovenci in Hrvati v boju za svobodo niso zaostajali za Srbi in tudi njihova politična povestnica je prežeta z eno samo svetlo in veliko mislijo: hočemo Bvobode. hočemo samostojnosti!
Združena poštena opozicija je s svojo akcijo med narodom že pri prvem pohodu spoznala, da je narod z njo enih misli.
Borbo za ustavnost, parlamentarizem, svobodo, borbo za politiko čistih rok je z opozicijo sprejel tudi narod. Zato je naše prepričanje v to končno zmago prepričanje svobodnega naroda!
Diktatura
sia Portugalskem.
Pariz, 8. junija. (Izv.) Vlada je z dekretom razpustila parlament in vse njegove odseke. General Gomez Costa je na čelu svojih čet vkorakal v Lizbono. Ljudstvo ga je viharno pozdravljalo. Nova vlada objavlja obširen program in obljubuje popolno reorganizacijo vse državne zakonodaje in uprave. Zlasti poudarja, da je treba izpremeniti zaostali volivni red, da bodo širše plasti ljudstva mogle odločati o ljudskem zastopstvu, da je treba vladi razširiti delokrog, ter ji dati večjo moč in vpliv na državne posle. Največjo važnost polaga pa nova vlada na preureditev uprave kolonij. Kolonije so bile zadnji čas objekt iz-žemanja in umazanih poslov. Dohodki so se stekali v obilni meri v žepe zasebnih mogotcev in njihovih prijateljev. Nova vlada obljubuje, da bo na najhitrejši način poskrbela za popolno »izčiščenje« in pridobila deželi tisti vpliv, ki ji gre kot tretji najmočnejši kolonij-sld državi na svetu.
London, 8. junija. (Izv.) Danes so se sestali na posvetovanje 4 zastopniki delavcev in
4 zastopniki rudniških podjetnikov. Razgovori so se vršili tri ure in pol. Po seji je izjavil tajnik rudarske organizacije, da ni v položaju nastopila nobena izprememba. Za ugoden potek pogajanj ni nikakega upanja.
Ženeva, 8. junija. (Izv.) Mandatna komisija Društva narodov jc danes na seji sklenila, da odloži vprašanje mandatov Iraka in Sirije na oktobersko zasedanje.
Angleško-turška pogodba.
London, 8. junija. (Izv.) Oficielno so včeraj objavili, da je angleško-turška pogodba, ki vsebuje likvidacijo moeulskega spora, podpisano. Pogodba je razdeljena v tri poglavja. Prvi del obravnava in določa meje. Proti prejšnji takozvani bruseljski liniji so Turki pridobili 5 kvadratnih milj ozemlja. Mejo bo podrobno določila komisija pod predsedstvom švicarskega predsednika. Komisija mora v 6 mesecih izdelati poročilo. Drugi del obravnava razmerje »dobrega sosedstva«. Določa široko nevtralno cono. Tretji del govori o izmenjavi ratifikacijskih listin, amnestijah itd. Turčija dobi 10 odstotkov od dobička petro-lejske industrije v Iraku za dobo 25 let.
Izprememba vlade v Egiptu.
Kairo, 7. junija. (Izv.) Kabinet Z i w a :• paše je včeraj odstopil. Sestavo nove vlade je dobil Adly paša, voditelj liberalcev. Zaglul paša, ki je priporočil novega predsednika, je imel daljši razgovor z angleškim vrhovnim komisarjem Lord L1 o y d o m , ki je hotel izvedeti podrobnosti o Zaglulovih načrtih. Izid razgovora je ugoden.
Adly paša jo kabinet že sestavil. Sam je prevzel predsedstvo in notranje zadeve, Sar-wat paša zunanje zadeve, Kemal bej Kašaba vojno. Vlada je koalicijska in jo tvorijo trije liberalci, en neodvisen in trije zastopniki Za-glulove stranke. Parlament je sklican za 10. junija. _
NOVI LITVANSKI PREDSEDNIK.
Kovno, 8. junija. (Izv.) Litvanski sejm je na današnji seji izvolil za predsednika republike poslanca Griiniusa. Novi predsednik pripada ljudski socialistični stranki, ki ima 22 poslancev in je najmočnejša stranka v litvan-skem sejmu.
WU-PEI-FU UJETNIK LASTNIH VOJAKOV
Pariz, 8. junija. (Izv.) »Newyork Herald1: javlja iz Pekinga, da so maršala Wu-Pei-Fu ujeli njegovi lastni uporni vojaki, ko se je napotil k Čang-co-linu na pogajanja. V njegovi armadi je vest o pogajanjih vzbudila nejevoljo in upor. Da pogajanja preprečijo, so vojaki lastnega poveljnika ujeli in zaprli.
Politična razcepljenost na Poljskem.
V poljskem političnem gibanju vlada že od nekdaj silna razcepljenost. Takoj po vposta-vitvi nove poljske republike se je mnogo sorodnih političnih strank združilo iz vseh treh pokrajin, v katere so bili preje Poljaki razdeljeni, toda kljub temu obstoja danes na Poljskem 94 političnih strank in organizacij. Vštete so tu stranke vseh narodnosti kakor tudi mladinske organizacije. Od 94 organizacij je poljskih 48, 46 pa je drugonarodnih, ukrajinskih, rutenskih, judovskih in nemških. V sejmu in senatu je zastopanih 31 strank, ki tvorijo 20 klubov. Vse druge stranke pa so brez parlamentarne reprezentance. Od 31 strank, zastopanih v parlamentu, je poljskih 14, 17 pa drugonarodnih.
Poljski parlament ima 442 poslancev, senat pa 111. Poljske stranke so zastopane v parlamentu s 357 poslanci, v senatu pa imajo 77 zastopnikov. — Desnica, ki šteje 164 poslancev in 47 senatorjev, je razdeljena na sledeče skupine: ljudsko nacionalna zveza z 99 | poslanci in 30 senatorji, krščansko-narodni klub z 22 poslanci in 9 senatorji in poljska krščan-sko-demokratska stranka z 41 poslanci in 8 senatorji. — V centrumu je zbranih 57 poslancev in 12 senatorjev. Centrum tvorita kmetska stranka Piastov (vodi jo Witosz) in katoliška ljudska stranka. — Najbolj razcepljena pa je levica. Od 136 poslancev in 18 senatorjev jih pripada 71 kmetskim grupam, 56 pa delavskim. Kmetski poslanci imajo 5 klubov: Klub dela, Kmetska zveza, »Wyzwolenie« in »Jed-nošd Ludowa« (skupen klub), radikalna kmetska stranka in neodvisna kmetska stranka. • Delavski poslanci so razdeljeni v treh klubih: socialni demokrati, narodna delavska stranka in komunisti. Komunistični klub šteje samo 6 članov, od katerih sta bila samo dva izvoljena na komunističnem programu, drugi štirje pa so stopili v klub šele kasneje.
Zelo močne so na Poljskem narodne manjšine, ki imajo skupno 122 poslancev in senatorjev.
Mednarodni urad dela.
Kakor smo na kratko že poročali, je bil v nedeljo v Ženevi slovesno otvorj<?n in posvečen novi dom mednarodnega urada za delo. Slavnost se je izvršila ob navzočnosti zastopnikov vseh držav in ob veliki vdeležbi odličnega občinstva. Nastopilo je nič manj kot 22 govornikov.
Prvi je govoril švicarski zvezni predsednik Haberlin, ki je izrazil voščila švicarskega ljudstva in novi dom dela postavil pod simbol miru in pravičnosti. Drugi oziroma slavnostni govor bi bil moral imeti angleški zunanji minister Chamberlain, a se je radi utrujenosti od potovanja dal opravičiti in ga je nadomestoval angleški zastopnik v upravnem svčtu mednarodnega urada za delo. V imenu Nemčije je govoril minister dela Brauns, za Belgijo Haymanns, za Francijo minister dela Durafour. itd., za Čeho-I slovaško pa dr. Beneš.
Nato je zgraditelj doma arhitekt Epitaux (Lausanne) upravnemu predsedniku Fontaine-u, ki je predsedoval zboru, izročil tri ključe, katerih enega je le-ta obdržal, druga dva pa izročil predsednikoma skupine delodajalcev in delavcev z besedami: »Skoz ena in ista vrata vstopajo zastopniki vlade, delodajalcev in delavcev k skupnemu delu. Vsaka skupina je čuvarica tako poslopja kakor naše ustave in našega skupnega dela.
Vrsto govorov sta zaključila generalni tajnik Društva narodov Sir Eric Drummond in pa ravnatelj mednarodnega urada dela Albert Thomas, ki je poudaril svrho novega doma in rekel: Mi vstopamo v ta dom, zvesto se spomin jajoč vseh tistih, ki so se skoz stoletja borili, da se industrijski napredek ne bi vršil v zatiranju in trpljenju. Zakaj v vsakem človeškem delu tiči več dela mrtvih kakor živih. Vstopamo z obljubo, da bomo dobro delali. V to pa ni dovolj, če je človek za tako stvar navdušen. Treba je preko tega dnevno z marljivim in inteligentnim delom neprestano iskati najboljših sredstev, kako bi se načela človečnosti in enakosti prenesla v resničnost življenja in bi se doseglo, da pravica dela ne ostane samo papirnata ustava, ampak živa vest organiziranega dela.
Mešanica zlobe in neumnosti.
»Jutru« ni všeč, da je g. poslanec Sušnik interveniral pri prosvetnem ministru radi na-redbe ljubljanskega prosvetnega oddelka, da naj se po šolah v Sloveniji pobirajo prostovoljni prispevki za zgradbo pravoslavne cerkve sv. Save v Belgradu. »Jutro« seveda dobro ve, da se od katoličanov že po cerkvenih zakonih ne sme zahtevati zbiranje prispevkov za nasprotne cerkve in da katoličani tega ne smejo storiti. »Jutro« tudi dobro ve, kaj pomenijo »prostovoljni« prispevki po ljudskih šolah, ko je naredba višje oblasti prostovoljno povelje za ljudsko šolsko de-oo. »Jutro« tudi dobro ve, da je sam prosvetni minister spoznal neumestnost te naredbe. »Jutro« se bo tudi spomnilo svojega boja zoper pobiranje darov za zvonove na Homcu med katoliškimi Slovenci, zoper popravo strehe na cerkvi v Tunjicah, zoper popravo župnišča v Žužemberku. In vendar, ko se zavzema za zbiranje darov za pravoslavno cerkev in ko odvrača ljudi od zbiranja darov za katoliške ustanove — najde v tej zanešanosti še podlago za še bolj zmešana dejanja o Ko-roščevem predavanju na Rakeku, kjer da je pozabil omeniti vlogo dr. Žerjava o odpravi jezika, o neki asimilaciji, za katero da je SLS, o »klerikalizmu«, separatizmu, ujedi-n.j en ju, germanstvu na Koroškem in Štajerskem, slovenskih literarnih delavcih, zapravljeni Koroški, Pohorju in Premurju, ki da bi bilo brez srbske zmage izgubljeno. Vse to spravlia »Jutro« v zvezo z naredbo prosvetnega oddelka, da se naj pobirajo darovi po naših šolah za pravoslavno cerkev in s protestom poslanca Sušnika proti tej naredbi! Mi pričakujemo še nadaljnjega napredovanja »Jutra« na tej poti in bomo v kratkem brali v njem razmotrivanje o vplivu ljubljanskega tramvaja na — konjerejo.
Pribičevič na opolzki poti,
Ča?opisje beleži Pribičevičev shod v Šifccu kot pot navzdol samostojne demokratske stranice. Scglasno se obsoja njegova samovoljna interpretacija čl. 58 naše ustave, ko je dejal: »Mi poznamo čl. 58 ustave, po katerem se je kralj zaprisegel na edinstvo naroda, a ne na sporazum plemen. Kaj je hotel zakonodajalec s tem členom? Hotel je, da bodi državna politika taka, da se vanjo ne morejo vtikati niti najvišji državni faktorji.« Ta izpad Pribičeviča obsojajo zlasti radi tega, ker je ravno samostojna demokratska stranka hotela veliati za ed no z?ščitnico monarhoma. Na-dal e poudarjajo, da ravno ti izpadi kažejo najboli, kakšen kaos vlada glede politike v glavah voditeljev samostojne demokratske stranke. Pribičevič očividno misli, da se edinstvo more obraniti samo z njegovimi meteda-mi sile in nasilja ter se ne more vživeti v misel, da so bratstvo, notranje edinstvo, prijateljski odnošaji med posameznimi narodi predpogoj piavega edinstva, na katero se opira čl 58. ustave. Nerazumljivo je ravno od Pribičeviča, da kritizira krono na tak način na javnh shodih. Pribičevič ne misli, da je j v politiki neumnost največji greh, kateri se da tefko popraviti. — Drugi listi ugotavljajo, da Pribičevičevih besed sploh ni jemati več — resno!
RADIČEVCI IZŽVIZGANI.
Po informacijah belgrajskega »Vremena« in »Hrvatske Rijeoi« je bil v Dubrovniku izžvižgan radičevski poslanec Rude Bačinid. BaSinič je napovedoval shod v dvorani Hrvatske zadruge. A komaj je začel govoriti, so se dvign li zborovale! in pričeli tako žvižgati, da je bil shod razpuščen. »Hrvatska Ri-ječ« pripominja k temu, da bi bilo treba tako postopati proti vsem onim, ki niso znali dostojno izvrševati narodnega pooblastila in posla.
NOVA ZMAGA J. M. 0.
Pri ponovnih vakufskih volitvah v Mo-starju zadnjo nedeljo je popolnoma zmagala i lista Jugoslovanske muslimanske onraniizaciie.
DOBROVOLJCI PROTI RADICU.
V nedeljo so v Sarajevu zborovali bosanski dotrovoljcL V svojih govorih so predvsem napadali agrarno politiko Pavla Radiča. V tem smislu je tudi sprejeta resolucija
POSLANEC DR. ANDJELIN0VIC SE JE VRNIL IZ ALBANIJE.
Posl nec dr. Andjelinovič, ki je šel stn« dirat albanske razmere, se je v pondeljek vrnil v Split. Ob priliki svojega bivanja ▼ Albaniji je bil sprejet v avdijenci od predsednika republike Ahmed Zogu.
Beležke
A Predsednik Unije o centralizmu. Ob
priliki 150 letnice, odkar se je položil temelj napredka in moči združenih držav severne Amerike, je predsednik CooMdge imel v WLL liamsburgu v Vi' giniji političen govor, v ka, terem je dejal med drugim: »Ni centralizma, ki je obstojal ali še kje obstoji, da ni dovede! do birokracije, tiranije, krutosti, reakcije in padca.« — Centralistični demokrati bodo gotovo poslali ameriškemu predsedniku en izvod »Jutra«, da se začne iz njega učiti politično abecedo in postane naprednejši v svojih »starokopitnih« nazorih, ki so protidržavni, proti narodni, protidinistični in nazadnje še —i »klerikalni« —
A Poglavje o dvoličnosti. »Jutro« menda samo sebi ne verjame, a upa, da mu bodo verjeli drugi, ko zlagano-idealno frazard: »Klerikalci se skrbno izogibajo v svojih listih vsakemu večjemu napadu na radikalno stranko... Napadajo pa samostojne demokrate, ki nosijo glavno težo borbe proti sedanjemu ko-ruptnemu režimu...« Mi torej ne napadamo radikalov! Za vas je to resnica, če nočete brati! Da pa nosijo samostojni demokrati glavno težo borbe proti koruptnemu režimu, je dokazal zadnji shod v Ljubljani in pa poziv »Jutra«, naj se pristaši ne udeleže protiko. rupcijskega shoda!
A Druga fotografija. »Narodni Dnevnik« razmotri va o mrtvilu v vladi in se je spravil nad vladno koalicijo ter ugotavlja: »Ta (vladna) koalicija ima vse predpogoje za plodo-nosno delovanje, vseeno pa ne more razviti nobene delavnosti, ker nima nobene politične linije:... in dalje: »ampak ni vladna koalicija najvažnejša stvar, temveč interes prebivalstva. Ta pa pravi, da je treba v državno gospodarstvo uvesti štednjo, uničiti korupcijo, izvesti izenačenje davkov in poskrbeti za razvoj našega narodnega gospodarstva. Vse to pa je mogoče izvesti le, če ima vlada jasno politiko in če v resnici hoče vse te glavne naloge izvesti.« — Torej vlada nima politične linije in glavna stvar ni vladna koalicija, temveč interes prebivalstva! Čutimo prijetno dolžnost, da ugotovimo, da je »Narodni Dnev. nik« z nami enih misli in si dovolimo izraziti trdno prepričanje, da bodo izostale izjave našega dičnega Janeza Puclja o delu vlade, 'ki... ki... M ... navsezadnje ne izbegava niti vprašanja o korupciji, da o njegovi ravni politični liniji sploh ne govorimo...
A Tudi priznanje... Zagrebška Pribiče-vičeva »Riječ« piše: »Opozicionalni, idejni, politični in kritični tisk se mora redno boriti s težkimi razmerami v borbi za obstanek. Običajno je materijalni deficit kroničen...« Ugotavljamo, da še nismo slišali iz demokratskih vrst nobene ugotovitve, kako je pa tedaj, kadar so samostojni de mokrati na vladi...
A Janez Pucelj je govoril... Splitski »No-vi dobi« je dal interview, kot pred časom našemu »Narodnemu Dnevniku«. Takrat je na-pravil ponesrečen dovtip, da vlada ne izbegava nobenega vprašanja o korupciji, sedaj pa pravi, »da je sedanja politika sporazuma edi-no mogoča, zdrava in pametna politika in vsak poskus onemogočiti to politiko b i 1 b 1 poskus proti obstoju naše drža-v e. To uvideva i Uzunovič, vsi pametni ra-diknli, HSS in — mi.« Takih državniških izjav smo bili navajeni kvečjemu še iz ust dr. Niko Zupaniča iz Griblja.
A Prijetna dolžnost nam je ponoviti vče-ralnje prerokovanje, ko smo ugotovili: »V nedeljo je imel v Sabcu Pribičevič shod. Za-grebški listi poročajo iz Belgrada, da se je shoda udeležilo okrog 1000 ljudi. »Slovenski nared« je pritaknil zraven še svojih 2000, tako da je videl na zborovanju 3000 ljudi. Če še današnje »Jutro« nekaj doda pa bo poročilo točno in v Jugoslaviji smo imeli zopet eno manifestacijo narodnega edinstva z najmanj 5000 zborovalci.« — Mi, ki poznamo to stran »Jutra« se nismo mogli zmotiti. Včerajšnje »Jutro« ima res — 5000 ljudi! »Pa to še nI vse nič!« — Zagrebška Pribičevičeva »Riječ«, je »Jutru« odnesla rekord in je videla kar — 6000 ljudi! Čez en mesec bo vsak od njih dobil dvojčke.
London, 8. junija. (Izv.) V Saalfordu jc vsled spora radi zaposlovanja neorganiziranih delavcev stopilo v stavko 3000 organiziranih pristaniških delavcev.
Pari«, 7. junija. (Izv.) V ministrskem ! svetu je sporočil Painleve, da so franooske čete, ki operirajo v Džebelu, zavzele Sulkhad, ! glavno mesto ondotnih Druzov. S tem je smatrati odporno silo džebetskih Druzov kot strto.	»
Teheran, 7. junija. (Izv.) Mostoviol-Mama-i lek je prevzel sestavo nove vlade.
Kaj se godi doma
Francoski gostje v Ljubljani.
Za včeraj popoldne je bil v Ljubljani napovedan prihod francoskih gostov, pevski društvi iz Lyona in Grenobla, nad 300 oseb, ki so prišli v našo državo ter so se iz Belgrada preko Zagreba vračali skozi Ljubljano v Francijo. Sprejem je bil nad vse prisrčen. Že ob pol treh so se zbirali na Miklošičevi cesti šolarji. Številno občinstvo se je zbralo na kolodvoru.
Na kolodvoru so bili zastopniki vojaških in civilnih oblasti ter raznih društev, razni dostojanstveniki, šolska mladina, vojaška godba, akademič-no dijaštvo itd. Posebni vlak, od državne uprave gostom dan na razpolago, je s francoskimi gosti prispel z 20 minutno zamudo ob 3.40. Navdušeni »Živijot-klici so sprejeli prišlece. Francoski gostje f» odgovarjali s klici »Vive la Yougoslavie!« Godba je zaigrala francosko himno »Allons enfants«.
Veliki župan g. dr. Baltič je pozdravil goste Jeot predstavitelj državne oblasti. Voditelj gostov ae je velikemu županu zahvalil za pozdrav in za simpatije, ki jih jim izkazuje slovenski narod ter končal s klicem: Vive la Slovenie! — V imenu ljubljanske šolske mladine je neka učenka pozdravila goste in jim poklonila lep šopek. Kratko so pozdravili goste gospa dr. Vodopivčeva, rektor dr. Pitamic, pesnik Oton Župančič, zastopnik vojaške oblasti in dr. Pless, nakar se je razvil sprevod. Na Francoze se je vsulo cvetje. Sprevod je korakal po Miklošičevi cesti pred magistrat. Občinstvo je goste ves čas sprevoda navdušeno pozdravljalo, jim metalo kite cvetja in jim vzklikalo: Vive la France in Živela Francija!
Pred magistratom se je sprevod ustavil. Gerent g. dr. Puc je pozdravil došle goste v imenu mestne občine ljubljanske najprej v slovenskem, nato pa v francoskem jeziku. Občinstvo je goste navdušeno pozdravljalo. Ko so še Francozi zapeli svojo himno, je navdušenje prikipelo do vrhunca. Z niagistratnega balkona so metali šopke cvetja. Za prijazen sprejem se je zahvalil senator in župan mesta Grenoble ter se nad vse laskavo izrazil o lepoti naše slovenske domovine.
Od tu so se gostje razšli ogledovat Ljubljano, na grad in v Tivoli. Največ jih je odšlo v obe bližnji cerkvi. V frančiškanski cerkvi se je zanimal francoski gost, ki je organist v Grenoblu, za orgle. G komponist p. Hugolin Sattner je bil tako prijazen, da mu je pokazal razne registre, s katerimi je francoski organist podal nekaj francoskih orgelskih proizvodov. Ob petih se je en del Francozov zbral v Zvezdi, kjer je pevski zbor priredil majhen pevski koncert. Najprej so zapeli neko francosko pesem, nato pa tri pesmi, ki so povsem podobne slovanskim narodnim pesmim. Občinstvo je bilo za odpete pesmi zelo hvaležno in je pevcem navdušeno ploskalo ter jih prosilo, naj še zapojejo. Zapeli so še dve kitici svoje francoske himne »Allons enfantsr in na koncu pa zopet francoski tekst »Bože pravde*. Čudili smo se njihovim čistim glasovom, dasi so napravili tako dolgo pot.
Iz Zvezde so se gostje podali še na razgled po mestu. Hvalili so snažnost mesta, češ da je Ljubljana povsem moderno mesto. Lepo so se izražali o ljubljanskih cerkvah, o njih slikarijah in drugi notranji opremi. Zelo jih je veselilo, da so izstopili v Ljubljani in videli tudi Ljubljano, glavno mesto Slovenije.
Ta izlet je bil izvrstno organiziran. Nad 300 oseb je sprejel na državni meji Eelgrajean Sveti-6lav Petrovič ter jih vodil vso pot do Belgrada in nazaj do državne meje v Postojni. V Belgradu je bil poseben odbor za sprejem in vodstvo gostov s predsednico gospo Leposavo Hrističevo. Bili so v Belgradu od 4. do 7. junija, delali izlete v okolico, po Donavi ter priredili razen v Belgradu koncert v Palanki, kjer živi mnogo Srbov, ki so bili v Lyonu in Grenoblu v bolniški oskrbi.
Imeli so najboljše vtise o naši državi in o ljubeznivosti naših ljudi. Ljubljanski sprejem, ki
je bil na hitro roko organiziran, jih je popolnoma prevzel, tako da so težko jemali slovo od nase države, tembolj, ker se jim v Italiji ni godilo tako dobro. Pravili so, da so se čutili pri nas kot doma.
Za odhodnico je igrala v kolodvorski restavraciji železničarska godba, »Ljubljanski zvon« pa je pridno prepeval slovenske narodne pesmi. »Tam čez izaro« so jim gostje razlagali kot srčno bol za izgubljeno Koroško.
K odhodu je prišla tudi vojaška godba. Med gromovitim klicanjem v slovo, igranjem obeh godb, je vlak počasi odvedel ljube goste proti Italiji, kjer se ustavijo za en dan v Milanu, potem pa se vrnejo domov, kamor dospejo v četrtek. Zagotavljali so nas javno in privatno, da jim ostane Slovenija in Ljubljana v neizbrisnem spominu.
Pismo s. Klekla prekmurskim rojakom v Ameriki.
Med našimi Prekmurci v Ameriki je zavladalo veliko veselje, ko so izvedeli, da jih obišče ob priliki evharističnega kongresa v Chicagu naš voditelj g. Klekl. Iz vseh pokrajin so prihajala prisrčna vabila in po izpričevanju onih, ki so se zadnji čas vrnili domov, so se začele velike priprave za čim lepši sprejem
G. Klekl se je resno pripravljal, da obišče naše rojake v tujini, s katerimi je v neprestanem stiku potom Novin, Marijinega lista in pisem. V zadnjem momentu so se razmere izpremenile. G. Klekl ne more iti v Ameriko. Radi tega je v zadnjih »Novinah« naslovil na obrate in sestre v Ameriki« posebno pismo, v katerem pojasni, zakaj jih ne more obiskati ter jih prosi, da mu ne vzamejo za zlo, da je v zadnjem trenutku odstopil od svojega namena.
Kakor izjavlja, so so mu postavile na pot tri ovire in sicer: 1. Mati mu je zbolela, ki mu je, odkar je izgubil očeta, edini zemeljski zaklad. »Tega zaklada ne morem ostaviti in se podali na dolgo pot.« — 2. Kot poslanec si šteje v dolžnost, da je doma, ko je na dnevnem redu tako važno vprašanje, kakor je izvedba agrarne reforme. »Za kruh gre, za vsakdanji kruh tisočem in desettisočem. Ko pa se ta kruh deli, je nevarnost, da pride naš narod popolnoma ob kruh, ako kupi zemljo tako, kakor se mu ponuja ali kakor se mu od strani nekaterih vsiljuje. Da te tisoče naših ljudi rešim
prevare,---moram ostati doma.« 3. G. Klekl
je bil povabljen v Ameriko z namenom, da obišče vse pokrajine. Za to bi potreboval mnogo časa. »A tega časa mu ne dovoljuje ne zdravje, ne služba.«
Upamo, da bodo naši rojaki v Ameriki zadovoljni s podanimi razlogi. Prisotnost g. Klekla je sedaj doma v resnici zelo potrebna, ker vstajajo krivi preroki, proti katerim je treba ljudstvo ščititi.
^e v

Po novih pravilih je morala vsaka podružnica in nazadnje tudi izvršilni odbor zveze vojnih invalidov imeti izredni občni zbor. Ker se v dveh tednih vrši invalidski kongres iz cele države (letos na Ce-tinju), se je zelo mudilo in Ljubljana je preteklo nedeljo pozvala svoje podružnice, katere pa se sedaj nazivljejo krajevni odbori, naj se zbero na občni zbor. Vršil se je v dvorani Mestnega doma ob devetih dopoldne. Mislili so, da bo zborovanje burno, ker so se bali, da ne bi nastopili invalidi iz Štajerske za odcepitev od ljubljanske centrale. Pa nič tega. Tako mirnega občnega zbora invalidi še niso imeli. K temu je mnogo pripomoglo to, da se iz Zveze čezdaljebolj izriva strankarstvo in skuša uveljaviti resno in strokovno delo. Prav vsi delegatje Štajerske so bili proti delitvi na ljubljanski in mariborski odbor, zato je tudi ostalo pri starem, namreč, da je Ljubljana središče invalidske organizacije v Sloveniji. V prvi vrsti je bil za ne-
delitev zastopnik iz Maribora aam. Le v toliko se spremeni, da bo v prihodnje eno leto občni zbor v Ljubljani, drugo leto pa v Mariboru. Grajalo se je postopanje osrednjega odbora v Belgradu napram Sloveniji ter naročilo delegatom, nai na kongresu v tem smislu nastopijo. Razumljivo, invalidski zakon je za častnike še dokaj povoljen, za višje celo izr boren, a v Srbiji je število oficirjev-invalidov ne-broj. Zase so si tudi precej dobro postlali, medtem ko so na >prostake« preko pozabili. Tako pač merodajni činitelji razumejo bratstvo. Izvoljen je bil zopet stari odbor, le namesto ponesrečenega Sterleta je prišel v odbor Geč iz Maribora. Ob dveh popoldne je bil lepo uspeli občni zbor zaključen.
krčevina pod vodo.
Prebivavci v Krčevini pri Mariboru, posebno oni nad tremi ribniki, se ne spominjajo tako silovite nevihte, kakor je divjala v ponedeljek med 14^ in 18. Najprej je začela padati kot orehi debela toča in za točo se je ulil dež. Ker so obcestni jarki in grabe v precej zapuščenem stanju in preozki, so se razlili hudourniki s hribov nahrumele vode po travnikih, vrtih in cestah. Voda je uničila vse, kar je še preostalo po toči. Po tej nesreči opominjamo krčevins&i občinski urad, naj si ogleda ter izčisti obcesta* jarke, da bo lahko odtekala preobilna deževni«*. Vsi Krčevinarji smo po tej vremenski neagodi hmto prizadeti in jo bomo občutili tembolj, ker smo skoraj vsi prav revnega stanu. Obračamo se tudi do davčne oblasti, naj uvidi naše bedno stanje in naj se nas usmili pri odmeri davkov I
Težke nesreče.
Na kolodvoru Ribnica-Brezno na progi Maribor—Dravograd, se je dne 7. junija pripetila težka nesreča. Lokomotiva je odrezala desno nogo nad kolenom 54 let staremu železničarju Ferdinandu Piršu. Pirš je bil zaposlen pri polnjenju kotla z vodo in je na nerazumljiv način zašel pod kolesa polagoma vozeče lokomotive. Težko ranjenemu že-^ lezničarju so napravili na kolodvoru zasilno obvezo | ter ga prepeljali z vlakom v mariborsko bolnico.
Na nedeljsko dirko na Teznu se je vozil na motornem kolesu Vaclav Vošinek skupaj s 14 letno Marijo Kores s Koroške ceste. Ko je hotel za-voziti s ceste na dirkališče, je nenadoma zavozil v njega neki fijaker ter ga prevrnil. Oba sta se pri padcu težko poškodovala in Marijo Kores je moral rešilni oddelek prepeljati v bolnico, ker si je prebila lobanjo.
V	Spodnjih Grušovljah pri Sv. Petru v Savinjski dolini se je pripetila na praznik sv. R. T. težka kolesarska nesreča. Nekaj tamošnjih fantov si je nabavilo po lanskem dobrem hmeljskem izkupičku motorna kolesa. Fantje so sklenili, da bodo ob nedeljah in praznikih mesto popivanja gojili rajši kolesarski šport. Na praznik sv. R. T. je drvel na motornem kolesu po cesti Stanko Tavčar iz Gornjih Grušovelj ravno ob času, ko so šli ljudje k popoldanski službi božji. Pri tem dirkanju je zadel v kolesarja Franca Hriberšek, člana šentpe-terskega orlovskega odseka. Vsled trčenja sta padla oba v obcestni jarek in obležala nezavestna. Hriberšek si je zlomil pri nesrečnem padcu spodnjo čeljust, ključnico in dobil še težke notranje poškodbe. Na zdravnikov nasvet so prepeljali ponesrečenega v celjsko bolnico. Motociklisti naj bi iz tega žalostnega slučaja že vendar enkrat izprevi-deli, da je treba voziti mimo hiš in na ovinkih malo bolj počasi.
V	Delnicah se je nahajala na železniški progi neka Slavica Šporer. Brzovlaku se v svoji zamiš-ljenosti ni umaknila, vlakovodja pa tudi ni mogel več ustaviti vlaka in stroj je deklici odrezal nogo in jo težko ranil na glavi. Prepeljali so jo takoj z istim vlakom v sušaško bolnico.
Tatovi otrok.
V	Bosni se je pojavila družba ciganov, ki si Je nadela nalogo, da krade otroke. Policija seveda družbo zelo pridno zasleduje. Sploh je treba na j otroke, posebno na deklice, zelo paziti, ker se po- -vsod po državi dogajajo slučaji, da hudodelci ali j
Priprave za evharistfčni kongres v Chka&o.
Čez nekaj tednov bodo od 20. do 24. t. m. praznovali osemindvajseti mednarodni evkart-stični svetovni kongres v Chicago. Gotovo bo ta kongres z ozirom na sijaj in slovesnosti najbolj imeniten od vseh prejšnjih kongresov. (Zadnji je bil leta 1912. na D u n a j u.) Letošnji evharistični kongres v Chicago bo največja verska katoliška manifestacija vseh časov. Vse priprave se vršijo po velikopoteznem, prav ameriškem načinu; kaj takega si moremo Evropejci komaj predstavljati v duhu. Pri pripravah za ta kongres sodelujejo vse cerkvene in državne oblasti, vsa trgovska in obrtna podjetja, vse železniške in ladijske in podobne družbe ameriške. Celo vse drugo ljudstvo, ki ni katoliško se živo zanima za ta evharistični kongres. Tako je n. pr. pozdravil kongres predsednik protestantskih cerkva v Chicago, rev. Clifford W. Barnes, s sledečimi besedami: »Katoliška Cerkev sme pri svojem delovanju, da pospešuje vzvišene pravice Kristusove na socialnem, gospodarskem in političnem polju s pomočjo mednarodnega evliarističnega kongresa, računati na to, da ji želi največjega uspeha ves krščanski narod v Chicago... Upamo, da bo ta evharistični kongres, ki ga bo vodil kardinal iz Munde-leina, poglobi! duhovno življenje naše družbe in našega naroda in bo obvaroval naš narod
onega materializma, ki uničuje njegovo dušo.« Poglavar judovskih družb v Chicago, rabinec Louis M. Mann, eden izmed prvih voditeljev ameriškega židovstva, piše: »Čast mi je, da morem pozdraviti mednarodni evharistični kongres, ki bo počastil naše veliko mesto. Če bo zapustilo tisoče in tisoče mož in žena svojo domovino, delo in družino, da se udeleži te samo verske prireditve, potem je to dokaz, kako se vse upira materia-lizmu današnje dobe in je to mogočen izraz duhovne oblasti, ki prebiva v človeških srcih. Čeprav sem Žid, vendar sem vesel prerojenja, ki ga bo ves svet deležen na tem kongresu. Ker sem verski učitelj, vem, da se bodo nehote okoristile verske sile naših katoliških bratov, ko bodo pričujoči pri tem čudovitem pojavu verske zvestobe. Bog blagoslovi vse Vaše delo in Vaš trudi«
Predsednik vseh bank v Chicago, Albert W. Harris, pravi: »Vsa bančna podjetja tega mesta se bodo združila, da bodo dostojno sprejela to veliko katoliško prireditev, Prav je, da se prirejajo taki verski kongresi zdaj in v bodočnosti, saj pričajo o silah, ki plemenito vplivajo na človeštvo.« William R. Davves, predsednik trgovske zbornice v Chicago, ki je najmogočnejša svetovna skupina te vrste, priše: »Chicago najpri-srčnejc pozdravlja vse udeležence evharistič-nega kongresa. Prosili smo vodstvo kongresa, da se posluži našega sodelovanja vsepovsod, kjerkoii utegnemo kaj pomagati. V dneh kongresa bodo oči vsega katoliškega sveta uprte
BEMEi
v Chicago. In trdno smo prepričani, da bodo vsi obiskovalci Chicaga polni prijateljstva za nas zapustili naše mesto, saj ne bo nikogar med nami, ki se ne bi potrudil, da ne bi bil z največjo pozornostjo in ljubeznivostjo na razpolago vsem posetnikom tega kongresa.« (Spomnimo se našega katoliškega shoda — in kaj je pisalo tedaj »Jutro«! Op. prev.)
V Chicago pričakujejo do dva milijona vdeležencev. Prišli bodo ne Ie iz Združenih držav ameriških, temveč tudi iz vse Amerike, iz vseh dežel sveti. Že zdaj so se prijavile večje skupine z Angleškega, iz Irske, Škotske, Belgije, Francoske, Švice, Španske, Italije, Nemčije, Poljske, Avstrije, Ogrske, Hrvaške in Slovenije. Dalje pridejo posebne skupine iz Kanade in Mehike, iz Srednje Amerike in Kolumbije, iz držav Peru, Argentinije, Chile, Brazilije, Paraguay in Ecuador. Pridejo tudi manjše, a izbrane skupine s Kitajske in Japonske in s Filipinov; celo iz Afrike pridejo in skupina romarjev s Kaplanda, Tz vsega sveta pridejo kardinali, škofje in duhovniki katoliške Cerkve. Zdi se, da bo v Chicagu več višje duhovščine, kot je je bilo — razen v Rimu — sploh kdaj kje skupaj. Med drugimi škofi vseh narodnosti in držav, pride na ta kongres tudi najstarejši katoliški škof, msgr. Frančišek R e d w o o d , rojen 1839. leta in žc od leta 1874 škof v WeIlingtonu na Novi Zelandiji.
Zastopnik in namestnik papeža, papeški legat kardinal Bonzano, se bo pripeljal I v Chicago s posebno, nalašč zanj in njegovo '
hudodelke zapeljejo otroke i raznimi grdimi nameni.
Svedrovci pridno na delu
Pri Sv. Martinu pri Vurbergu so v noči na 3. junij vlomili doslej neodkriti vlomilci v klet po-sestnika Raniuta, kjer so se obilno pokrepčali. Ko so si napill korajže, so vlomili v trgovino trgovca Franceta Kranjc. Iz trgovine so odnesli raznega blaga v skupni vrednosti 50.000 Din. O vlomilcih doslej še ni nobene sledi. Istodobno se Je zgodil vloin na Bregu pri Ptuju in sicer v trgovino trgovca Sorka, kateremu so neznani lopovi tudi odneeli obilo blaga.
Brodar jih Je rešil smrti.
Zadnjo soboto se je peljalo v večjem čolnu ii j Maribora proti Gornjem Duplaku precej splavar-j jev, ki so gradili splave pri Sv. Ožbaltu nad Ma-! riborom. Z moškimi se je peljalo več žensk, a cela ! družba je pogledala pred odhodom preveč v ko-1 zarce. Po neprevidnosti je zadel čoln te družbe ob i brod pri Gornjem Duplaku. čoln se je prekucnil in splavarji s spremljevavkami vred so popadali v deročo in močno naraslo Dravo. Brodar je imel pri pogledu na to nesrečo tolikanj prisotnosti duha, da je hitro odpel od broda rešilni čoln in rešil gotove smrti člane zgoraj omenjene družbe.
Cerkveni tatovi.
Tudi ta sodrga se pri nas vedno pogosteje oglaša, dočim smo prej redko čuli o takih lopovščinah. V Ljubljano prihaja vedno več delomržnežev in postopačev ter nevarnih vlomilcev, ki potem še druge zapeljejo. Včeraj je prijavil cerkovnik Kri-ževniške cerkve Karel Polek, da je našel v stranski kapelici odprt in seveda prazen nabiralnik. Koliko je bilo v njem denarja, ne more vedeti, pač pa se v tem nabiralniku redno precej nabere. Par dni nato pa je presenetil mož v cerkvi dva mlada človeka. Eden je stal pri vhodu kapelice, tovariš pa je ravno izstopil iz nje. Toda lopova sta ga zapazila in zbežala. Oba sta srednje velika in čedno temno oblečena, več pa cerkovnik ni mogel u^ro-toviti.
Samomorilska epidemija
Rekelj Anton, 60 letni tovarniški upokojenec na Javorniku pri Jesenicah, bi bil moral 8. junija na cesto iz bornega stanovanja, katerega mu je odpovedala lastnica, ki je njegova nečakinja. Mož ni vedel, kam bi, pa si je v svojem obupu v noči od nedelje na ponedeljek pred stanovanjem na hodniku privezal vrv, na kateri so ga sostanovalci v ponedeljek zjutraj našli mrtvega viseti.
Na križišču Gosposvetske in Dunajske ceete v Ljubljani se je včeraj nenadoma zgrudila neka mlada ženska in se začela zvijati v silnih krčih. Ljudje so priskočili k njej in so ji dali vode, obenem pa poklicali rešilno pr-vijo Dekle so prepeljali že nezavestno v bolnico, lam so ugotovili, da je to neka 24 letna služkinja, ki se je zastrupila z lizolom. Vzrok poskušenega .samomora ni znan, ker dekle noče ničesar povedati, mislijo pa. da jo je gnala k temu nesrečna ljubezen. Dekle je rešeno in bo kmalu izpuščeno iz bolniške oskrbe.
Na Sfad?onu bo dne 27.jumja f. I. orlovska prireditev I
v
Športne obleke
za turiste, lovce, tenis po meri in lastni izdelavi «t preskrbite najbolje pri
Drago 8chwab - Ljubljana.
spremstvo določeno ladjo «Aquitanea:, ki bo vihrala na njej belo-rumena papeška zastava.
Nič manj kot 25 različnih odborov, ki štejejo 400 oseb, je že vse leto na delu s pripravami za prevoz, sprejem, prenočišča, prehrano in podobne stvari za evharistični kongres. V raznih hotelih Chicaga bo moglo prebivati 75 tisoč oseb, še več jih bo seveda v zasebnih stanovanjih katolikov in protestantov. Za prenočišča so preuredili tudi velikanske parnike, ki so pravi »plavajoči hoteli«. V bližnjih mestih' Evanston, Waukegan, Kenosha, Milwauk ee, Aurora in Jollet bo prostora za deset in deset tisoče ljudi. V vseh šolah bo prenočevalo več kot milijon vdeležencev. Pripravljalni odbori so v zvezi s 7533 trgovskimi podjetji, ki bodo nabavljali živila. Vse mesto bo okrašeno s papeškimi zastavami. Posebna zdravstvena komisija bo skrbela za morebitno zdravniško pomoč.
Čeprav ima Chicago 250 cerkvi, vendar ne bo dovolj prostora, da bi mogli na tisoče duhovnikov opraviti sv. maše v njih. Zato so na novo pripravili altarje in svete posode v vrednosti čez 125 tisoč dolarjev. Ko bodo končane slovesnosti kongresa, bodo vse te posode razposlali ubožnim cerkvam in misi-joniščem.
Glavna zborovanja bodo na velikanskem stadionu, ki je ob Michiganskem jezeru in se imenuje »S o 1 d i e r F i e 1 d«, dalje v slavnem »K o l i z e j u« in teološkem semenišču S t. M a r y of t e Lake« fSv. Marija ob jezeru) v Mundeieinu.
Dnevne novice
it Procesija sy. ReS njega Telesa t Belgradu. Minolo nedeljo se Je v Belgradu na izredno lep način vršila procesija sv. Rešnjega Telesa. V katol. cerkvi v Krunski ulici je opravil slovesno sv. mašo generalni vikar msgr. A. Geoan. Nato se je razvila po glavnih ulicah procesija z Najsvetejšim. Udeležba je bila izredno velika. Spredaj so korakali vo. jaki katoliške vere in vojaška godba, nato so šli belooblečeni otročiči. Posebno pažnjo je vzbujala skupina otrok, ki je predstavljala simbolično sliko, ki so jo organizirale francoske redovnice asumpicionistinje. Najsvetejše je nosil msgr. Gecan; za nebom so šli odposlanec polkovnik M. Dragutinovič, apost. nuncij msgr. Pellegrinetti, njegov tajnik msgr. Paccini, odposlanec ministrstva za vere dr. Oi-ftič, narodna poslanca dr. Hohnjec in Smodej bi veliko število vernikov. Evangelja so peli v srbskem jeziku. Procesija se je izvršila v najlepšem redu in je napravila globok vtis.
ir Versko gibanje v Zagrebu. Zagreb Šteje danes približno 135.000 prebivalcev; od teh je približno 110.000 rimskih katoličanov, 12.000 pravoslavnih, 9000 Židov, 1400 staroka-tolikov, 1200 protestantov, 600 mohamedan-oev. 400 grških unijatov in 400 kalvincev. an-glikancev, husitov in drugih veroizpovedanj. V prvih petih mesecih tek. leta je zagrebškemu magistratu javilo 137 oseb, da hočejo iz-premeniti svojo vero. 102 osebi sta prestopili iz rimsko-katoliške cerkve v starokatoliško; odkar pa je izšel ministerijalni razpis, ki sta-rokatoliškim zakonom odreka pravno veljavo, je proselitstvo v starokatoliško cerkev domalega ponehalo. 2 mohamedanca sta prestopila v rimskokatoliško cerkev in 2 v pravoslavno, 1 dekle iz rimskokatoliške cerkve v mohame-danstvo; 4 židje so postali katoličani, 1 je vstopil v starokatoliško cerkev. Popravoslavi-to se je 10 katoličanov in 1 starokatolik,
4	pravoslavci so prestopili v katoliško cerkev;
5	katoličanov je prestopilo v protestantizem, 1 husit v katoličanstvo; 3 katoliška dekleta so se požidila. Največji del teh slučajev se je izvršil zaradi zakonskih zvez.
ir Cerkveni koncert v Zagrebu. Hrv. pevsko društvo »Li&inskk in »Zagrebška filharmonija« sta priredili 8. t. m. velik verkvenl koncert v zagrebški stolnici, na katerem sta izvajali Verdijev >Requiem«. Sodelovali so solisti ge. Zika in Poepišil ter gg. Šimenc in Križaj; vodil je koncert g. Baranovič. Koncert je vzbudil med zagrebškim glasboljubečim občinstvom izredno veliko zanimanje.
*	Umrla, je 3. t. m. na Rakeku pri svoji sestri Terezija Pavlovčič, rojena Mekin-da, v stnrositi 76 let. Pokojno je vojna pahnila v nesrečo in bedo. Svetila ji večna luč!
*	Izlet jugoslov. železničarjev v Kamnik. 7. t. m. so udeleženci kongresa jugoslov. nacionalnih železničarjev napravili izlet v Kamnik. Kamničani so jih prav prisrčno sprejeli in to lz simpatij do stanu, ki vrši težko in odgovornosti polno službo. Mesto je bilo v zastavah.
ir Nabori in naknadna prisega. V včerajšnji objavi je bilo nekaj pomot, ki jih je treba popraviti, in sicer: Nabori v Škofji Loki bodo 27., 28., 29. in 30. julija. Na 31. julija 2. in 3. avgusta bodo nabori v Logatcu, 4. in 5. avgusta pa v Cerknici. V ostalem velja raz-poredha dni in krajev, kakor smo jo včeraj objavili.
ir Cerkvena slovesnost pri Sv. Arehu na Pohorju. Na priljubljeni razgledni točki pri Sv. Arehu na Pohorju se bo obhajalo letos Antonovo 14. junija. Pri tej priliki bo slovesno blagoslovljen novi kip sv. Antona, ki je mojstrsko delo mariborskega kiparja g. Sojča. Blagoslovitev bo izvršil bočki dekan g. Sagaj, ki bo imel glavno sv. opravilo s pridigo.
•k Zanimiva razstava r Belgradu. V dvorani Novinarskega kluba v Belgradu je razstavil prof. Vojislav Stevanovič stare srbske inicijale in ornamente iz 12. ln 16. stoletja. Med drugim so tu Inicijale dz Miroslavovega Evangelija, ki slove kot najlepše v vsej stari slovanski literaturi.
ir Na Stadionu v Ljubljani bo dne 27. Junija 1926 orlovska prireditev ljubljanske ekspoziture. Zbirališče bo zjutraj na Medijatovem dvorišču in v okolici justične palače. Ob 9 bo sv. maša v cerkvi sv. Jožefa. Po maši bo obhod po mestu. Popoldne ob polštirih bo pa javna telovadba na Stadionu. — Polovična vožnja je dovoljena.
ir Umrl je na Vurbergu ruski general Artifeksov. Slovesen sprevod dne 5. t. m. je vodil protoierej Mihajlo Sludskij, ki se je lani udeležil shoda za vzhodno bogoslovje v Ljubljani. Ob odprtem grobu je govorilo več ruskib gospodov.
ir Trboveljska premogokopna družba. Ob priliki včeraj v Ljubljani se vršeče seje upravnega sveta Trboveljske premogokopne družbe je odložil g. Markus Rotter iz zdravstvenih razlogov svoj mandat kot podpredsednik upravni svetnik. Odložila sta svoj mandat kot upravna svetnika tudi gospoda Claude de Seze in dr. Viktor Wutte.
•k Romanje na Trsat. Kat. prosvetno društvo na Homcu javlja vsem priglašencem za Trsat in za izlet na Jadransko morje, da je ministrstvo za promet dovolilo polovično vožnjo. Društvo je od načelnika za promet glav. ravnateljstva drž. zeleznic v Belgradu dobilo obvestilo, da pojde poseben vlak na Sušak v soboto 10. julija t. 1. Prej iz važnega vzroka ni bilo mogoče. Red vožnje se bo pravočasno dostavil, na kar ga bomo poslali vsem priglašencem. Vsi, ki so se priglasili, naj pošljejo znesek za parnik in društvene stroške. Kdor želi iti, naj se čimprej priglasi, da mu pošljemo položnico in ga vpišemo med udeležence. Naslov: Kat. prosvetno društvo Homec, p. Radomlje.
ir Kakšno bo letošnje poletje? Myrbach se je oglasil in prerokuje poletno vreme, nerad sicer, a prisilili so ga. V »Slovencu« smo že večkrat pisali, kaj prerokuje, in smo videli, da je skoraj vedno zadel. Ce pride na cesto in sreča prijatelja, mu ta že naprej vpije: »Hvala Bogu, da Vas srečam, kakšno bo polete?« — »Sam ne vem.« — »Pojte no, le povedati nočete.« Doma ga čaka pismo: »Blagorodni gospod doktor! V Salzkammer-gut bi šel rad in Vas prosim, povejte mi, ali bosta julij in avgust ugodnejša kot je bil maj!« Telefon govori: »Gospod doktor! Ali mi morete povedati, kje naj preživim letošnji dopust? Imam ga od srede junija do srede julija. Moja žena je zelo nervo-na, potrebuje počitka in lepega vremena.« In tako dalje. Myrbach razlaga nato svoj način, kako išče rešitve tega težkega vprašanja in pravi, da je našel sicer znake za teplo poletje, da je pa po statistiki zadnjih let verjetnost tople-gapoletja samo 25 odstotna. Od zadnjih 27 poletij je bilo samo 7 toplih, na zadnjih 20 toplih jim je sledilo samo 5 toplih poletij. Zato Myrbach nikakor ne more prerokovati toplega in lepega poletja, čeprav so nekateri znaki za to. »Amerikanec Browne gre sicer predaleč, če pravi, da bo letošnje leto za Evropo »leto brez poletja«, lepo pa najbrž ne bo. Torej malo upanja. Myrbach govori sicer samo o Dunaju, a smo blizu. Drugi pa pravijo: Maj ima aprilovo vreme, junij bo moker, julij in avgust bosta pa lepa in topla. Da bi le tako bilo; Myrbach piše, da bi b!l zelo vesel, če bi se statistika enkrat zmotila.
ir Za Jugoslovansko Matico. Samo Hu-bad, učenec III. razreda deške vadnice je daroval za J. M. 10 Din, ker se ni mogel ude-
ležiti sprevoda »mladinskega dne«. Dijaki VIII. razreda II. drž. real. gimnazije so zbrali za J. M. 66 Din. — Hvala! Posnemajte!
ir Na drlavni gimnaziji t Kranju se bo-
do sprejemale prijave za I. razred bodočega šolskega leta dne 24. junija od 9. do 12. ure. Pri prijavi je predložiti krstni list in obisko. valno i-pričevalo. Zunanji učenci se zamorejo prijaviti do tega dne tudi pismeno. Dne 25. junija se kodo vršili od 8. ure dalje sprejemni izpiti, najprej pismeni, nato pa ustni.
ir Osebna vest. Za asistenta medicinske fakultete v Zagrebu Je imenovan zdravnik dr. Grubič in sicer za patološko anatomijo.
ir Epilog k izgredu ▼ zagrebškem baru. Pred dalje časa je tudi naš list po zagrebških listih poročal o nekem nočnem izgredu v baru v Draškovičevi ulici v Zagrebu. Stvar je v zagrebški javnosti povzročila mnogo prahu in je bila tudi predmet obširnih preiskav od strani policije in sodišča, lei pa so brezdvomno dognale, da so bile dotične vesti netočne in da zlasti lastnika bara na dotičnem izgredu ne zadene nobena krivda, ker je prišel zraven šele, ko se je bil incident že odigral. V tem smislu popravljamo tudi mi naše svoječasno poročilo.
-k Pozor trgovci z lesom! Dne 12. junija
bo ob 10. dopoldne v Hotemežu pri Radečah sodna javna dražba 900 m' bukovih in hrastovih hlodov.
ir Slikarska razstava. V VaTaždinu sta razstavila gg. prof. Pečenec iz Varaždina in Pappa iz Zacrreba slikarsko razstavo.
ir Banatski konjerejci proti uvozu konj. Banatski kenjerejoi so napravili pri vladi energične korake proti temu, da se zlasti za armado uvažajo konji, dočim jih je v Banatu in Sremu dovolj ne samo za domače potrebe, ampak tudi za izvoz.
ir Trgovskim potnikom. Trgovska in industrijska zbornica v Skoplju naznanja, da morajo imeti vsi trgovski potniki, ki hočejo sklepati trgovska opravila v Južni Srbiji, pismeno pooblastilo svoje tvrdke, overovljeno od notarijata, sodišča ali trgovske zbornice.
*	Bivši egiptovski kedive v Splitu. V pondeljek je dospel v Split bivši egiptovski kedive Abaz Hilmi paša, ki je dospel iz Carigrada in iz Splita nadaljeval pot po severni Dalmaciji.
*	Umrli poslanik. Na svojem potu v domovino je nenadoma preminul japonski poslanik v Rimu Tohara.
*	Odvetnik — težko ranjen v gostilni. V Capi'in i pri Mostam je neki pijani Tomo Rebec udaril s steklenico tamošnjega odvetnika dr. Dražiča po glavi, da mu je razbil lobanjo. Vsaka pomoč je izključena.
*	Pritožbe radi cirkusa. V Mostarju se mudi neki cirkus, katerega obiskuje vse, kar leze in gre. Gostilne in kavarne so prazne in so gostilničarji in kavarnarji prosili policijo, da cirkus enostavno spodi proč.
ir Kongres zveze bankirjev se vrši 17. t. m. v Zatrebu.
*	Nebo v juniju. V včerajšnjem članku beri mesto: Arionova Orionova in mesto Au-tares pravilno Antares.
*	Brezalkoholna Produkcija, Ljubljana, Poljanski nasip 10-1 pošlje vsakemu naročniku »Slovenca« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj, ne bo Vam žal!
*	Krasna izbira najnovejših bluz. —
M. Krištofič-Bučar, Stari trg 9.
ir Radioemanacijsko termalno kopališče DOLENJSKE TOPLICE, (38° C), postaja Stra-ža-Toplice zdravi z izvrstnim uspehom reuma-tizem, živčne bolezni: vnetje živcev, otrpne-nje, neuralgije, ischias, ženske bolezni, eksu-date, posledice zlomljenih kosti, zakasnelo rekonvalescencijo po težkih boleznih in operacijah, kron. kožne bolezni itd. Vsaka tu-kajšna kura je tudi ckrepčevalna in omlaje-vaina. Elektr razsvetljava, tekoča voda v so-
bah, sploh moderni komfort. Hrana ala carte ali v penzijonu. Cene znižane. Prospekte na zahtevo.
Študijsko potovanje v Orient.
V	nedeljo, dne 6. t. m., se je vršil v Celju sestanek nekaterih interesentov za potovanje v Orient. Sklenilo se je, da se število udeležencev omeji na trideset. Vsled tega bo mogoče organizirati potovanje kot družabno študijsko ekspedicijo in vzeti v program tudi enotedensko ekskurzijo po Gornjem Egiptu (Luksor, Karnak, Tebe, faraonski grobovi [Thut - eneh - Amun], Assuan do jeza in katarakt ob 24. vzporedniku, otoka Fdle in Elefantine v Nilu). En teden se je določil za Spodnji Egipt s središčem v Kairi, odkoder se obiščejo piramide, mastabe, apisovo grobišče, Memfie, Heluan, Heliopolds, znameniti kaša-ski muzej in zoologičen vrt, spomini na Mojzesa in sv. Družino. Tretji teden je določen za Jeruzalem, kamor pride ekspedicija s pu-ščavniškim vlakom preko Sinajske puščave, Gaze in 'Ade. Iz Jeruzalema se obiščejo vsi važnejši biblični kraji v Judeji, Mrtvo morje, Jordan navzgor do broda, in Jeriha. Četrti teden je namenjen Samariji s Sihemom in Na-zaretu z Genezareškim jezerom in Meramskim jezerom pred Hermonom ter Siriji do Beiruta. Vmes bi se videli seveda vsi kraji, ker je zdaj potovanje v Palestini silno olajšano z avtomobili in železnicami.
Proračun za vso to pot in 32 dni s plačano vožnjo na parni ku, železnici, avti bi-lih ter hrano in stanovanjem »naša za osel>o 18.000 dinarjev. (PTej enkrat v časnikih naznanjena cena se je nanašala na to pot brez Gornjega Egdpta).
Ljubljana
O Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani Izrekamo s tem javno zahvalo za to, ker nam je podarila srečko, ki je zadela prvi dobitek loterije za orlovski Stadion. — Bog živi!
V	Ljubljani, dne 7. junija 1926.
Orlovska Podzveza v Ljubljani.
0 Trije dnevi so prosti 27., 28. in 29. ju-nija. PtvI dan greš gotovo na otI. prireditev na Stadionu.
O Gospodinjska šola iz Trbovelj Je napravila izlet v Ljubljano, da si ogleda razne institucije, ki se pečajo s povzdigo gospodinjstva Gojenke so med drugim obiskale tudi tovarno usnja in čevljev Carl Pollak d. d., ki ji je dovolila iz prijaznosti ogled svoje najmodernejše opremljene tovarne. Gojenkam so razkazali in obrazložili celo proceduro od su-j rove kože do najfinejšega boksa in dalje do I dovršenega naielegantnejšega čevlja ali potnega kovčega. Z občudovanjem so gojenke opazovale velikanske strojne naprave kakor tudi preciznost, s k£4ero sega eno delo v drugo in se vrši cel obrat po strogi disciplini. Obiskovalke so prišle do prepričanja, da so videle tu podjetje, katerega prvo in glavno | načelo je, da zastavi vse sile v to, da dobavlja svoje blago, tako usnje kakor čevlje, samo v | prvovrstni kakovosti. Da ima tovarna na ta način obilo uspeha, je razvidno iz dnevno naraščajoče produkcije, katera je zahtevala že precejšnje povečanje tovarniških naprav, da j more zadostiti vedno večjemu povpraševanju 1 po prvovrstnih »Standard« izdelkih. To domače podjetje najlepše dokazuje, da se naši domači industriji ni treba skrivati pred inozemsko konkurenco.
(palača Ljubljanske kreditne banke),
Kongres bodo otvorili v nedeljo, dne
20. junija. Na ta dan menijo brati v vseh katoliških cerkvah Chicaga posebne sv. maše.-polnočnice. Pričakujejo tudi, da bo prejelo ta dan en milijon vernikov sv. obhajilo. Ta milijon sv. obhajil menijo darovati papežu kot »duhovni šopek«. Ze sdmo mesto Chicago bo dalo čez milijon sv. obhajil; koliko obhajancev bo pa šele med vsemi drugimi udeleženci kongresa! Iz vseh delov Amerike so povabili duhovnike, ki bodo prišli že teden dni prej v Chicago, da bodo spovedovali in obhajali ljudi.
Opoldne 20. junija pa bodo slovesno otvorili kongres v katedrali Svetega Imena. Ob tej priliki bo nagovoril kardinal-legat vso nebrojno množico v papeževem imenu. — Drugi dan, 21, junija, na praznik sv. Alojzija, bo pontifikalna sv. maša na »Sol-dier Fieldu«. Ta stadion so postavili lani v čast sinovom mesta Chicaga, ki so padli v svetovni vojni, in ima prostora za 160 tisoč ljudi. Bržkone bo sam kardinal-legat daroval v stadionu sv. mašo in pri tej maši bo pel zbor, šteje 50 tisoč otrok raznih šol. S pomočjo posebnih Instrumentov, mikrofonov, pa bodo mogli vsi vdeleženci slišati sleherno besedo pridige in maše. Sredi stadiona so postavili približno 20 m visok altar; krog njega so klopi, kjer bo imelo čez 500 nadškofov in škofov prostora.
Da bo mogoče voditi tak ogromen otroški pevski zbor, je prišlo že prej krog 600 redovnic, učiteljic petja, da so naučile otroke petja v posameznih skupinah. Na kongresu se strnejo
te skupine v en sam, pač največji pevski zbor, kar jih je bilo in jih je na svetu. Po slavnostni maši se bodo pričela zborovanja kongresa, na katerih bodo nastopili najimenitnejši svetovni govorniki; razpravljali bodo v svojih govorih o temi: »Evharistija in krščansko življenje«. Ta naslov je dal papež Pij XI. in velja za vse govornike. V Kolizeju, kjer imajo sicer nacionalne shode, bo vsak dan dvoje zborovanj, ob 2 in 5 popoldne. Na razpolago bo pa še 16 drugih dvoran. Clevelandski škof Schrembs bo
21.	junija predsedoval posebni latinski sekciji, kjer se bodo sestali zastopniki vseh narodov in podali latinske referate. Tretji dan,
22.	junija, bo posvečen ženam. Tudi tedaj bo pontifikalna sv. maša, pri kateri bo pel zbor, ki sestoji iz več tisočev redovnic. Zvečer istega dne bo sestanek vseh moških kongre-sistov, ki ga bodo zaključili s procesijo s prižganimi svečami in računajo, da se bo vdele-žilo te procesije čez 200 tisoč mož.
Četrtega dne, 23. junija, se bodo ba-vili z vprašanji o višji vzgoji. Zastopniki vseh ameriških univerz in akademij bodo ob tej priliki pri sv. maši; dijaki kolegijev in chi-caških univerz bodo pa peli.
Kongres bodo zaključili z velikansko procesijo sv.. Rešnjega Telesa, ki bo popoldne istega dne v ogromnem parku ško-fijskega semenišča v Mundelcinu. Ta procesija i bo obenem najlepša in najslavnejša točka vse-j ga konkresa. Kardinal-legat bo nosil v spremstvu najvišje, izbrane duhovščine sv. Rešnie
Telo. Čez 20 tisoč duhovnikov bo stopalo pred njim. Procesijo bo spremljala skupina sijajno okrašenih ladij, ki bodo plule po Michigan-skem jezeru.
Glavno zborovališče Mundelein je 50 km oddaljeno od Chicaga, kar je precejšnja daljava. A kaj so napravili Američani, da se bodo kongresisti mogli udeleževati zborovanj? Zgradili so nalašč za ta kongres dva nova železniška tira, ki vežeta Mundelein s Chicagom. Na vsake dve minuti bo peljal vlak iz Chicage v Mundelein; mimo tega so pa še razne avtomobilske zveze, ki bodo na dan procesije samo kongresistom na razpolago.
Neki pripravljalni odbor je razpisal nagrado na najlepšo himno o kongresu. Došlo je do 3000 različnih pesem. A prvo nagrado je dobila neka u s m i 1 j e n k a , sestra Marija z angeli, ki je spesnila najlepšo kimno. To himno so prevedli v vse svetovne jezike in jo bodo v vseh teh jezikih peli na kongresu.
Zelo zanimivo je sledeče: Zveza akademsko izobraženih deklet je razpisala nagrado za najlepši spis o proslavi Najsvetejšega. In nagrado je dobila — protestantska gospodična, Mis Katarina Gloverl Več profesorjev katoliških univerz je presojalo ta dela. Baltimorski nadškof, msgr. Curley, je srečni pisateljici lastnoročno podelil prvo nagrado.
Zanimivo za ta kongres je tudi to, da pride skuoina katoliških S i o u indiiancev v svojih
običajnih nošah in bodo živeli in prenočevali v Chicago v svojih šatorih na prostem.
Znana umetnica, sestraMarijaHia-c i n t a iz samostana Notre-Dame v Indiani, je napravila za ta kongres krasno mašno knjigo v srednjeveškem stilu. Besedilo svete maše o Najsvetejšem je popolnoma v stilu srednjeveške pisave narisano z zlatom in srebrom in v različnih barvah na najfinejšem pergamenu. Iz te dragocene mašne knjige bodo brali kardinali tri slovesne sv. maše kongresa; potem bodo shranili to umetnino v spomin na kongres. (Ob tej priliki se nič več ne čudimo, da je tudi med Slovenci ženska, Marija Kmetova, I ta, ki je napisala letos verski spis, knjigo s sv. Frančišku Asiškem. Kakor smo brali, so v Ameriki le ženske dobile prve nagrade za verske proizvode. Op. prev.)
V spomin na kongres bodo nabrali katoliki chicaške nadškofije 100 tisoč dolarjev kot ustanovo za revne otroke.
Iz Ogrske smo zvedeli, da se hočejo on-dotni verniki na ta način v duhu vdeležiti ev-harističnega kongresa, da bodo 21. junija zbrali najmanj pol milijona sv. obhajil in jih darovali kot pozdrav kongresu. Tudi druge dežele bi utegnile storiti kaj podobnega, tako da bi postal evharistični kongres v Chicago skupni praznik vsega sveta v proslavo Kristusa kralja'
Navodila za fotografe-amaterja
izšla. — Cena Din 16—. Droaerlla A. Kane sinova. Llubllana
O Operni in dramski solisti prirede pod pokroviteljstvom športnega kluba Ilirije veliko nogometno tekmo v nedeljo, 13. junija ob 11. uri dopoldne, v slučaju slabega vremena pa v torek 15. t m. ob pol 19. uri. Ne zamudite redke prilike in oglejte si naše pevoe in igralce tudi kot športnike in boste se do dobra nasmejali.
O Umrla je v Gradišču št. 11 (mestna hiša) gospa Ana Š a b e c, po dolgotrajni, mučni bolezni. Pogreb bo danes popoldne ob pol 4. Stolna Prosveta počasti z udeležbo pri pogrebu svojo vneto, zvesto članioo. N. p. v m.!
O Sovražnika psov čuvajev — ali priprava za vlom? Posestnik Anton černe iz Zgornje Šiške je prijavil policiji, da sta se splazila po noči dva srednje velika, mlada zlikovca na njegovo dvorišče. Tam sta odvezala psa čuvaja in sta ga začela pretepati. Cerne je čul lajanje in cvilenje psa in je tekel na dvorišče. Ko je »topil čez prag, je videl oba zlikovca, M sta ga pa tudi takoj ugledala in sta pobegnila čez ograjo. Na isti način so pretepli, odvezali in spustili tudi psa Antona Sušter-šiča v Zgornji šiš'ki. Ker ni za tako početje prav nobenega povoda, je jasno, da hočejo lopovi, ki spadajo gotovo h kaki predrzni vlomilski družbi, pse čuvaje odstraniti, d« bi imeli prosto pot v hišo.
O Ponesrečeni jahač na Ižanski cesti. Hlapec France Raje, doma tam nekje od 2i-rov, ki služi v Ljubljani, je dobil nalog, da pelje konja z Iga domov. Podjetni France pa ai je mislil, kaj boš hodil peš, če imaš konja, saj se ti bodo ljudje smejali. Postavil je konja k obcestnemu kamnu in kmalu je sedel res na konju. In hi! Kako je to lepo šlo. Toda naenkrat se jima približa avto. Konj je postal nemiren in je začel brcati in kar naenkrat se je znašel podjetni jezdec na tleh. Pri padcu se je tako poškodoval, da je obležal nezavesten. Ko je prišel rešilni voz, so ga spravili k zavesti in jih je prosil, da naj ga ne peljejo v bolnico, ker on hoče iti domov, kar so mu tudi storili.
O Okradeni šofer. V zadnjem času se vedno bolj množe tatvine raznih orodij, sestavnih delov ali oprem pri avtomobilih. Tatovi kradejo vse. ka,r dosežejo in porabijo za tatvino tudi vsako najmanjšo priliko. Tako je pustil šofer Viktor Prepeluh samo za kratek čas svoj avto pred kavarno »Central«. Med tem časom mu je pa že ukradel neznan po-stepač iz voza plišasto odejo vredno 1000 Din.
Sestanek društva »Treznosti« se bo vršil danes dne 9. .junija ob 6.30 v glasbeni sobi drž. moškega učiteljišča. Spored: 1. Otvoritev. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Volitev delegatov za skupščino v Skop-lju. 5. Slučajnosti. — Tajnik.
Maribor
□	Ljudska univerza v Mariboru. Ljudska univerza ima svoj občni zbor v ponedeljek, 14. t. m., ob 8. uri zvečer v mali kazinski dvorani. Vsi prijatelji te velevale institucije naj se ga udeležijo. Član labko postane vsakdo še na ta večer proti poravnavi majhne članarine 12 Din.
□	Ruski kulturni dan se praznuje v Mariboru v spomin na rojstvo Puškina namesto 8. junija — 11. junija na dan predstave »Carja Sal lanac, dramatizirane Puškinove pravljice. Na ta večer bo torej dvojna proslava in vsi prijatelji Rusov naj se je udeležijo in s svojo navzočnostjo dokumentirajo slovansko kulturno vzajemnost — Ljudska univerza v Mariboru.
□	Katoliški dom v Studencih pri Mari.
boru. Kat. prosvetno društvo v Studencih pri Mariboru je sklenilo, da si v svrho vsestranskega napredka postavi lastni dom. Člani društva, kakor tudi cela okolica je večinoma delavskega stanu in ne morejo toliko žrtvovati, da bi si iz lastnih sredstev postavili ta prepoirebni dom. Že dosedanje žrtve so bile velike; iz lastnih ust so si mnogi naši člani utrgali košček kruha, da so zamogli darovati k zgradbi. Obrnili smo se s prošnjo za pomoč na mnoga usmiljena in dobra srca širom Slovenije, da nam po svoji možnosti pomagajo doseči naš cilj. Prosimo vse tiste, ki eo te prošnje prejeli, da se nam blagovolijo odzvati in naj pošljejo darove na naslov: »Kat. slov. izobraževalno društvo v Studencih pri Mariboru« oziroma naj zahtevajo potom dopisnice naše peštne položnice.
□	Izginil je nenadoma čevljar Tkolec lz Studencev. Ze pred par dnevi je odšel z doma in dosedaj je bilo poizvedovanje za njim še brezuspešno.
□	Zadruga krojačev in sorodnih obrtor naznaraa, da se vrši krojni tečaj od 10. junija. Tečaj bo vodil strokovni učitelj A. Knafel lz Ljubljane. Kdor se želi tečaja udeležiti, naj se prijavi pri načelstvu zadruge.
□	Učenka izginila. Neka učenka ljudske š le, 13 let stara, je pobegnila od doma neznano kam. Deklica je izginila najbrže zaradi strahu nad zločinom, ki ga je izvršil nad njo nemoralni človek, ki pa je že v rokah pra-
*	Kopališč« in plavališče »Diana« je sedaj že otvorjeno. V poletnih mesecih je v tem kopališču veliko vrvenje, ker je radi znane tople vode Savinje zelo obiskano. Letos pa slabo kaže. Ako bo imel sv. Medard prav, bo prihodnjih 40 dni vladalo bolj kislo vreme.
#	Hiša v Prešernovi ulici štev. 6 se prenavlja tudi v prvem nadstropju. Po dolgem času se je hišnemu lastniku vendarle posrečilo preprositi stranko v prvem nadstropju, da se je za nekaj časa izselila, tako da bo tudi prvo nadstropje popravljeno. Toliko le radi tega, ker smo svoj čas o tem pisali.
Velika »internacionalna
nogometna tekma
Drama -Opera!
P/m/
© Poroka. V soboto dne 5. t m. se je poročil g. sodnik Mrevlje z gospodično Milico oencarjevo, hčerko trgovca Senčarja v Ptuju Buo srečno!
, v°,greb- V pet6k se i0 obilni udeležbi vršil pogreb gospe Vide Horvatove. Na grobu ji j« izpregovoril dr. Tone Gosak kot predsednik Moške podružnice C. M. D. nekaj lepih besed v spomin. Zapelo ji je pred hišo in na grobu Slov. pevsko društvo.
© Sejmsko poročilo. Na sejem dne 1. junija se prignali 125 volov, prodali 30 po 9 do 7.50 Din kilogram žive teže; 273 krav, pro. dali 117 po Din 7.50-3; teleta po 10.50 do 9 Din; 69 juncev, prodali 9 po Din 7—6 Din; 123 junic, predali 41 po Din 9—5.25; 11 bil kov, prodali 7 po Din 8-5.50; 48 konj in 72 kobil, prodali 9 konj in 23 kobil po Din 3750 do 400 komad, 13 žrebet, predali 7 po 350 do 700 Din komad. - Na svinjski sejem dne 2. junija so pripeljali 229 svinj, prodali 91 po Din 12—10. Mladi prasci po Din 100—225 komad.
Vr$milca
Cerkveni koncert. Ker se bo vršil letošnji cerkveni koncert že dne 29. junija, se pevci, ki hočejo sodelovati in pokazati, da po lanskem koncertu nismo nazadovali, vljudno naprošajo, da posečajo redno pevske vaje, in sicer ob ponedeljkih sopran ln alt, ob sredah tenor in bas, ob četrtkih pa skupni zbor. Vaje se prično vsakikrat točno ob pol devetih zvečer.
Nova pekarija. Gospod Gracar je s 1. junijem otvoril na Vrhniki v lastni hiši na Hribu prvovrstno pekarno, na Bregu pa prodajalno. Priporočamo ga toplo kot našega somišljenika.
Iilet Naši Orli, Orlice ter nebroj članov in članic so pohiteli v nedeljo, dne 6. t. m. v Cerknico, kjer so imeli po sv. maši celodnevno prireditev, ki je po mnenju očividcev za Vrhničane častno izpadla. Ker se je izleta udeležilo tudi mnogo pevcev, so doma na Vrhniki pri vseh treh cerkvenih opravilih prav ljubko prepevali šolski otroci.
Št. Jernej
rtohlT^? "Se pri «oMilni >3krat«, ki bo glavni GHrihf '°teiii° čustvenega doma' v Trbovljah ^ P°'lllradnik- dokončava svojo e„o-
SfaTCrt ° Pr^TeTZlja To >e ^««"0 vsa letošnja	Pp h.iSah- M"°*0 zidal lansko in
hS? 10 Puflt' Potnik v Lokal,. Krasna, betonska ograja okoli njegovega posestva, betonska
t^ T«C.0' ce8ta mwl n sovini vrtom, regulacija Trboveljščice itd. mu dela vbo čast. Prav Kbna
Pnnia/aflrlava ceste ^ Sokolskega doma do g. Pungerčerja in naprava trotoarja. ITpanie da se kriza pri rudniku kmalu konča/ bo šHoga po£ K&a.a * ZKradb°' ki ie odložil na nido-
Prelcinur|e
n« vJiS"."" T,U 8mo dobili novo cerkveno zastavo, na kateri je jako značilna madjarska državna krona, sv. Štefan Mariji. Napis na zastavi je lannski, dasi so drugi napisi v cerkvi slovenski. Kdo je kriv tega anabronizma ali pomote?
Zahvala. Podpisani izletniki izrekajo Prekmurskim Slovencem v Murski Soboti, posebno pa
ohiW ??7Vn BOS|>0d0m v PriJazni Lendavi za obilno udeležbo pri pevskem koncertu in »Kovačevem študentu«. Veselih dni imenovanega izleta se bomo mladi glasbeniki še v bodoče spominjali. — bčenci orglarske šole v Celju.
Dopisi
i™**-«- Na ,T6'w je v tukajšnjem Katoliškem domu predaval recitator Boško Jucovič 1 rogram je vseboval vse bolj poznane pesnike slovenske, hrvatske in srbske literature Kljub temu, da je deževalo in kljub temu, da je vladal bojkot od strani nekaterih »inteligentov«, katerim ni bilo po volji, da se vrši predavanje v najlepši ln najmodernejši ljutomerski dvorani, je bila publika zbrana v precejšnjem številu. Boško Jii"o-vič predava s finim, subtilnoelastičnim tonom, diskretno, z malo gestami in brez pretirane mimike. Njegova figura frapira in deluje efektno Vrhunec umelmiškeg« čustovanja je dosegel z Magjerovim »Hrvat«, Ornoldovim »Juda« in PetSM-Jovanovi-cevo »Juda«. Recitator Jugovič kateri uživa v Hrvatski glas enega najboljših na polju te umetnosti, namerava obiskati vsa večja mesta v Sloveniji. Najtopleje ga priporočamo.
OsluSevei. V nedeljo, dne 18. junija se bod«
vendar OsluSevcem jh. več letnem čakanju izpolnili ielje, da se otvori postajališče. Vsakdo, ki se bo pripeljal z otvoritvenim vlakom, bo lahko deloJen
liw!,°Vnfia vVe8elja" yiak «e ustavi prvič na postaja-lišču Osluševci ob 13.27 ter pripelje seboj risoke gose. Izobraževalno društvo bo ta dan pokazalo gos omv in domačinom, kaj premore na kulturnem in družabnem polju. Vesel oddih pa bo takrat kon-r t postajališča, čienr duš« je bil neumorni g.
Jos L«, k0 b(Kj0 yldel. kronan	(rud	»
kaj i delalo se je na stavbi vsak lep dan od marca pa ^ ^ do otvoritve. Stavba sama na sebi je majhna, ampak lična ter je delo skoraj samih domačih ži* ljev. Z združenimi močmi smo dnsfgli ta naš cili. skupno se ga hočemo tudi veseliti in da bo skmv nost tem večja, prosimo zato bližnjlke In daljne d* pripomorejo k temu s svojim prihodom v nedeljo, dno 13. t. m. ob 13.27 v Oslnševce. Na svidenje!
Cerkveni ve&tnOc
Na praznik presv. Srca Jezusovega in celo
osmino bo v uršulinski cerkvi v Ljubljani zjutraj ob 6. uri sv. maša z blagoslovom, zvečer ob pol 8 govor in slovesne litanije. V nedeljo ob 4 odpad o-jo litanije. Govoril bo g. dr. Franc Volčič, ravnatelj salezilanskega zavoda m, Rakovniku. K Sto-štvo	vljudno vabi Cerkveno pred stoji i-
Bratovščina sv. Rešnj.-ea Telesa bo imela mesečno pobožn ost v četrtek, 10. junija, v uršulinsld cerkvi. Ob 5 zjutraj bo prva sv. maša, ob pol 6 pri-diga in ob 6 sv. maša i blagoslovom za žive in rajne ude bratovščine.
Akademska Marijina kon*re|cacija ima danes H t. m. svoj poslednji sestanek v kapeli frančiškanskega samostana. Pridite polnoštevilnof — Tajnik.
Orel
Odsekom ljubljanske ekspoziture! V par dneh
prejmete »Vostnikc. Predelajte ga skrbno.
Ljubljansko okrožje. V nedeljo se bo vrfil okrožni svet (obenem naraščajski svet). Okrožnega sveta se udeleže poleg srenjsklh zastopnikov tudi odsekovni naraščajski vaditelji.
Krožkom v okolišu ljubljansko ekspoziture. Pošljite takoj prijavno pole na Orliško Podzvezo.
Porotna zasedanja.
v.ice. Stariši, pazite na nedoletne hčerke! Oblast pa pozivamo na najstrožje kaznovanje proti takim propalicam.
Celje
& Novi ravnatelj realne gimnazije je po
dolgem vsestranskem pehanju vendarle imenovan. Prejšnji minister je sicer imenoval že prof. Rostoharja iz Maribora. To imenovanje je pa sedanji minister uničil in imenoval za ravnatelja prof. Anto-ia Zupana, ki je do sadni podučeva! v Kranju.
Na Telovo je tudi pri nas kazalo grdo vreme, vendar se je mogla procesija z Najsvetejšim vršiti, ne da bi padla kaplja dežja. Procesija je bila izredno slovesna in lepa. Neka posebnost, ki je za širšo javnost, pa je bil velikanski mlaj, ki so ga postavili za ta praznik. Na njegov vrh so pri postavljanju iznajdljive! montirali električno žarnico, tako da služi sedaj mlaj že nekaj večerov vsej župniji kot svetilnik. Mlaj in vse z njegovim postavljanjem zvezane stroške je oskrbel gosp. Recelj, oče našega rojaka č. g. P. Gregorja. Vsa čast mu!
Prenovljenje podružničnih cerkva. Naša župnija šteje 12 podružnic. Izmed teh so bile v zadnjem času prenovljene 3 cerkve, in sicer v Šmarju, v Vrhpolju fn v Stari vasi, gorenji. Ta slednja je bila popravila že zelo potrebna. Naš novi ključar Lužar se je s hvalevredno vnemo zavzel za olepša-nje božjega hrama in sedaj se dela ravnokar končujejo. Prenovljena je cerkev od tal do vrba, pobeljena in poslikana na znotraj in na zunaj. Tlak v cerkvi je nanovo betoni ran, okoli cerkve pa se je postavil ličen hrastov plot, ki zapira nepoklicanim dohod do cerkve. Svet je izravnan in olepšan — !;■ pripraven za božjo njivo, kateri bi bil tu prav primeren prostor. Ako se upošteva, da je orebovško pokopališče itak preobremenjeno, bo treba itak v doglednem času skrbeti za nov svet ali pa določiti za nekatere vasi novo pokopališče. Za to pa bi bil v Stari vasi jako pripraven kraj. Cerkev, ki leži konec vasi, tik ob cesti, izgleda sedaj, ako se pride od šentjernejske strani, sredi zelenega drevja kot ljubka nevesta — vsa bela in čista. Od delavnosti g. Lužarja pričakujemo lahko upravičeno še marsikateri koristen ukrep za čast božjo.
Trbovlje
T& Stavbena sezona. Zadnja leta se je v Trbovljah mnogo zidalo. Napravilo se je več impo-zantnih stavb, kakor nova bolnica, Društveni dom, Sokolski dom in občinska hiša, ki so vse v okras občine. Letos je drugače. Radi slabega zaslužka in odpusta delavcev si je marsikdo, ki je nameraval letos graditi, premislil to sloriti. Kakor je pregovor med kmeti, da krava pri gobcu molze, tako je tudi tu odvisno vse od zaslužka rudarjev. Stanovanjske ali druge neprilike pa le prisilijo tega ali onega, da mora iti preko teh težkoč, in ker je med stavbenimi podjetji tudi precejšnja konkurenca, se večkrat prilično ugodno zida. Najlepša stanovanjska hiša g. lekarnarja Peharca v Lokah, ki se je začela graditi v jeseni, je gotova, ln se gospodar ta teden v njo že vseli. Istotako bo v neitaj tednih gotova nova občinska stanovanjska dvonadstropna hiša, ki stoji ob vili g. ravnatelja Voduška v Trbovljah. Na Vodah zida trgovec g. Batič enonadstropno hišo, ob njej pa, na mestu stare Bergerjeve hiše, slaščičar g. Kozinc tudi enonadstropno. V Trbovljah nasproti g. Zagorca zida čevljar g. Janžek in v Urhufevj ho-stl čevljar g. Drobež. V Gaberskem si je pa postavil lično stanovanjsko hišo poduradnlk in gozdar S. Arhar, ,Y conedeliek se ie pa pričelo z zgradbg
Ljubljanska porota.
TEŽKA POŠKODBA. — IZGUBA OČESA.
Za včerajšnje zasedanje sta bili določeni dve obravnavi in sicer prva proti Ivanu Rozini, delavcu v Mali Kostrevni, radi težke telesne poškodbe z izgubo levega očesa. — Porotnemu senatu je predsedoval predsednik deželnega sodišča Rekar, votanta sta bila višji sodni svetnik Vidic in sodnik Juvanc. Obtožbo je zastopal državni pravdnik dr. Ogoreutz. Zagovarjal je obtoženca dr. Krejči, kot sodni izvedenec pa je prišel primarij dr. Ješe.
Obtožnica očita Ivanu Rosini, da je na Novega leta dan, sicer ne z namenom usmrčenja Franceta Tomana udaril dvakrat z roko po obrazu in mu z drugim udarcem izbil oko. — Na Novega leta dan sta bila oba skupaj v Lovšetovi gostiini v Mali Kostrevni. Pri odhodu pa sta se prijatelja sprla, pri čemer je začel že bolj priletni Toman svojega mladega tovariša zmerjati z različnimi psovkami, nakar mu je tudi zagrozil z odprtim nožem. Današnji obtoženec pa je sitnežu potegnil nož iz rok, ga zaprl in vtaknil v žep. Toman pa le ni odnehal, radi česar ga je obtoženec udaril z roko po glavi. Hotel mu je dati zaušnico, toda mož je v zadnjem hipu okreml glavo in udarec ga je zadel na levo oko. Nepričakovana posledica udarca je bila, da se je možu takoj po udarcu izlilo oko. Po zagovoru obtoženca ln govorih državnega pravduika ter obto-ženčevega zagovornika so porotniki na vprašanje senata izrekli pravdorek, na podlagi katerega je bil Rozina oproščen.
ROP.
Draga obravnava se je vršila proti Antonu Bekšu radi ropa. Ta je namreč prišel 28. marca letos k 76 letnemu užitkarju Lorencu Kavčiču, ki stanuje v neki samotni koči na Žirovskem vrhu. Bil je oborožen s sekiro in je zagrozil starčku, da ga takoj ubije, če mu ne da denarja. Mož je Imel denar skrit, lopovu pa je dal prazno listnico z besedami: »Na vzemi, kaj pa hočeš od reveža.« In fant je odšel praznih rok. Ko so ga aretirali, je Bekš, ki je bil že enkrat obtožen hudodelstva ropa. prvotno tajil, končno pa Je dejanje priznal. Ker pa je starček kot edina in glavna priča izostal, je bila obravnava na predlog državnega pravdnika preložena, dasi se je zagovornik temu protivil, češ, da 'e obtoženec itak vse priznal, zato se pričevanje starčka, ki itak ne bo prišel k obravnavi, lahko prebere.
Danes se vrši obravnava proti Lokarju in trem tovarišem iz Tržiča, ki so pokradli, odnosno razpečali velike množine bombaža in preje v predilnici Ganzmann et Gassner v Tržiču na Gorenjskem.
Novomeška porota.
OBSOJENA TATOVA.
Dne 8. junija je bila na vrsti razprava proti 29letnemu Jožefu Štanglu, vdovelemu potniku, In 25 letnemu Ivanu M r v a r J u, samskemu lesnemu manipulantu, oba že predkaznovana, doma v Gotni vasi in pristojna v Šmihel-Stopiče, zaradi tatvine v Arkovem hotelu v Ribnici.
Dne 25. novembra 1925 zvečer je prišel v Arkovo gostilno v Ribnici Jožef štangel in prosil za prenočišče. Ker so bile vse druge sobe oddane, mu je gospodinja nakazala sobo št. 8, v kateri je imela spravljeno tudi svojo zlatnino in srebrnino. Slangel je ostal v sobi do 11 dopoldne drugega dne, popoldne pa je odšel iz Ribnice. Čez Štiri dni, v petek 27. novembra zvečer, po večernem vlaku se je oglasil v Arkovi goetilni mlad, neznan moški, zahteval večerjo in prenočišče in sicer je hotel imeti prav sobo št. 3. Po daljšem obotavljanju mu jo je gospodinja dala. Po večerji je neznanec, ki se je vpisal v knjigo tujcev za strojarja Simon-čiča, prosil, naj puste vezna vrata še odprta, ker da ima nekaj opraviti v trgu, nato je odšel. Kdaj se je vrnil, ni nihče opazil, šele takrat so ga videli, ko je že napol slečen z žepno svetilko v roki prišel iz svoje sobe v kuhinjo povedat, da je že doma. Tudi naslednje jutro je tujec odšel tako zgodaj, da domači še niso bili pokonci. Ko je sobarica prišla pospravljat sobo, je opazila, da sta bili poležani obe postelji in da so zmanjkale stvari, ki so naštete v obtožnici in ki jih cenilci cenijo na preko 15.000 Din. Tatvino je mogel Izvršiti le tujec, ki je prenočeval v sobi št. 8. Sum soudeležbe pri tatvini je pa padel tudi na Jožefa Štangla, ld je par dni prej prenočeval v isti sobi, češ, da je on opozoril tujca na dragocenosti, ki se v sobi nahajajo in je moral biti tudi kritično noi! « tujcem v sobi, ker 6la bjli odgrnjeni iu poležani obe po-
(teiiL
Zaprli so Štangla in kasneje tudi njegovega tatinskega zaveznika Mrvarja, ki se je bil v hotelu Arko izdajal za strojarja Simončiča Oba obtoženca sta krivdo tajila, a priče so jih spoznale. Razen tega je našel paznik Pavlin dne 13. februarja 1926 pri za|>rtem štanglu kontrolni listek, iz katerega je bilo razvidno, da ima štangel pri urarju škopku » Ljubljani v popravilu neke uhane in sicer že od 28. novembra 1925. Štangel je trdil, da je te uhane kupil od nekega neznanra v kolodvorski restavraciji v Ljubljani in jih nesel v popravilo škopku, ker so bili nekaj pokvarjeni. Toda Uršula Arko in njena hči Ela Peterlinova sta z vso gotovostjo spoznali, da so bili ti uhani z drugimi predmeti vred ukradeni Arkovi v noči na 28 november iz sob« št. 3, v kateri je prenočeval Mrvar
Porotnikom so stavili dvoje vprašanj radi hudodelstva tatvine. Glede Ktangla so porotniki potr-dili krivdo z U da. 1 ne glede Mervarja pa soglasno z 12 glasovi. Sodba se glasi za Štangia 6 let težke ječe z enkratnim postom in trdim ležiščem na četrt leta in temnico na dan dejanja, Mrvar pa je dobil 8 let težke ječe z istimi poostritvami kot StangeL Senat je bil sestavljen sledeče: predsednik sodnf svetnik Kuder, votanta višji sodni svetnik Foerster in sodni svetnik Romih. Obtožbo je zastoji namestnik državnega pravdnika Kovar, Štangla je zagovarjal dr. Režek, Mrvarja pa dr. Vasič Prvo-mestnik porotnikov je bil Josip Beljan, gostilničar iz Kočevja.
Celjska porota.
OPROSTILNE RAZSODBE
Dne 8. junija dopoldne sta bila Ernest H. iu Martin J [>oslavljena pred porotnike, ker sta bila obtožena, da sta v letu 1925 poneverila pri bratov-ski skladniri, kjer sta bila uslužbena, različne zneske v skupnem iznosu Din 16.492.50. Dogovorila sta se namreč, da bosla vpisala v uradne knjige nekaterim rudarjem več otrok kot so jih posamezni rudarji imeli. Tudi sta zdrave delsvce zazuamovida kot bolne. Vse tozadevne prispevke kot podporo za bolezen, za porodniške stroške in dečjo opremo sta si pa razdelila. Podpise zdravnika in prizadetih delavcev sta ponarejala. Poneverbe sta priznala. Porotniki so ju oprostili, ker sta se izgovarjala • premajhnimi mesečnimi dohodki. Senat je sestojal iz predsednika dr. Bračiča in prisednikov dr. Sto-pančiča ter sodnika Kompare. Obtoževal je državni pravdnik dr. Likar, zagovarjala pa dr. Hrašoveo in dr. Božič.
Predmet popoldanske razprove je bil vlom, ki se je izvršil v noči na 16. februar v trgovini Rudolfa Dergana v Gračnici blizu Laškega. Tat je odnesel blaga za Din 18.868. To trgovino, ki je podružnica tvrdke R. Dergan v Laškem, je vodil poslovodja Jožef Zorko, kateri je ravno omenjeno noč odpotoval v Ptuj. Sum je kmalu nato padel nJ današnjega obtoženca Valentina Sajka, želez-ničarskega zavirača v čuvajnici 544 Gračnica pri Laškem, rojenega 11. februarja 1901. Pri preiskavi je namreč dognalo orožništvo, da se je nekaj korakov od tega mesta našel drugi dan po vlomu listek, na katerem je bila zaznamovana plača obtoženca, nadalje motika, o kateri se je mati obtoženca v preiskavi izrekla, da je domača, ter neka cunja, ki je imela odtise ravno takih čevljev, kakoi jih je ta dan nosil obtoženec. Pri razpravi pa so prizadete priče izpovedale, da so se glede motike motile. Predmetno motiko so že precej dolgo časa pogrešale in zato so mislile, da je ista njihova. Naknadno, in to šele sedaj, so pa to pogrešano motiko našle in jo danes prinesle k razpravi. Tudi so vse domače priče, kakor dve sestri in oče, izpovedale, da je spal Valentin Sajko predmetno no« doma. Kako se je našel listek na istem mestu se je tudi razložilo. V nedeljo, to je bilo en dan prej, so šle sestre z bralom po ravno isti poti proti domu in je tedaj mogoče, da je brat-obtoženec ta listek zgubil na tem mestu. — Na stavljena vprašanja so porotniki odgovorili i enim da in z 11 glasovi ne, tako da je bil Sajko takoj oproščen. — Zagovarjal je dr. Kalan, obtožbo pa Je zastoj«] državni pravdnik dr. Likar.
Mariborska porota.
OPROŠČEN VLOMILEC.
Pred tukajšnjo poroto se je včeraj zagovarjal Eisenkonig Ernest List. Rojen je bil lela 1898 v Mariboru. Po poklicu je sobni slikar, pa se je s svojim poklicem zelo malo bavil. Poskusil je r, raznimi drugimi poklici, nazadnje z vlomilstvom. V noči na 6. september lauskega ieia je skupaj s J. Scherksom vlomil v trgovino Senča.jevo v LJu-J_ tomeiu. .Vlomilca sta pa imela smolo. Predan sto
kaj vlomila, so ju prepodili. Scherksa »o na begu prijeli. Eisenkonigu |>a se je posrečilo pobegniti. Mariborska porota je Scherksa U. decembra lansko leto obsodila na Sest let težke ječe. Svojega kompa-fijona nikakor ni hotel izdati. Na podlagi nepodpisane ovadbe so Lista aretirali letos februarja. Vlom le priznal. Pred porotniki se je spretno zagovarjal, da ga je k temu prisilila velika beda. Porotniki so
rrdlli vprašanje tatvine v veliki sili, vsled česar bfl List oproščen.
ŽLAHTIČBV TOVARIŠ OBSOJEN.
Za drugo včerajšnjo razpravo je vladalo ve-
Sro zanimanje. Pred poroto je stal zadnji član ahtičeve družbe, Kajič. Obdolžen je bil, da
ei skupno s čičem umoril 4. februarja 1922 trgovca osenfelda v Podvincih pri Ptuju. Radi tega zločina je bil 21. septembra 1922 ]io nedolžnem obsojen na smrt Alojzij Polak, ki je ušel smrti samo vsled pomlloščenja in je bil dosedaj v ječi. čič je malo pred smrtjo priznal Rosenfeldov umor in izdal Kajiča, katerega so nato aretirali blizu Rogatca.
Kajič je spoznal Žlahtiča v mariborski kaznilnici. Zlahtič je povabil Kajiča k sebi in ga nagovoril za zverinski umor. Oba zločinca sta R osenfelda zvabila pod pretvezo, da hočeta prodati večjo količino jajc, v skladišče, kjer ga je Kajič prijel za vrat, ga vrgel na tla, kjer sta mu zadala r. nahrušenima pi-lama več smrtnih udarcev. Nato sta nu pobrala denar, zaklenila skladišče in pobegnila. Kajič je« pred porotniki svoje dejanje priznal. Porotniki so vprašanje o zavratnem umoru potrdili, nakar je senat Kajiča obsodil na dosmrtno ježo, ker je bil po storjenem umoru že kaznovan radi drugih de-jiktov.
OBSOJENA TATINSKA DRUŽBA.
Pri tretji razpravi je sedelo osem obtožencev radi tatvin. So to štirje mlinski pomočniki in štirje njih pomagači pri kraji. Obtoženi so, da so kradli moko pri Zorčiču v Spodnjem bregu pri Ptuju. Kradli so tudi žito. Oboje so potem prodajali nekemu mlinarju. Lastnik je prišel sčasoma tatvinam na sled in jih je ovadil. Obsojeni so bili na 18, 12, 10. 8, 4 in 2 meseca ječe.
Kulturni pregled
Ženski kongres v Parizu (c,d 80 maja do t. junija) se je včeraj končal. Skllrala je kongres »Zveza narodov za žensko volivno pravico« (International Woman Suffrage Alliance). Na kongresu so razpravljale navzoče zastopnice, prišle so iz. vseh evropskih držav, in še iz Avstralije, Nove Fund-landije, Brazilije, Japonske, Indije, Egipta in Islandije, predvsem o dosegi ženske volivne pravice ta redke države, kjer jim še ni dana — Francija, Španija, Italija ter naravno tudi mi —, nato o načinu, kako bi se dala omejiti trgovina z dekleti, ki se je močno razširila. Zelo važno vprašanje je tudi, kako bi dosegli v vseh državah kak modus za zgodnejšo ženitev.. Splošna nevarnost preti namreč družbi prav vsled tega, ker se naravno množe nezakonski porodi in s tem združena beda takih otrok. Tudi varstvu in negi še nerojenih jo posvetila zveza pozornost. Vsekakor vprašanja, ki bi tudi pri nas smela najti več in več uvaževanja. Zveza obstoja sedaj 22 let.
—o—
Akademija umetnosti v Berlinu je dobila še eno sekcijo in sicer za »umetnost pesništva in lepe proze«. Minister za nauk in bogučastje je imenoval za člane nove sekcije: Gerharta Hauptmanna, Tho-masa Manna. Hermanna Stehra, Ludovika Fuldo in Arno Holza. Minister dr. Becker je poudaril, da je namenoma izbral tako maloštevilno listo, da da sekciji možnost nove člane voliti po svoji lastni razsodnosti. Kako dolina je 5e do takih ciljev pot pri nas.
—o—
Skrivnosti sfinge. Poročali smo že. da se vrše velika dela ob sfingi. Po več mesecih dela so večji del peska sedaj odstranili in našli med ogromnimi tacami kainenite sfinge še dobro ohranjen oltarček, ki je bil postavljen okoli leta 2000 pred Kr. r. Zraven ro odkrili še dvoje vhodov v podzemeljske rove. Delo se nadaljuje in napeto čakalo novih odkritij.
—o—
Umetnost v črkah. Tako v Nemčiji kakor Angliji se mnogo trudijo, da bi polagoma prišli do tiska, ki bi poleg dobre praktične uporabe ustrezal tudi estetični m zahtevam. V Angliji so pač dosegli ne'co stalnost v oblikah knjig, nikakor pa še niso zadovoljni r. obliko črk. Nemška književna produkcija je že lansko leto povodom internacionalne književne razstave žela toliko priznanja kot nobena druga država. V zadnjih mesecih se je posrečilo tudi Cehom ustvariti lastne narodne izvirne črke Že lansko leto so trije češki umetniki, Vojtech Preissig, Kari Svolinsky in Slavoboj Tusar. poslali na pariško razstavo knjige, tiskane z njihovimi črkami. Sedaj je končnoveljavno sprejeta abeceda Tusarjeva. Matice so rezali na Angleškem, črke pa je vlila domača Prumislova tiskarna Pri nas še mnogo premalo gledamo na lepo obliko knjige, ki ji da šele bibliozilno vrednost. Razen par redkih, redkih izjem (morda »Dekliške pesmi« Sardenko-ve) se res ne moremo ponašati z dovršenimi knjigami v tem oziru.
—o—
Holandska lepa knjiga. Vedno in povsod je ftega lepe knjige tudi nekako merilo za stopnjo kulture dotičnega naroda. Holandri že tako znani po svojih umetniških tradicijah, po svoji idilični Ženski narodni noši, po nežni skrbi holandskih deklet za snago in čistost, so se po vojni začeli živo ranim a ti za leposlovje in umetniško dovršeno [»premo knjig. Pred vojno so imeli eno samo bi-bliozno založbo »De Zilverdistek. To založbo so sedaj razširili in pričeli smotreno in sistematično prirejati razstave lepe knjige. Poseben odsek skrbi sa to, da je 50 najlepših knjig, ki se tudi po tehnični dovršenosti odlikujejo — obdarjenih z nagradami. Vzroki interesa so različni Na vsak način je prvi podjetnost založnikov. Za božič izdajo vsako leto krasno tiskan katalog, ki je že sam na sebi lepa knjiga in vabi. Najuglednejši dnevnik »De Nieinve Roterdamsche Courant« prinaša že nekaj let sem vsak teden literarno prilogo, ki je v vsakem oziru naravnost vzorno urejevana. Pravtako sem se na lastne oči prepričal, da »Maasboode«, dnevnik, izhajajoč v Maastrieetu., sleherni dan poroča v posebnem podlistku vse. katoliške knjige — nemške, francoske, belgijsko in angleške poleg domačih seveda — tn jih ocenjuje, vse iz katoliškega stališča. Za prijatelje lepih knjig izhaja poseben Kasopis »De Witte Mier> (Rela mravlja), mesečnik in res veeliko pripomore, da se okus izčisti in zanimanje za lepo opremo knjig raste. Da .se tudi ljudske mase prično zanimati za leposlovje v večji meri, skrbi v novejšem času močno razširjen Ust »De 'gulden Winke1« (Zlati kotiček). Zlasti skrbe založniki v zadnjem času za lepe izdaje francoskih, nemških in angleških pisateljev, ki so po tiskovnem zakonu prosti. Tiskajo jih s posebnimi, neredko nalašč rezanimi in litimi črkami v originalu. Podjetnost tn trdno voljo ostati na višini in še dalje se razvijati, kažejo tudi dve mali knjižici, ki razpravljata Ramo o lepem tisku, o opremi lepe knjige itd. Na vsak način nam je to živahno gibanje rahel mig. da tudi nvi poskrbimo v vse večji meri za lepo knjigo, ki je in še veliko bolj bodi znanilka naše slovenske kulture v širokem svetu. — (Na-obrazbeni odbor Saveza grafičnih radnika Jugoslavije, podružnica Ljubliana, se že peča s to mislijo in je ie izdal oklic v slovenski izdaji »Grafične revije«. Založništvo bi nosilo hne Lepa knjiga«. — Op. »tavca.)
UlyKt.es — je naslov obsežnega romana irskega p satelja Jamesa Jovce. Bil je katoličan, od ver-nth staršev vzgojen je v dob doraščanja zabredel v slabo družbo in izgubil vero. Delo je bilo sprejeto na eni strani s pravim entuziazmom — na drugi strani zdpet i najostrejfto kritiko. Joyce sam je ii Irske izgnan prav radi svojih knjig. So pre-odkriiosrčne — delovna tudi preumazane. Delo bo /U^fl iudi v Dtt.osktfu ivsvodu. liik bo do-
vršen v jeseni 1026. Seveda v zasebnem tisku in samo 2000 izvodov. Naročiti morejo knjigo samo nad 25 let stari literarni historiki ali resni prijatelji literature ter medicine. Delo primerjajo z Dantejevo Divino Commedio, ali Rabelaisovim Pan-tagruelom. Obetajo mu nesmrtnost. Dr. R. L. T.
Prosvetna zveza v Mariboru.
Tečaj za pevovodje in organiste v Mariboru.
Da bi mogli začeti tudi pri nas z urejenim in složnim delom tudi na polju cerkvene in ljudske glasbe, posebno petja, bo Prosvetna zveza v dogovoru s cerkvenimi krogi priredila poseben tečaj za pevovodje in organiste. Tečaj se bo vršil od ponedeljka 5. julija oj>oldne do četrtka 8. julija zvečer. Stanovanje bo brezplačno na razpolago, hrana pa izredno poceni Vsi, ki se želijo tečaja udeležiti, naj se prijavijo vsaj do 20. junija na Prosvetno zve/o v Mariboru, Aleksandrova cesta 6, na kar dobijo nadaljna navodila. — Tečaj je zamišljen za celo lavantinsko škofijo. Cč. župne urade prosimo, da nam gredo na roko in priglasijo svoje organiste.
Poslovnik Mladeniške zveze je dotiskan in ga je začela Prosvetna zveza v Mariboru razpošiljati vsem društvom. Vsako društvo dobi za proučitev poslovnika tri izvode. Kjer pa že imajo, oziroma nameravajo ustanoviti Mladenišlco zvezo, prosimo, da si še več izvodov naroče Trije izvodi poslovnika stanejo s poštnino vred 5 Din in se naročajo pri Prosvetni zvezi v Mariboru, Aleksandrova cesta 6.
KONCERT PEVSKEGA ZBORA GLASBENE MATICE V LJUBLJANI.
V	ponedeljek, dne 14. t. m. ob 8 zvečer izvaja pevski zbor ljubljanske Glasbene Matice na svojem drugem letošnjem velikem koncertu oratorij priznanega hrvatskega glasbenika, izredno plodovitega in nadarjenega skladatelja dr. Božidarja Širole: Abrahamova žrtev za soli, zbor in orkester. Poleg Sattnerjevega oratorija »Vnebovzetje Device Marije« je to Širolinovo delo edino te vrste v jugoslovanski glasbeni literaturi. V Širolinem oratoriju je veliko mest, ki se odlikujejo po izredni lepoti iu milini. Izredno karakteristična so solistovska mesta, posebno lepi nekateri zborovski deli, kakor tudi orkestralne medigre. Na prvo izvedbo tega zanimivega dela v Ljubljani opozarjamo naše občinstvo, vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni, cene običajne, koncertne.
• KONCERT »GLASBENE MATICE« V TRSTU.
V	soboto zvečer je nastopil v Trstu zbor tržaške Glasbene Matice pod vodstvom prof. Viktorja Šonca. Na sporedu je bilo nekaj narodnih pesmi in umetnih skladb domačih in tujih glasbenikov. Nastopili so tudi solisti, in sicer basist Zega in g. Kalin s svojim tenorjem. Udeležba je bila zelo dobra. — Občinstvo je sicer bolj ali manj ploskalo vsaki točki, vendar pravega navdušenja zbor ni zbudil. Splošen vtis je bil, da bi se dalo z zborom veliko več doseči; posebno ženske predstavljajo izvrsten pevski material. Posamezne točke so bile izvajane sicer gladko in izpiljeno, ako izvzamemo Lajovičev »Pomladni spev«, ki mu zbor ni bil kos, a brez doživetja, brez duša. Dirigent je gotovo izvrsten glasbeni učitelj, ki dovede zbor do popolne tehnične uglajenosti in preciznosti v izvajanju posameznih skladb; a zdi se, da polaga preveliko važnost ravno na tehnično stran, da se prestrogo drži mrtvih dinamičnih in drugih označb v skladbi, tako da skoro popolnoma odpade subjektivna interpretacija. Kakor vsa današnja umetnost pušča tudi glasbena toliko svobode in se ne oklepa v železni okvir. Pomanjkanje duše in gorkote se je čutilo posebno pri umetnih in sploh pri onih skladbah, ki so pretežke, da bi jih posamezen pevec doumel in doživel brez pomoči pevovodje. Nasprotno je bila narodna »Se davno mrači« tako čuvstveno, tako gorko podana, da je občinstvo sploh pozabilo, da je v koncertni dvorani in še čakalo, ch nojde pesem dalje, ko je bila že davno odpeta. T.? ;> je tudi tenor navdušil občinstvo z odlomkom iz Cavalleria Rusticana ne toliko s svojim glasom kolikor z mladostnim zano-nosom izvajanja. Dinamičnih skokov v Adamičevi >Bela breza se zdramila« nisem mogel razumeti; čemu nenadni poudarek v tretji kitici »s o 1 n č n a hči«? Mokranjčev X. rukovet je bil na nekaterih mestih zelo dobro podan. Ako se ne motim, sem v Mirkovi »Odkrij nam zarja svoj obraza, zasledil ju-žnosrbske motive, kar bi bilo razumljivo, ker se je skladatelj menda delj časa mudil v teh krajih. Zamolklost in neko čudno votlost basu je treba pripisovati posebni pevski šoli, ki ne najde odobravanja v javnosti. Veliko boljši je pel basisl v Sončevem »Oče našu«, za bas solo s spremljevanjem ženskega zbora. Pevski zbor »Glasbene Matice« je s tem koncertom pokazal, da je zelo napredoval, za kar gre gotovo prva hvala požrtvovalnemu dirigentu. —skl.
Knjige in revije
Zbirka zakona, naredaba i svih propisa dr-Javne uprave. Zadnja leta je izšlo toliko zakonov, naredb in drugih predpisov državne uprave, da je bila evidenca tudi najpozornejšemu zasledovalcu nemogoča. Da se bodo interesenti vsaj mogli orientirati, kje se kak« odredba najde, je izdal g. dr. Janko Bedakovič, inšpektor ministrstva za notranje zadeve to knjigo, v kateri so na 594 straneh navedeni najprej po abecednem, v drugem delu pa po časovnem redu do vključno 30. junija 1925 vsi zakoni, naredbe in predpisi državne uprave. Cena broširani knjigi je 150 Din (s poštnino 165 Din), vezani 180 Din (195). Naroča se pri piscu, Zagreb, Gunduličeva 26.
Pravilnik zn izvrševanje zakona o stanovanjih z vsemi pojasnili, obrazci in vzorci, kakor ga in oriuraviJ u. dr. AlojuJ Gradnik, deželno-sodni
svetnik in član stanovanjskega sodišča, je po znižani ceni Din 10 naprodaj pri založbi »Juge, Ljubljana, šelenhurgova ulica 7-11. Po pošti 10.50 Din.
ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE.
Marljivo in požrtvovalno delujoče »Zgodovinsko društvo« v Mariboru je ravnokar izdalo XXI. letnik svojega glasila »Časopisa«. Obsega 159 str. z zelo pestro in zanimivo vsebino. Prvi članek prof. in urednika Fr. Kovačiča podaje gradivo za prekmursko zgodovino na podlagi raznih ogrskih listin. Ostali del razprave podaje zanimive cerkveno- in kulturno-zgodovinske podatke za spodnje Prekmuje na podlagi zapisnikov v zagrebškem nadškofijskem arhivu. — V drugem članku razpravlja prof. J. Glaser o mariborskem knjigotrštvu. Podatki so zbrani z veliko marljivostjo ter so važni za naše kulturno in slovstveno zgodovino. — Nato sledi precej obsežen članek ljubljanskega frančiškana p. Alfonza Furlana o pisateljih hrvatsko-kranjske redovne provlncijo sv. Križa. Dolga je vrsta redovnih pisateljev od 1400 do sedaj, ki so pisali v slovenskem, hrvatskem, latinskem, nemškem in italijanskem jeziku. — Prof. germanistike na ljubljanski univerzi J. Kelemina razmotriva v članku »Nove dulebske študije« z obsežnim filološkim aparatom dulebsko vprašanje in je pričakovati, da se razvije o tem ined našimi zgodovinarji in jezikoslovci plo-donosna diskusija. — Dr. Jos. Na#v, vladni svetnik in arhivar v Zagrebu objavlja v naslednjem članku »Hrvatsko kraljevstvo i njegove Isprave« svoje zanimivo predavanje, ki ga je imel o priliki slavnostne Tomislavove akademije, katero je priredilo Zgodovinsko društvo« 4. oktobra 1925. — V področje narodopisja in folklore spada članek, ki sta cr.-i sestavila rajni P. Košir in V. Moderndorfer, učitelj v Mežici,' o ljudski medicini med koroškimi Slovenci. Spis je odobrila ljubljanska medicinska fakulteta, zanj so se zanimali dunajski krogi, ki so ga želeli objaviti v nemškem jeziku in so v ta namen upali doseči celo podporo kr. Srbske Akademije v Belgradu (1). Ali bo akademija dala kako podporo za slovenski tekst? — Tudi »Izvestja« vsebujejo dragocene doneske. Na prvem mestu skuša univ. rektor dr. Lukman rekonstrukcijo manjkajočih delov starokrščanskega spomenika v Št. Pavlu ob Voljski, ki ga ie lansko leto odkril prof. Ko-vačič ter je vzbudil veliko pozornost tudi med dunajskimi arheologi in epigrafi. — Prof. Glaser objavlja nekaj do sedaj javnosti neznanih podatkov o Aškercu kot bogoslovcu. — Prof. dr. P. Stnnšek je objavil 17 pisem dr. Jos. Vošnjaka Janku Srncu, ki v marsičem osvetljujejo našo politično zgodovino.
—	Prof. Kovačič priobčuje od Slekovca nabrano gradivo o Juriju Hermanu in njegovi zasebni gimnaziji pri Sv. Tomažu nad Veliko Nedeljo, ki je vzgojila precej mož dubovskega in svetnega stanu.
—	Tudi na Savinjsko dolino je obrnil »Časopise svojo pozornost; prof. dr. Fr. Kotnik je objavil mo-zirsko nemško in slovensko tržansko prisego v Mozirju iz 1. 1740. — Končno podaje A. Mikuš iz neobjavljenih zapiskov P. pl. Radicsa nekaj podatkov
0	Valvazorjevi rodovini. — Pod zglavjem »Slovstvom slede referati in ocene naslednjih del: Egger, Forschungen in Salona II (dr. B. Saria v Belgradu), uničujoča ocena dr. Maksa Kovačiča o Seifertovl zgodovini češkoslovaškega, srbohrvatskega in slovenskega slovstva, o Malovi knjigi Uskočke seobe
1	slovenske pokrajine piše Fr. Kovačič, o Rožičevi knjigi Boj za Koroško dr. Fr. Kotnik. Prav strokovna je ocena o Abramičevem nemškem in slovenskem vodiču za muzej v Ptuju. Fr. K. poroča končno o važni etnografski karti Ogrske iz 1. 1773, Iti jo je objavil praški prof. Petrov. — Ob koncu slede poročila o delovanju Muzejskega društva v Ptuju, Zgodovinskega in Muzejskega v Mariboru.
Poleg Časopisa dobe letos člani »Zgodovinskega društva« še glavno Kazalo za J20 letnikov -Časopisa«, ki bo vsakomur dobro služilo in priča o velikem delu, ki ga je izvršilo »Zgodovinsko društvo« v 20 letih. »Kazalo« obsega 88 strani. — Obe publikaciji, Časopis in Kazalo dobe člani za borno udnino 40 Din. — Isto društvo je nedavno izdalo tudi obsežno knjigo o zgodovini Ljutomerskega okraja, ki je z obzirom na obseg tudi zelo poceni; za neude 60 Din, za ude 50 Din. Menda ne bo knjiga obležala, marveč šla med svet!
Ljublfansteo gledišče
Drama:
Začetek ob 20. uri zvečeT. Sreda, 9. junija: LADJA TENAC1TY, Red C. Četrtek, 10. junija: 1D1JOT. Red D. Petek, H. junija: JOHN GABR1EL BORKMAN.
Red E.
Sobota, 12. junija: LADJA TENACITY. Red A.
Nedelia, 13. junija: Zaprto.
Pondeljek, 14. junija: JAKOB RUDA. Red B.
Opera:
Začetek ob pol 20 uri zvečer.
Sreda, 9. junija: GLUMAČ1, G1ANN1 SCH1CCHI.
Red A.
Četrtek, 10. junija: BOHEME. Red B.
Petek, 11. junija: Zaprto.
Sobota, 12. juniia: TRUBADUR. Red D.
Nedelja, 13. junija: GROFICA MARICA ob pol 20.
zvečer. Ljudska predstava po znižanih cenah.
Izven.
Pondeljek, 14. junija: Zaprto.
MariTb&rslzo gledišče
Sreda, 9. junija ob 20. uri: SATAN V ŽENSKI. Ab.
A. (Kuponi.) Zadnjič v sezoni. Četrtek, 10. junija ob 20. uri: KOZAREC VODE. Ab. B. (Kuponi.) Zadnjič v sezoni.
Drobtine.
Šport
Ilirija : Vlllacher SV (Beljak 13. t m. - V
nedeljo, dne 13. t. m. igra Ilirija revanšno tekmo s Vlllacher SV iz Beljaka, ki je pravkar ponovno dosegel nogometno prvenstvo Koroške. Prva igra letos v Beljaku je končala z zmago Ilirije v razmerju 3:1, pri čemer se je izkazal SV za izredno žilavega in odpornega protivnika. Ilirija bo morala igrati v nedeljo znatno boljše kot v zadnjih nastopih, ako hoče svoj prvi uspeh proti SV ponoviti. Tekma je za Ilirijo važna tudi kot trening na bližnje srečanje z Gradjansklm v državnem prvenstvu.
NEKAJ NEDELJSKIH ŠPORTNIH DOGODKOV.
Dunajski Amaterji imajo v prvenstvenem boju sedaj 32 točk, Rapid 27, Vienna 25 itd., torej so Amaferi daleč spredaj. — Šest igravcev kluba Hakoah bo šlo za eno leto nazaj v Ameriko. — Ogri so premagali Čehoslovake 2:1, nasprotno pa Praga Budimpešto 6:2. — Dr. Pettzer je v Budimpešti porabil za 500 m 1:03.6, nov svetovni rekord, prej Šved Lundgreen 1:05.6, tudi Barsi je izborno tekel, 1:04.6. Dalje: Hajdu 200 m 22.2, ogrski rekord; dr. Peltzer 400 in lese 55.6, nemški rekord; 5000 m Papp 15:52.8; skok v daljavo Piispoki 7.18 m, ogrski rekord; kopje Szepes'59.30, ogrski rekord; palica Karlovic 3.76, ogrski rekord; 100 m Fluck 10.8, Hajdu 10.9; krogla Baranyi 14.08; diskos Molnar 42.85 m. — Friebe je porabil « Berlinu za 1500 m 4:12.6. Dciiec Laiseji 4:032.
Na Angleškem je nad 80.000 regiatrova* nih zadrug. Angleži dajejo moškim uslužbencem prednost, ker so ubogljivejši in vljudnejšl od žensk.
—o—
V	Ameriki prične osebna dohodnina pri 200 funtih pri samcih, oziroma 400 funtih pri zakonskih, to je 55.000, oziroma 110.000 Din, a za vsakega otroka pod 18. letom se lestvica zniža še za 80 funtov, to je še za 20.000 Din. Tako je v Ameriki, pri nas moraš pa plačati tudi od doklade na otroka.
»	—o—
Nebotičniki tratijo čas, pravi neki Amerik a nec. Kajti preden dospeš v trideseto nadstropje, bi bil po železnici že nad poldrugi kilometer daleč.
—o—
Trije filmski igralci, med njimi Charllo Chaplin, so zavarovani vsak u 250.000 funtov ali za 68,000.000 Din.
—o—
V	Kanadi ima več kot 180.000 prebivalcev svoj radio.
Dr. Livingstona, slavnega afriškega raa» iskovavca nepoznanih krajev edina hčer še živi v Afriki in sicer kot misijonarka. Njen slavni oče je umrl leta 1873.
> Otroci temnokožcev so mnogo bolj imu* nizirani napram raznim otroškim boleznim kot pa oni belokožcev.
—o—
V	predrimski dobi niso poznali britve, brili so se s tako zvanim »Bimssteinom«, kakršnega rabijo sobni slikarji in pleskarji. V gotovih «mobolnicah na Angleškem je še dandanes te vrste »britev« edino dopuščena.
—o—
Influenca ni mogoče kaka moderna bo* lezeiu Angleški pisatelj S. Foote jo omenja v svojem romanu »Hromi ljubimec«, katerega je spisal leta 1770.
V	Londonu se nahaja neki Poljak Lipop-sky, kateri se vsak dan priuči tisoč angleškim besedam. Trdi, da je spomin poštenjaka mnogo boljši kot pa lažnivca.
—o—
V	italijanski vasi Salecchio že tri leta nI nihče umrl. Tudi je vas na glasu, da tam nikdo ne pije vina, se ne prepira ter ne krade.
—o —
Prvi mikroskop je bil na Angleškem prijavljen za patentiranje leta 1742.
—o—
Na Angleškem je bilo do sedaj izdanih
nad poldrugi milijon dovoljenj za uporabo ra-dio-naprav. Koliko je pa kontrabantarjev, seveda ne vedo.
—o—
Zidna opeka je na Angleškem sedaj več kot sto odstotkov dražja nego leta 1914.
—o—
Afriške pigmejske miši so tako majhne, da gre cela družina lahko v navadno škatlico ža užigalice.
Neko špansko sodišče je nedavno tega obsodilo magistratnega uradnika radi goljufij v knjigovodstvu itd. na 21 kazni. Vse te kazni znesejo skupaj okoli 300 let
—o—
Nošnja dragih kamnov dandanes ni v modi. Ženski svet nosi navadno le poročni in zaročni prstan, okoli vratu pa niz biserov, četudi umetnih, ki stanejo le par šilingov.
V	enem samem hribu v Italiji so odkrili aluminij, mangan in živo srebro. Veščaki trdijo, da se mora istotam nahajati tudi zlato.
—o—
Londonsko policijsko ravnateljstvo ima dosedaj nad 400.000 prstnih odtisov. Od leta ,1901, ko se je ta posebni urad ustanovil, so že nad 250.000 zločincev prijeli s pomočjo teh dokazil.
Ob raznih morskih bregovih Anglije je Še sedaj polno razbitih delov raznih torpediranih ladij, kar ribičem, oziroma mrežam povzroča občutno škodo.
—o—
Na Angleškem postane vsako leto toliko novih doktorjev, da ostanejo tisoči brezposelni. —o—
Vreme, moderni plesi ter kajenje cigaret skupno povzročajo bolezen v grlu, ki je po velikih mestih zelo razširjena.
—o—
V	Britaniji pride na vsakih tisoč prebl-vavcev 26 telefonov, v Ameriki pa 142.
—o—
Tri pare čevljev v eni minuti očisti stroj najnovejšega izuma. Toraj v eni uri 180 parov. Hotel Pensylvanija v Newyorku mora Imeti najmanj en ducat takih strojev za približno 3000 gostov vsaki dan.
—o—
Najbolj redka ptica na svetu je golob s sivo kapuco, katera se nahaja samo na enem otoku Pacifika. Londonski Zoo ima enega, toda edinega, kateri se nahaja izven Amerike.
V	največji nevvjorški stavbi, nebotičnik Wool\vorth, je čez dan 14.000 oseb.
Neki Anglež zatrjuje, da bo v gotovem času več kot 100 milijonov ljudi imelo svoj kruh v Avstraliji, kjer je danes komaj sedem milijonov prebivavcev.
V	Berlinu vlomi vedno naraščajo, četudi je v mestu nad četrt milijona i>sov-čuvaiev.
Gospodarstvo
Vojvodinska obrtna raisUv* t Novem gada. Mestna občina novosadska je dovolila izvršilnemu odboru vojvodinske razstave, ki se vrši v Novem Sadu od 1. do 10. avgusta t. 1. subvencijo v iznosu 30.000 Din. To vsoto hoče pripravljalni odbor uporabiti za podpore razstavljalcem iz drugih mest, ki se želijo udeležiti razstave. Sklenilo se je, da dobi vsak kraj. ki da najmanj tri razstavljalce, eno mesto brezplačno, na 6 raz6tavljalcev 2, na 9 raz-stavljalcev 8 itd. Brezplačno mesto se bo določilo v navzočnosti razstavljalcev in sicer s kocko. Izvršilni odbor bo plačano najemnino vrnil v gotovini razslavljalcu, katerega številka bo izžrebana. Te tekme se smejo udeležiti vsi udeleženci z domačimi proizvodi, koje sami proizvajajo in to po vrsti, kakor se prijavljajo, dokler ne bo gorinave-dena vsota izčrpana. Ako bd tudi županija dovolila kako subvencijo, se bo tudi ta uporabila v iste svrhe. Ako se poleg tega tudi še upošteva, da se bodo posamezni obrtniški izdelki odkupovali potom loterije, bodo stroški za posamezne razstavljale« minimalni Prijavnice dobijo interesenti v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Za uvoznike moke v Grčijo. Ministrstvo zunanjih zadev je sporočilo naši zbornici za trgovino. obrt in industrijo, da je dobilo od našega poslanstva v Atenah naznanilo, da so mnoge tvrdke v Atenah na podlagi grškega dekreta od 15. januarja t L, po katerem so se ukinile vse omejitve glede uvoza Inozemske moke v Grčijo, izvršila večja naročila v inozemstvu. Ko je došlo naročeno blago v Grčijo, je pa bil že izdan drugi dekret, ki Je omejil dovoljeni odstotek kisline na 150 in vse došlo blago leži še danes po raznih luških skladiščih. Po podatkih, ki jih Ima poslanstvo, se je dekret izpremenil na zahtevo lastnikov grških mlinov. Poleg večjih količin madjarske in bolgarske moke, se nahaja v Patrasu tudi 110 ton naše moke. Izvozniki moke se zato opozarjajo, da pri sklepanju pogodb z grškimi trgovci ne prevzemajo nl-kakih rizikov.
Lesna trgovina. V lesni trgovini na opaziti večje živahnosti. Težavne razmere, ki so že lani vladale v tej za Slovenijo po pravioi rečeno najvažnejši gospodarski stroki, se ni9o obrnile na bolje. Tendenca padanja oen še ni ponehala, kar pa je zaradi izredno močne tuje konkurence razumljivo. Zaradi padca romunskega leja je začela Romunija iz Galaca, svojega izvoznega pristanišča, pošiljati ogromne količine na trg. Zlasti je poplavljena z romunskim blagom Italija. Znani so slučaji, da so velike lesne tvrdke Italije prenesle j večji del svojega poslovanja v Galac, kamor so ; prestavile svoje zastopnike iz naših krajev. V Ita- 1 li« sami je opažena močna denarna kriza, ki je v nekaterih ozirih močnejša kot pn nas. Vse to pa seveda vpliva na naš izvoz, da se ne more razviti, kar bi z ozirom na stabilnost dinarja morali pričakovati. V prvem četrtletju letos je znašal naš izvoz lesa 1,100.000 ton, isto v 1. četrtletju lani. Vrednost v zlatu pa je bila celo nekoliko nižja kakor ona lani. V lesni kupčiji na ljubljanski borzi je zabeležiti več večjih zaključkov v brzojavnih rl rogovih, za katerimi povprašujejo. V splošnem pa je kupčija bolj mrtva in promet majhen. — Iz teh izvajanj je razvidno, kako težak postaja eksistenčni boj slovenske lesne trgovine in industrije r»b tako močni konkurenci. Če si bomo hoteli pridobiti nove odjemalce, moramo najodločneje stre-miti za preuredbo v naši lesni obrtnosti. Kar se Hče obdelave lesa, naj bi vendar enkrat naši pro-ducenti začeli gledati na želje kupcev. Tako pa so prisiljeni, ker les zaradi obdelave ne konvenira kupcem, da ga prodajajo prepoceni. Stara napaka slovenskih lesnih producentov je — In jih bo tudi uničila — da nočejo razumeti izprememb v razmerju kupca in prodajalca.
Naš dolg Ameriki. Ameriški kongres je z 80 proti 14 glasovom ratificiral pogodbo o ureditvi odplačevanja naših dolgov severnoameriškim Združenim državam.
Brezgotovinski promet pri poštni hranilnici. Medtem ko je v mesecu januarju lanskega leta znašal brezgotovinski promet poštne hranilnice 36.6% vsega poštnočekovnega prometa, je v teku leta tako narastel, da je v decembru lani dosegel 44.8%. Brezgotovinski promet je izredne važnosti v krizah. Za primerjanje naj navedemo še par podatkov o odstotnem deležu brezgotovinskega prometa v drugih državah kakor n. pr. Holandija =54%, Francija 73, Švica 71, Češkoslovaška 62, Danska 61, Avstrija 45, Nemčija 21 in Italija 12%.
Petrolejski monopol v naši državi. Kakor iavljajo iz Belgrada, ostane dosedanji način prodaje petroleja še nadalje, vendar pa imamo pričakovati, da bo kmalu monopolska uprava začela uvažati sama petrolej in ga prodajati konzumenlom na iebelo v lastni režiji.
25 letni jubilej vrtnarske raistave v Poznanju. V dnevih od 25. septembra do 3. oktobra t 1. » bo vršila v Poznanju vrtnarski razstava, ki je iikrati jubilej njenega 25 letnega obstoja v Poznanju. Te vrtnarske razstave so bile skozi 25 let naj-spohalnejše in na polju vrtnarstva so za Poljsko ustvarile neprecenljivih zaslug, predvsem pri vzgoji posameznih kultur. Razstava se bo delila na sledeče oddelke: 1. sadjarstvo; 2. odgoja cvetlic; i. začimbe; 4. semena; 5. razstava cvetlic za posebno lepotičje; 6. načinu vzornih vrtov; 7. šopki
* l Razftavl Priključen tudi tehnlSki od-
m vHni r1™ 111 P*^ šolskobotaničen vrt. Od vrtnarstva in rastlinstva najbolj odvisen spodarski činitelj, čebelarstva bo pravtako m razstavi. V času razstave je pričakovati v^Uke^a obiska zlasti iz sosednih držav	fctaS
prihod predstavnika vrtnarstva k Čeh"lovaške m iz drugih slovanskih krajev. Na to razstavo bi morah tudi naši vrtnarji, ker so pri nas dani vs pogoji za prosvit.in reorganizacijo vrtnarstva v nai^ modernejšem stilu. Prilika je ugodna, da si jeob tej priliki mogoče ogledati republiko Poljsko kajti po vseh državah je dovoljen 50% popust ll leznicah. Vsa pojasnila daje zastopnik poznam velesejmov g. R. Golebiowski, Stari trgl^E ljana, m sicer brezplačno.
Delniške družbo v Nemčiji. p0 uradni statistiki je bilo septembra 1909 v Nemčiji 5222 delniških družb s kapitalom 14.7 milijard mark, septembra1919 je naraslo število na 5710 s kapital
LhuHT&o T-6'", a^ega leta p« je znašalo število 14.978 s kapitalom 19.1 mfilijarde mark.
Borssa
Dne 8. junija 1926.
Spori
Denar.
Zagreb. Berlin 13.50—18.54 (13.50—13 54} Italija 209.16-210.36 (213.11-214.31) London' 275.425-276.665 (275.40-276.66), Newyork 56 425 -56 72 (56.67-56.77), Pariz 164.49-166 69 (178 50 -180.00). Praga 167.75-168.75 (167.764-168 764) i^m8^3-,8;043 (8.00275-8.04275), Curih 10.96 —11 (10.96—11), Amsterdam 22.80—22.90 (22.86 blago.
tooo^L "el«Ta<1 911 (9.1125), Budimpešta 72.20 (72.20), Berlin 123 (123), Italija 19.15 (19.52) London 2514 (25.13), Newyork 516 (516.50), Pariz 15.25 (16.05) Praga 15.31 (1530), Dunaj 73 (73), Bukarešt 210 (20a25), Sofija 3.74 (3.75) Amater^ dam 207.55 (207.50). Bruselj 15.75 (16.15), Kopen-hagen 136.75 (136.45), Oslo 114.60 (113.85), Madrid 78.25 (78.125), Atene 6.43 (6.495).
Dunaj. Devize: Belgrad 12.47, Kodanj 187.10, London 34.405, Milan 26.08, Newyork 706.05, Pariz 20.93, Varšava 69.05. Valute: dolarji 707 25 angleški funt 34.32, francoski frank 20.96, lira 26.32, dinar 12.45, češkoslovaška krona 20.89
Praga. Devize: Lira 124 55, Zagreb 59.45, Pariz 99.05, London 164.10, Newyork 3370.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7% invest. posoj. 73—74.50, vojna odškodnina 302—305, zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 193 den., Ljublj. kreditna 175 den., Merkantilna 100—102, zaklj 102, Praštediona 865—868, Slavenska 50 den., Kred zavod 165-175, Strojne 65—74, Trbovlje 300—305, Vevče 100 den., Nihag 25 bl., Stavbna 55—65, Se-Sir 103 den.
Zagreb. 7% invest. posoj. 72—73, agrart 41.50—42.50, vojna odškodnina 301.50—302, ultimo junij 302-303, Hrv. esk. 101-102, Kred. 104-105, Hipobanka 57—58, Jugobanka 92.50—93, Praštediona 865—867.50, Ljublj. kreditna 175 den., Slavenska 50 bl., Srpska 130—131, Zemaljska banka 120 zaklj., Narod, banka 4000 bl, Eksploatacija 17 —20, Sečerana 280—285, Nihag 22—28, Gutmann 220-225, Slave* 117.50-128, Slavonija 36-38, Trbovlje 300-310, Vevče 100 den, Sečerana Vel. Kikinda 325 den.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 806.000, Živno 725.000, Alpine 220.000. Greinitz 113000 Trbovlje 384.000, Hrv. esk. 119.000, LevVan 121.000, Hipobanka 71.000, Slavex 153.000, Slavonija 42.000.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Trami sortirani, fco naklad, post. 1 vag. 262.50-262.50, zaklj. 262.50, deske po naročilu, fco naklad, post. 1 vag. 452.50—452.50, zaklj. 452.50. smrekovi, jelovi hlodi od 25 cm naprej, fco naklad, post. 2 vag. 180—180, zaklj. 180. — Žito in poljski pridelki: Pšenica, 76 kg, 2% primesi, fco vag. bačka post. 328 bi, koruza, fco viag. bačka post, 142 bl., koruza, fco vag. sremska posl. 1 vag. 143—143, zaklj. 143, koruza inzulanka, fco vag. prekm. post. 165 bl.. oves re-šetani, fco vag. naklad, post. 195 bl., ajda domača, fco vag. slov. post. pol vag. 255—255, zaklj. 255, proso rumeno, fco vag. Ljubljana 217.50 bl, iž, fco vag. Ljubljana 217.50 bl.
v	n »o^iklktUn« dnltvo »Sava«
1.™	Je Priredil° v nedeljo, dne & L m. na-5?Z08t. 'T"0«*« Met v 6t. Vid ter združeno dirko a	kolesarskim društvom >Sora< St Vid tn
S»B< gi	Weta ee I« udeležilo nad 100
kolesarjev ta kolesaric. Dirke kolesarskega dru«va
f - Vid »e je udeležilo 10 dlrka&v. Proga Li191600 km Kranj-St Vid. Prvenstvo i,vJ o' fe prlboril 1 Senk F™>° W minut 10 sekund 2. Breme Pavel 87.12. 8. Potočnik Štefan W.25. 4. Cermelj Joško 87.35. 5. Polenšek Feliks 88.«.- Dirke kolesarskega društva »Zarjac Zg.
1 SV? U<1e'ežil° 8 dirka«e* »er Je bila proga istotako dolga 19.600 km. 1. Smrekar Pavel 37.53.
2.	Smrekar Bernard 88.50. 8. Bezlaj Anton 40.80. 4. Novak Josip 42.44. 5. Krmec Ciril 48.86. - Dirk
dxruStVoa >Sava< pijana se je udeležilo 24 dirkačev. Start in cilj St. Vid pri 4.4 km Proga je bila St Vid-Kranj in obratno ter dolga 89.200 km. I. Lahka skupina (7 dirkačev): 1. Dolenc Ignac 1 ura 17 minut 27 sekund. 2. Zupančič Karel 1:19.82. 8. Stepančič Stanko 1:22.48. 4. Fiker Jožef 1:27.2. 5. Lakovič Franc 1:29.82 — II Težka skupina (6 dirkačev): 1. Slamič Herman 1:18 8 ld je zmagal nad lahko skupino in si priboril na času 4 minute 19 sekund. 2. Prodan Edvard 1:18 28 3 M,Pf!ef 1:34-*7. - "I. Damska dirka 2 km (5 dirkačic): 1. Batjel Fani 4 minute 25 sekund. 2. Kavčič Anica 4.80. 8. Otrin Terezija 4.34. 4. Sulin Kati 4.40. - IV. D trka naraščaja 2 km (6 dirka-
,/Vu a ,,, a J'e biIa ze,° zanimiva in je došel 1. uabnjelčič Franc 4 minute 20 sekund. 2 Bizjak
k Si1 K4'o" -v3" J?mnik Stank0 5'8. 4. Snoj Stanko 5- Hnbar Josip 5. 54. - Vse dirke so se izvršile v najlepšem redu ln ob veliki udeležbi publike, ki je z zanimanjem sledila dirkam.
•ki šport ln telesno vzgojo; zveza nemških mladinskih zaveti«, zato, da ai nabavi potrebno orodje.
2. Podpora državnih vzornih naprav 400.000 mark. Tu so telovadne ln športne šole ln take naprave visokih šol, zvez ln društev, ki so splošne veljavnega značaja.
8. Podpora narodnih in mednarodnih bojnih iger in kongresov 200.000 mark. Sem spada pripra-va za mednarodne olimpijske igre, prireditev nemških bojnih iger, nemška telovadna prireditev, delavske telovadne in športne prireditve in druge velike tekme posebnega pomena.
4. Ostanek 100.000 mark razdeli vlada po potrebi, kakor bo pač kazalo.
»ŠPORTNI TEDEN.«
Gotovo Je že vsak bravec sam po|>ravfl tiskov« nI pogrešek o Reinmannovih 187.5 kg, biti mo« seveda 87.5 kg; ali pa Haas: 100 kg in fiksiral,
namesto: ni fiksiral.
Nebo v juniju.
(Konec.)
Nassnanila
Društvo orožniških upokojencev za Slovenijo
v Ljubljani bo imelo občni zbor v nedeljo dre 13. junija t. 1. ob treh popoldne pri Novem svetu v i i Ljubljani, C'>osposvet?ka cesta, z običajnim dnev-] nim redom. Na ta občni zbor so vljudno vabljeni ! vsi člani.
KI i za bel 11 a konferenca, župnija Sv. Peter, i ima v sredo dne 9. junija ob o. uri popoldne važno sejo
Ztfl^EJCFle
Županstvo Kokarje se srčno zahvaljuje gosp. j Fortiuiatu R e m š e t u , posestniku v Mozirju, ki i jo daroval 100 Din za občinske uboge namesto venca za pok. Franca Petrina.
S ŠPORTNO ZMAGO SLUŽIŠ NARODU!
Mnltzan, nemški poslanik v Wtuhingtonu, je poslal zunanjemu uradu v Berlinu sledeče poročilo:
Washington, 24. aprila 1926.
Nemški plavač Erich Rademacher je v mednarodni plavalni tekmi v Chicago imel velike uspehe; med drugim je znižal svetovni rekord v prsnem plavanju na 220 yardov od 2:48.2 na 2:46. Dosedanji rekorder, Amerikanec Spenco, je dosegel drugo mesto. — Pri tej priliki ponovno opozarjam, da je prvovrstno zastopstvo nemškega športa naša najboljša propaganda. Tak v Ameriki napravljen rekord se tukaj bolj opazi in lahko vet koristi kakor številne zelo motne delegacije. Ameriško časopisje je bilo polno hvale za Rademacherja.
pl. Maltzan.
Ali nismo to mi opetovano poudarjali I Moramo se prilagoditi modernim nazorom sveta. Vsi narodi vedo, kaj športni uspehi pomenijo, ne samo po svoji idealni vrednosti, temveč tudi po praktični koristi. Imamo to zavest, da smo v polni meri vršili svojo dolžnost.
NURMI, IN KJE JE MEJA.
S shematičnim treniranjem dosežemo lahko 'se, kar je sploh dosegljivo. Športni trening dokazuje moč duha, tekme jo še boli dvignejo. »Govorili so o moji duševni koncentraciji pred vsakim star-tom. Prav so imeli. Treba je, da se opremimo z živčno močjo. Par ur pred tekmo počivam, sam v samoti, po dolgem zleknjen, miren kot le mogoč. Hočem se napolniti z močjo, a nikdar ne mislim na bližnjo tekmo samo; pazim tudi, da pri tem poči-vanju ne zaspim. — To so skusili tudi že drugi tekači, davno pred Nurmijem, da je najslabše, če pred tekmo spijo. — Med tekmo samo mislim navadno le na čas, ki ga porabim za posamezne ruade.t
Kje je meja, do katere hoče Nurmi priti? Angleški fiziolog profesor Hill je mejo dosegljivosti začrtal, napravil je diagrame, vse znanstveno utemeljil in rekel, da bi bilo največje čudo, če bi kdo začrtano mejo prekoračil za dva odstotka. Pa so mu vendarle nekateri Čez ušli, precej daleč, med njimi tudi Nurmi. Kaj misli on? »Nimam nobenih načrtov za bodoče uspehe; mislim pa, Če bi zares poskusil, da pridem lahko do tehle mej: 800 m v 1:49-1:51. 1500 m 3:46—3:47, angl. milja (1609 m) 4:04—1:05. 3000 m 8:17-8:18, 5000 m 14:15, 10.000 me-trov 29:40. v 1 uri 10.400—19.500 m, maratonski tek 42.194 km 2:25:00. Ce bo kdo drugi še hitreje letel, ga smatram za boljšega kot sem sam al) pn vsaj za meni enakega; ne smatram ga pa za boljšega. če prekosi kakšnega od mojih sedanjih rekordov, kajti to napravim lahko tudi jaz sam in pridem lahko do gori označene meje. Seveda zmeraj Ie pod pogojem idealnih zunanjih razmer in pa da morem za vsako razdaljo posebej trenirati, z najkrajšo počenši. Na maratonski tek zaenkrat ne mislim; najprvo nameravam iti navzdol in potem polagoma navzgor. Se štiri ali pet let bo treba, da bom na višku, in tedaj upam. da bom dosegel v vseh označenih tekih čas. ki sem ga navedel.'
EN MILIJON MARK ZA ŠPORTNE NAMENE. V zadnji seji nemškega državnega sosveta je
sporočil državni tajnik Schulz, da namerava razdeliti nemška vlada 1 milijon mark, okoli 15 mi-lijonov dinarjev, za telesne vaje, in sicer takole: 1. Podpora glavnim zvezam za njih splošne naloge 300.000 mark. Te zveze so: Nemški državni odbor za telesne vaje: osrednja komisija za delav-
Saturn je znamenit med planeti. Ne samo, da ima deset lun, največ med vsemi planeti, ampak ima tudi sistem obročev. Prvo luno Je odkril fizik in zvezdoslovec Huygen leta 1665. Ta spremljevalec Saturna je dobil ime Titan, to je Orjak. Je največji med lunami Saturna in je 1.5 krat težji od naše lune. Njegova obhodna doba znaša 15 dni 28 ur in kroži v razdalji 1,200.000 km od Saturna. Vidi se v srednje velikih daljnogledih. Ostali spremlje-vavci so manjši. Najmanjša sta Phoebe in Themis Odkrili so ju, prvega leta 1898 in drugega leta 1904, in sicer Themis na fotografski plošči.
Najbližji spremljevalec Saturna, Minas, se nahaja v razdalji 180.000 km, zadnji Phoebe pa v razdalji 12 milijonov kilometrov. Obhodna doba prvega znaša 22 ur 87 minut in zadnjega 560 dnt 10 ur. Zadnji trabant je iregularni. Ta se giblje v nasprotni smeri od ostalih lun krog Saturna. Nastal ni iz Saturaove prvotne snovi, tudi ni verjetno, da je po Saturnu ujet komet, ampak da se je stvoril iz malega dela razpadle mase, iz katere so se stvorili planeti in ga je potem zadržal Saturn. Od ostalih se razlikuje torej v tem, da je mnogo starejši in je postal naravnost iz tvarine prvotnega solnca
Največja zanimivost Saturna pa je njegov obroč. Ta je sestavljen iz samih malih drobcev, ld krožijo krog planeta. Dober daljnogled nam pokaže, da ločimo lahko troje obročev in sicer zunanjega, notranjega in najbližje planetu temni pas. Premer zunanjega obroča znaša 280.000 km. Strok je ta obroč 16.000 km. Premer srednjega znaša 240.000 km, širina pasu pa 28.000 km. Med zunanjim in srednjim obročem je 3000 km širok prazen prostor. Temni obroč se nadaljuje takoj za srednjim. Širok je 16.000 km in je oddaljen od površja Saturna 16.000 km. Mimogrede omenjeno, te številke niso popolnoma natančne, nego odgovarjajo približni vrednosti.
Notranji deli obroča rotirajo hitreje ko planet
sam.
Sistem Saturnovfh obročev je nastal lz Saturaove atmosfere in sicer, ker je padla temperatura Saturaove atmosfere tako hitro, da je izgubila v bližini ekvatorja se nahajajoča snov zvezo s planetom in se na ta način osamosvojila. Od planeta oddaljena snov se je drobno izkristalizirala, radi te ga sestavlja obroče velika množina d rob-cev. Tekom časa so se ti drobci tudi sortirali v manjše, ki sestavljajo notranji del in večje, kt tvorijo zunanji del obroča.
Debelina obroča je jako mala. To sledi lz dejstva, da zgine obroč takrat, kadar ga gledamo v njegovi ravnini Barnard je menil, da ne presega debelina krog 800 km, verjetna debelina znala kakih 80 km. Niso pa vsi deli obroča enako debeli Največjo debelino posameznih obročev ima vedno zunanji rob, kjer ima obliko svitka, proti notranjemu robu pa se vedno bolj in bolj tanjša. Skrajni rob prvega obroča od Saturna je najbolj debel. Debelina srednjega in zadnjega za prvim močno zaostaja.
Opazovanja z velikimi daljnogledi in prouča-vanje razstavljene Saturaove svetlobe je pokazalo, da so njegovi obroči še bolj razdeljeni, da imamo v resnici cel sistem obročev. Skrajni, zunanji obroč, obstoji iz dveh delov, prazen prostor pa je ožji ko prej omenjeni med zunanjim in notranjim svetlim. Vsak del zunanjega obroča sestoji iz desetih obročev. Tudi notranji in temni obroč sta sestavljena iz blizu enakega števila ožjih delov.
Analiza Saturaove svetlobe je odkrila tudi hitrost, s katero se vrti on sam in obroči. Za točko površja na Saturnu so ugotovili hitrost 10.3 km v sekundi, kar se ujema z njegovo obhodno dobo. Z a sredino svetlega obroča pa so določili 18 km v sekundi, medtem ko zahteva teorija 18.8 km. Ob-hodna doba temnega obroča je izračunana na 5 ur 12 minut in skrajnega pa 13 ur 48 minut. Notranji deli sistema Saturnovih obročev krožijo hitreje, in zunanji bolj počasi ko planet.
Odprtina obročev se perijodično meuja Od 1921. leta je vidna severna polovica planeta in s tem tudi /gornja stran obročev. V sedmih letih doseže slednji največjo odprtino in sicer vidimo takrat lahko ves skrajni rob zunanjega obroča. Po nadaljnjih sedmih letih vidimo od vsega sistema samo komaj vidno črto, nakar se pokaže južna stran Sa-
Ujetniki.
Prevel L. S.
(Konec.)
Slednjič se je eden izmed njih, po imenu Potdevin, ki je bil zelo uren, opogumil. Pognal se je in stekel mimo kot jelen. Poskus se je posrečil. O jetnikih ni bilo ne duha ne sluha, kakor da so mrtvi.
Neki glas je zaklicali >Saj ni nikogar.«
In preletel je drugi vojak prazen prostor pred nevarno odprtino. Tedaj se je začela prava igra. Vsako minuto se je zaletel mož. in prešel od ene čete do druge, kakor to delajo otroci, ki se gredo lovit, in je metal za seboj sneg, da je kar škropilo, tako hitro je migal z nogami. Nanosili so suhljadi in zakurili velike ognje, da bi se greli, in v njihovem svitu se je vsakokrat pokazal profil tekočega narodnega stražnika, ko je hitel od desnega tabora do levega. Nekdo je viknil: >Na tebi je vrsta, Maloisonl« Maloison je bil debel pek, čigar trebuh je fzzival smeh pri tovariših.
Okleval je, Zbadali so ra. Tedni «•
odločil in se spustil na pot v drobnem enakomernem in zasopljenem teku, ki je stresal njegovo obilno trebušino.
Ves oddelek se je smejal do solz. Vpili so, da bi mu dajali pogum: »Bravo, bravo, Maloison!« Prišel je nekako do dveh tretjin svoje poti, ko je sinil dolg, hipen iu rdeč plamen iz okenca. Razlegel se je pok in široki pek se je prekucnil na nos s strahovitim krikom.
Nihče ni priskočil, da bi mu pomagal. Tedaj so videli, kako se je vzdihujoč vlekel po vseh štirih po snegu in ko je ušel lz strašnega prehoda, se je onesvestil.
Imel je kroglo v debelini stegna prav pri vrhu.
Po prvem presenečenju in prvem strahu se je ponovil smeh.
Toda takrat se je pokazal na pragu gozdarske hiše komandant Lavigne. Določil je pravkar svoj napadalni načrt. Komandiral je s tresočim glasom:
»Klepar Planchut z delavci I« Trije možje so stopili bližje. »Snemite žlebove s hiše k ln v četrt ure so prinesli poveljniku dvajset metrov žlebu,
Na vso moč varno in previdno je dal napraviti malo okroglo luknjo v rob lopute, uredil napeljavo vode od sesaljke do te odprtine in izjavil ves vzhičen:	\
»Sedaj bomo pa dali gospodom Nemcem piti.«
Urnebesni hura občudovanja je jeknil in sledilo mu je veselo vpitje in silen smeh. In poveljnik je organiziral delovna krdela, ki so se menjala vsakih pet minut. Na kar je za-povedal:
»Pumpajte!«
In ko se je železno ko,lo začelo premikati, je spolzel majhen šumeč curek po ceveh in padal kmalu v klet s stopnice na stopnico, kakor šumlja slap ali kleč z zlaticami.
In so čakali.
Minula je ura, pa dve, pa tri.
Komandant se je mrzlično sprehajal po kuhinji in nastavljal od časa do časa uho na tla, ugibajoč, kaj počne sovražnik, se vprašujoč, ali bo kaj kmalu kapituliral.
Tn res, sovražnik se je sedaj pridno gibal. Slišalo se je, kako premika sode, govori, čo-pota.
Proti osmim zjutraj pa je prišel glas iz okenca:
»Jas šelim koforiti a kosuotom francoskim častnikom.«
Lavigne je odgovoril iz okna. ne da bi pomolil glavo predaleč naprej: »Ali se predaste?« »Se pretam.«
»No, pa podajte puške ven.< ln koj nato se je videlo, kako se je pomolila puška iz luknje in padla v sneg, potem dve, tri, vse. In isti glas je izjavil: »Nimam feč. Bošuride se! Donem « Poveljnik je ukazal: »Nehajte I«
Kolo pri vodnjaku je obstalo. Ko je še napolnil kuhinjo z vojaki, ki bo čakali s puško ob nogi, je počasi dvignil hra stovo loputo.
Pokazale so se štiri premočene, blede glave z dolgimi plavimi lasmi in prjšlo je na dan vseh šest Nemcev, premrlih, premočenih, prepadenih.
Prijeli so jih in zvezali. Ker so se bali kakega iznenadenja, so se podali koj zopet na pot, in sicer v dveh vodih: prvi je spremljal ujetnike in drugi je nosil Maloisona na žim-nici, ki so jo položili na nosila.
Zmagoslavno se ukorakali v Rethel. G. Lavigne je bil odlikovan, ker je ujel prusko predstražo in debeli pek je dobil vojaško medaljo, ker je bil ranjen pred sovražnikom.
turna in spodnja stran obroča Ker astronomski
daljnogled obrne sliko, je severna polovica spodaj
in iUNa8 Satunui lotimo lahko svetH ekvatorijalni pasov, ki gredo vsporedno planetovem ekvatorju Ko se je junija 1903 pojavila na severni polobli svetla lisa, je bilo mogoče ugotoviti, da je obhodna doba Saturna višje <*i ekvatorja večja. Sklepajo, 1» so temne obročaste lise akvatorijalni toki, a imajo večjo hitrost ko površje Njih hitrost »w 1400 km na uro ali 400 m na sekundo. S to hitrostjo
PrehlNaaSaturnnuetiočimo lahko sveUi akvatorijalni pas, temnejši zmernega, podnebnega pasu in pobrat del. ki je temnejši od prvega in svetlejši od smernega. Pri srednjem, zmernem pasu lahko ločimo dvoje delov.
Na polarne dele sije solnce enkrat v Satur-novem letu enako ko na zemlji, le s tem razločkom da traja Saturnovo leto 20.5 let. Na tečajih sveti »lnce'vsakih 15 naših let enkrat.
Pogled s Saturnovega površja na obroč je itotovo jako zanimiv. Na tečajih planeta gledano, te Doeled na obroč zakrit vsled ukrivljenosti planeta V krajih med tečajem in ekvatorjem pa bi videli nad obzorjem lok, ki bi odgovarjal delu luninih oz. solnčnih kolobarjev. Najbolj poučno pa učinkuje pogled z mesta na ekvatorju. Od vsega sistema vidimo samo notranji del ki zakriva zu-aanjeea. Nebo samo je razdeljeno v severno in južno polovico. V tem obroču imamo tudi sliko Kim-ske ceste le da je Saturnov sistem bolj pravilna plošča, Rimska cesta pa je videti bol[ vegasta in da velja le za kraje na ekvatorju. Nase solnce se nahaja v ogromnem spiralnem obroču, kt je sestavljen iz velikih milijonov solne, Saturn pa se nahaja sredi obroča temnih drobcev.
Saturn je mala slika našega solnčnega siste m«. Ce odgovarja planet sam solncu, so lune planeti Med temi odgovarja Titan Jupitru, sistem obročev pa planetoidom. In v tem sistemu se je Biodilo ono, kar je Laplace postavil za solnce, namreč da se je odločil ua ekvatorju cel obroč in iz kesa nastali spremljevalci solnca. Pri Saturnu se b. res izločil in iz tega je nastal sistem obročev.
V starem veku, ko so imeli zvezde za bivali-fca bogov, so prisodili Kaldejci današnjemu Saturnu bne Ninib. Bog Ninib je bil bog vojne, lova in zemeljskih moči. Radi sličnosti v barvi s solncem ie po učinku nadomestoval solnce na nočnem nebu Saturn, od solnca najbolj oddaljen od zgornjih planetov (Mars, Jupiter, Saturn) m imel nobene c-"kote zato pa največ vlage in je od štirih elementov (ogenj, zrak, voda in zemlja), zastopal z Merkurjem element vodo. To v času stare in pa sred-
njeveške astrologije. Iz te dobe pravi astroloska knjiga: da ima Saturn v svoji oblasti 49 kraljev (8X7), 42 knezov, 28 vojvod, 21 svetnikov, 14 služabnikov, 7 potov in 36.000 legijonov duhov.
Kakor vsak planet je iniel tudi Saturn dvoje ozvezdij, imenovane hiše, v katerih je imel največji učinek v eni podnevi, v drugi ponoči. Saturnova dnevna hiša je bila ozvezdje kozoroga in nočna Vodnarja. Poleg teh je imel še dvoje mest na enkliptiki. In sicer je imel v Tehtnici svojo največjo moč in v Ovnu najmanjšo. Kadar so stari astrologi horoskopirali, prerokovali bodočnost iz stališča zvezd, v prvi vrsti iz lege planetov, so bile hi»e in važnejše lege največje važnosti.	. ■ .
Solnce je izšlo 1 junija ob 4 uri 19 nunut in zašlo ob 19 uri 41 minut Dne 22. t. m. vzide ob 4 uri 14 min. in zaide ob 19 uri 53 min. Ta dan stopi solnce v znamenje Raka iu sicer ob 5 uri 30 min. Severna zemeljska polobla ima s tem trenutkom začetek astronomskega poletja. 30. junija bo vzšlo solnce ob 4.17 in zašlo ob 19.53. Dan se skrči od 19 ur 38 min dne 22. jun. do koncem me-
seca za 3 minute. Zemlja bo pnsla začetkom julija v svojo največjo razdaljo to je 152 milj. km.
Planeti. Merkur bo od 4 t m. zopet na večernem nebu. Ta dan je Merkur za solncem v ravni črti od nas. Koncem meseca bo viden v ozvezdju Raka in bo zahajal poldrugo uro za solncem — Venera je Jutranjica Vzhaja dve uri pred solncem. - Mars vzhaja kmalu po polnoči. Stoji v ozvezdju Rib. - Jupiter se nahaja v Kozorogu in vzhaja pc 23 uri zvečer. Kdor ima le malo bolji daljnogled, lahko opazuje Jupitrove
lune.	, , _. ,
Ta mesec pričakujejo povratek F 1 " ' e,y e" vega kometa. Odkril ga je •Pinlay 1886 1 V tem letu je bil ta komet sedmi. Njegova obhodna doba znaša 6 let 241 dni. Najbolj se približa solncu na razdaljo 150 milijonov km. V novejši razdalji je pa šestkrat bolj daleč od solnca ko zemlja. Zadnjič so ga opazovali 1. 1919 oktobra meseca. Doslej so «a opazovali petkrat. Ima manjši naklon proti tiru zemlje kakor večina ostalih kometov. Sicer je znano o njem jako malo__K- J
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 8. junija 1926.	Višina barometra 308-8 m
Opazovanja		Baro meter	Toplota v C'	Rel. vlago v ' lo	VVter In brzine v m	Oblačnost 0-10
kroi	ČQ8					
	7	758-5	13-6	84	SW 0-5	8
Llubljana (dvorec)	8	758-3	15-6	75	SW 0-5	8
	14	757-4	21-3	48	SW 4	7
	21	>59-1	17-8	60	SW 4	8
Zagreb		758-5	16-0	87	NW 5	8
Ke -i rad	8	756-9	15-0	83	SW 3	7
Sarajevo		757-9	15-0	75	mirno	7
Sljoplfe		755-5	240	46	SE 1-5	0
Dubrovnik					NW 3	
1 Praga	7	755-5	14-0	—		5
Vrsta padavin
oti opazovanju | minulo 7"
V Ljubljani je
7-8
2-0 8-0 6-0
0-4
<- S
® Z E «
s s
03
g
— 0)
a>£
KJ > p
o
> o
'o
burnih dnevih nizki tlak (747), ki oddaja Francij tople vetrove, Nemčiji pa padavine. Nizkitlak prt nas (757) je izlil obilo dežja Sirom SHS in N Ha lije. - Iz N se nam približuje hladna, zmerna stru-ja. Povsod je oblačno.
3.	Medtem, ko nizki tlak v Franciji (Pariz 757) izgublja na globini, nastopa v Lombardiji drugi
Turin 758), ki daje N Italiji in Sloveniji obilo dežja. V našem Primorju je vreme v zvezi s si rokom še slabše. Severni mrzli val nam znižuje toploto v nenavadni meri.
4.	Lombardijski nizki tlak na odmiku vzdolz Ligurskega zaliva (752) v spremstvu močnih ve-trov v Tirenu in doljnih odsekih našega Primerja. Srednjo Evropo, SHS in N Italijo zaseda novi nizki tlak (Praga 754) v svojem območju s povsodmm dežjem. V Franciji narašča zračni tlak ob zmernih vetrovih. - Vedro je samo v krajnem S. Toplota v SW porastla, drugod padla (Ljubljana 9.6 ).
5	V E se valeča hladna plast je povzročila n Dr 'v Ljubljani jako nizek znesek (7°) ter gosto meglo. Njej sledi iz Biskajskega zaliva tov j val z nizkim tlakom (754). - Vobče so zrakotl.ene razlike male in temu odgovarjajoči so tudi vetrovi zmerni. Vedro je v E SHS in dalje v SE Deževalo je ponekod v Bosni, Dalmaciji in na Češkem.
6	Hladni val z nizkim tlakom potuje dalje v E (Varšava 755). V Evropi se je obrazovalo več nizkih tlakov manjšega obsega, ln stremijo k zd.u-žitv; _ V splošnem krožijo zmerni vetrovi; \
je vedro in neobičajno hladno, deževalo jc v NE SHS pomalo na Češkoslovaškem mnogo. Neč je bila \ Sloveniji za ca. 6" toplejša od včerajšnje.
Progled toplote v gorenji dobi:
Spitsbergi.....
Leningrad.....
Moskva...... •
Varšava
Budapest
Miinchen
Rarometer ie reduciran na morsko gladino. — visom ziacn. ua» v---- , 7J-i
p™ navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme.
Seydisfjord
Pregled vremena od 1. do 6. junija 1926
(Podatki datirajo od 8. ure dotičnega dne.)
krajnem NE SHS; v ostalih delih države j'e večinoma padalo, največ v Sloveniji. Toplota v S raste, v
sred. Evropi pada.	.
2. Nad La Manchom se je naglo obrazoval po
MALI OGLASI
1. Balearski vrtinec (orkan) drvi prek nas, vznemirja ozračje v Primorju in nekaterih notranjih odsekih SHS. Nizki tlak sam je ostal v okrožju otokov Baleari. — Vedro je samo v Primorju in	_
—maj^L.miMiiiuMiuniUJuin—n-J.-1. i....... ' ivriiTir1-""1"
Priporoča se železnina
A. SUŠNIK
Pariš Lyon
Rim . . . . Messina . . Sofija . . . Odesa . . . Aleksandria
U	0	-l	-1	0	—
	19	_	—	19	18
L r		_	—	—	20
11	13	10	16	15	—
	16	n	—	17	16
16	15	14	14	14	15
	15	a	—	11	12
13	14	—	16	15	15
4	4	8	4	8	7
12	10	—	12	11	—
10	U	10	—	15	13
12	11	9	12	11	14
15	13	—	14	14	—
18	17	_	16	—	18
	19	18	17	19	19
21	21	20	19	17	20
12	14	11	16	14	17
	20	—	—	—	17
—	—	—	—		2f
I OTROKA vzamem v oskrbo. Kat. Schweiger, Rož. dolina, XII. cesta št. 17
Vsaka drobna vrstic« »50 ali vsaka beseda BO par. Najmanjši 5 Din Oglasi nad devet vrstic se računajo više.
Za odgovor znamko !
Pridno, zdravo, pošteno
DEKLICO
Sprejmem kot učenko v trgovino. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3878.
Trgovec (Slovenec) v Zagrebu z obširno pisarno in z lastnimi potniki
prevzame zastopstvo
slovenskih tovarn in veletrgovin za Hrvatsko, Dalmacijo, Bosno in Vojvodino. - Ponudbe pod šifro Te'eion 2680 3557 upravi.
Sprejme se izurjena
PLET1LKA
i večletno prakso, popolnoma izvežbana v vsakovrstnem pletenju. Ozira se samo na prvovrstno moč. Hrana in stanovanj v hiši. Ponudbe je nasloviti na: KOCJANČIČ in DRUG — DOMŽALE.
Učno mesto
v večji trgovini z raešan blagom na deželi, Se išče za deklico, 15 let, ki je dovršila 2 razr. mešč. šole. Zahteva se popolna oskrba v hiši in strogo nadzorstvo. - Ponudbe na upravo pod L R. 3962.
Odda se stanovanje
I 2 sobi, kuhinja in pritikli-. I ne. - Naslov v npr, »t. .)%»■
Če hočeš imeti krasno in
solidno POHIŠTVO
kakor spalnice, jedilnicc in kuhinjsko opravo, potrudi se do mizaria Ivana SVETE, Tomišclj, Stude-nec-Ig, kjer bodeš dobil po zmerni cenil
Diesel - motor
Ljubljana, Zaloika cesta.
štanipilje
s. PETAN, Maribor,
Nasproti glav. kolodvora.
ODVETNIK
iSčo koncipijenta, kateri bi mogel prevzeti pozneje odvetništvo in ilče tudi naslednika. Ponudbe na upravništvo pod št. 3959.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani:
DOMAČI
70 konj. sil, malo rabljen, , kompleten, v najboljšem 3955	P I 23/25—53 stanju, se zaradi pove-
OPnCTOVOI INA I čave obrata proda. Res-
SOSNA DRAŽBA I- >" '»«""»
POMLADNE FMI05II
nogavice v raznih barvah, žepne robco, čipke, rokavice, naramnice, kravate, palice, razna mila, gumbe in po-trebščine za šivilje, krojače in čevljarje ter nahrbtnike
Josip Peteline. i\mmm
(ob vodi) blizu PreiernoveoB spomenlko
Kako ga uredimo, obdelujemo in krasimo
Priredil M. iiumesk
Cena Din 33—, vezano Din 40-—
Dermena
za cepe, gože, biče, bi-čevnike, modne pasove, motvoz (špage), šmis, vrvi za perilo, konjske uzde, vrvice za tesarje in zidarje, štrange, cungeljce. pasove (gurtne), dreto nudi po najnižjih cenah tvrdka
Osva!d Dobeic, Ljubljana
Sv. Jakoba trg štev. 9. _
in --------
se omogoči plače-V nedeljo dne 20. junija I vanje tudi na obroke. -1926 na spodaj navedenih Pism. vprašanja na upra umrlemu Francu Vrhovec |Vo lista pod Stev. 3841.
Poslovne loka
iz Sp. Šiške lastnih parcelah, in sicer: 1- travnika 1075 d. o. Zg. Šiška pri Kosezah ob 9. uri; 2. trav. nika 1084/6 d. o. Trnovsko predmestje onstran Curnovca ob 11. uri; 3. treh gozdov 318, 351 in 219/1 d. o. Rudnik ob 15. uri. Pogoji pri okr. sodišču v Ljublj., soba št. 33.
Vsakovrstn
>,»mnmtMMH««»>H
Mteienič
»rodn -h let, trgovec in inJ' strijalec, neomadeže-vano preteklosti, želi znanja v svrho ženitve z mladenko v starosti od 18 do 28 let, krščansko vzgojeno in ugled, staršev. Trgovsko in gospodinjsko izobražene imajo prednost. - Le resne ponudbe, če mogoče s sliko, je poslati do 15. jun upravi »Slovenca« pod: »Vigred«.	3710
Ji0T" KUPIM že rabljen
mrtvaški voz
najnovejšega tipa in kompletno konjsko opremo, zraven spadajočo. - Ponudbe s sliko voza je poslati na Pogrebni zavod M. Gogala — Bled.
Piemen. kobila
težka, z lepim, tri tedne starim žrebetom naprodaj vsled pomanjkanja prostora. - Več se izve pri lastniku Ant. Snoj, pos., Zagorje ob Savi štev. 62.
po najvišjih cenah Četne, juvellr, Ljubljana Wolfova ulica štev. 3
Najnovejša iznajdba!
Brez kvarenja hlap:* kemično snaženje in vsakovrstno barvanje oblek
ANTON BOC, Ljubljana
Selenburaov« »t. 6.l,6llme-VHtf
Gospodinje, šivilje, krojači in kovači boste z
ogljem if rtt
pri tvrdki D. MARUŠIČ, Sv. Petra cesta št. 40. -
Na debelo in drobno od 1 kg naprej.	3451
obstoječe iz 5 sob, ODDA OKROŽNI URAD ZA ZAVAROVA-NJE DELAVCEV v Ljubljani v svojem uradnem poslopiu oo Miklošičevi cesti St. 20. Lokali se oddajo skupno, odnosno tudi deljeno v skupinah 2, oziroma 3 sob. - Pismene ponudbe je vložiti najpozneje do dne 20. JUNIJA 1926 v pisarn, urada.
žefo
najboljši pravi Maršner-ov! šumeči limo-nadni bonboni v vrečicah. - i/, litra dobre limonnde za 1 »in se dobi povsod. Glavna zaloga:
JOS. VITEK liubFana. Sv. Petra t.13
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša iskreno ljubi,ena soproga, mama in stara mati, gospa
Frančiška Bregar
danes dne 8. junija 1926 po dolgi mučni bolezni za vedno zatis-nS svoje trudne oči. - Pogreb se vrši v sredo dne 9. t m. ob nol 6 uri popoldne iz hiše žalosti, Dunaiska cesta št. 19. P° Maša" ad Jnica se bo darovala dne 15, t. m. ob 7. un zjutra, v cerkvi Marijinega Oznanjenja v L)ubl)ani.
ŽALUJOČI OSTALI.
Hotel naprodaj
v zelo promet, kraju tik kolodvora na Gorenjskem Hotel je ves podkleten. Lepi gostiln, m trgovsk. lokati, 16 sob za tujce, zelenjadni in gostilniški vrt. Hotel se zamenja tudi za vinogradniško posestvo na Štajerskem. Pismene ponudbe pod šifro »Hotel« na Aloma Company, Ljubljana.__
3882
Zahvala.
mr mmrni s® »mmr žcmji m p©«Mwe
Naprodaj
DRAŽBENI OKLIC. Dne 12. junija 1926 ob pol 10 dopoldne se bo prodajalo v zapuščino Petra Piica spadajoče premičnine, kakor: pohištvo,	j^jj^ §ER-oblcka, perilo in pekov- , jeMim.
vsled smrti (polkovnika Puteanyja) v gradu Tivoli (I. nadstropje, levo)
JEDILNICA, SPAL-
Opozorilo! Zahtevane pri kupo-vasilu samo naše žeblje ia podkve i namočeno zaščitno znamko
varstveno
Opozorilo!
Oni so naj Del |8 In
naftsovršeneisi NalveCfa ln najprotfuk-li«ne|a tvornica
znamKa
sko orodje.
3958
ČnfPI" s 16 let. prakso, ^Ulvl oženjen, išče službe, najraje k oseb. avto. - M. Železnik, pošta Šmartno pri Litiji.
VISI, stekl. SERVISI razne URE in 5e več drugih predmetov.
Pogleda in kupi sc isto-tam od 14. t. m. naprej.
\ -MUSTAD
fngoslavenska tvornica Cavela te željezne I Celine rofte d.fl. mmomc
Mreditni zavod za trgovino in industrijo
UUDLJANJI. PrtSernoia uma Slci M (« laslnem »asKKH«!
Za vse izraze odkritega sočutja ob smrti našega nenadomestljivega nam soproga, očeta, brata itd., gospoda
Matevža Zupana
p. t. činovnik II/2
izrekamo najiskrenejšo zahvalo. — Posebno se še zahvaljujemo g. pnmar)u dr. Jenku, čč. sestram v bolnišnici, postni direkciji in poštnemu osobju, čč. duhovščini v Trnovem v Ljubl)ani in v Mošnjah, prijaznim prebivalcem vasi Črnivec in okolice ter vsem onim, ki so darovali vence in cvetje ter spremili v tako obilnem številu nepozabnega rajnkega na njegovi zadnji poti.
Lfubljana, dne 8. junija 1926.
Globoko žalujoči ostali.
Obrestovanja vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naroČila, preduiemi in hrediti vs&he vrste, estampt In inhaso menic ter nakazila v to- in inozemsteo, safe-deposlti itd. itd. Brzojavke: Hredit Ljubljana Tel. 40. 157 S4B. BOS, 806
Ta ji^slovaoske tšskirso ? Ljubljani: Karol te£
fed»«atfili: dr. Fr. Kulovec.
Urednik; Franc Terseiiav.