lakaja vaak da« razea m dalj ia prasaikev. laanad daUjr eieepi Buudeja aad Holidaja. PRO glasilo slovenske: narodne: podporne jednote fr ^ 1'roJnlHki ln upravniki |»m •turi: 80A7 Uoadale av. Office of publioaUoni SM7 Ho. 1je, kakor je angleško in fran-Mko in odvisno je, dali bo Wil-m s pomočjo teh ljudstev dose-i svoj namen. Vprašanje je, dali predaednik obrne ua ljudstva, naj priailijo svoje vlade, da za-jo tajne pogodbe, ali bo zavel naravnost od vlad, da se rečejo imperialističnim pak- Hemenceeuova izjava v Parizu jasna. Piehon je povedal brez ikov, da je Anglija navezana tejno pogodbo, ki daje Franci-oeemlje v Siriji in Palestini in ijl kraje ob Jadranskem mor-ne glede na dejstvo, da so do-kraji obljudeni z Jugoslova- k Zdi se, kakor da jc francoska leda prsvostisno opozorila An-lijo in Ameriko, da je vaak epo-azum z njima nemogoč, izvzeiuši e hočeta Francija in Italija kršiti ijpo pogodbo. Wib»on je prišel sled tege v slab položaj. Anglija e v načelu sprejela Wilaonove irincipe in morda bi rada razve-javila tajne palete, ampak opozi-Ije je velika. Clemenoeauov nedeljski govor i razodel imperielistično politiko •ancoske vlade do dna ; obenem > del rezumeti, da zlepa ue bo Dmpromlsa z Wilsonom. Franci-zahteva teritorij. Ako Francija sme ves nemški teritorij zapad-5 od Rene in premogova podja Baaru, ona ve, da sc bo mora-tepsti z Nemčijo vao prihodnjo meracijo, zato pa Clemenoeau thteva alijenco z Ameriko, An-jo in Itelljo v obrambo anek-ene dežele; Iz revno tega rez-ga hoče Francija utrjene meje, llko armado in ravnotežje vele-Itallja je pripravljena podpi-Frencljo v vseh teh zahtevah zameno, da ona ravno tako do-podporo za svoje anek*ije jugo-»vanakih dežel. Clemeneeeu je to povedal ob eu, ko se je Wil*on odprsvil v im. kakor de bi hotel reči: l tata je s Franci jo ua vaej črti, ksr tiče nsših imperisliatičnih te- Zdl se, da se je Wllsonu posre-Ld pridobiti Lloyde (Jeorge zs jkbodo na morju, in sicer pod ■tiskom jevnege mnenje ne An-■kem, ki je naklonjeno Wilso-jvemu miru. To ae lahko skleps | govorih raznih držsvnikov zed-L dni. Hvobods na morju in li-i narodov greste skupej in v teh Mi točkah ni več n s čel ne raz-Te Anglije in Amerike. [Zdaj pe pride za Wilaoua druga ika naloge . pridobiti Italijo te Uvtoijo sa rasveljevljenje Ujaih [klor te pripoMMje nadela ea-podloOrraaja prtsadetih »aro. Ir. To je ena njegovih najtežjih klog Najvačja krtsa mirovne Uferaoe js Mkaj. ["Mencheeter Ouardian". nsjli-kralnejši list v Angliji. pUc da brata Italija in Frsneijs spreje ■ mirovni nsčrt Amerike in An Ije, sli pa HI svojo pot in i/ Kiti pomo/' Amerike iu Atmlij* prsshington. 2 jan Tukaj (Dal* as S. «1—1. t- H—> POSEBNO POROČILO J. C. U. IZ ŽCNEVK. Ženeva, 20. nov. —V zadnjem poročilu so bili omenjeni koraki, ki jih je povaele jugoslovanska vlada v Zagrebu prve dni naše svobode. V teui poročilu pa želiui prikazat« tok dogodkov, ki so sledili in privedli izkrcanje italijanskih čet na jugoalovanski jedran-ski obali. Ob prvem pojavu ns naših tleh so bili Italijani videti krotki in prijateljski, tods gotovo so že takrat imeli načrt osvajanja. Na jeziku ao jim bile beaeds "osvoboditev, simpatije, zavezniki, prijatelji itd".; ali kmelu so te heeede pomenile osvajanje, antipatije, nasprotstvo in sovraštvo. Najprvo hočem opisati, kako so Italijani prišli v Trst. V petek 1. novembra je odplula v Benetke torpedovka, na »kateri so bili dr. Samaja (italijanski na-cionalec), Alinič (italijanski socialist), dr. Ferfolja (slovenski socialist) in dr. Tomašič. Ferfolja ln Tomašič ata šla v imenu Narodnega Veča. Torpedovka je plula pod narodnimi zastavami. Med potjo so na njo streljali iz neke avstrijske bojne ladje. V Benet-keh je bila 4ePlltaciia sprejeta kot parlamentaroi. Italijani ao jim za veseli oči in jih pripel jelL mpb enajstih je prišel drugI edjutant ln pokazal brzojavko od generala Dieze. v kateri jc zadnji obljubil pomoč Trstu. Z dovoljenjem gene-rala je dr. Tomašič takoj telegra-flral Jugoslovanskemu odboru v Ženevi rezultat pogovore Torpedovke se je vrnila v Trst v nedeljo opoldne (3. novembre) in ob štirih popoldne eo ae že po-javilc Italijanske ladje pred Trstom. Hilo jih je šest. Italijanski poveljnik, kateri se je Izkrcsl. je dejsl, da gs veseli parfrijotična so-lldsrnost vseh strenk v Trstu in izrekel je upanje, da ta solidar-uoat ostane še nedelje. Bilo je ts-koj opaziti, da general govoril le o "vašem Trstu" ln omenil nI ničessr. ds smstrs Tmt /s Itsli-janako mesto. ltslijanaki karabiuarji eo nato /a Medli psi ata nsuiestnlšivs in zvečer ae je izkrcalo ie «00 Mali janskih vojakov. H so okupirsli druga vsžns poslopja v meatu | Neksj dni pozneje je italijanski govemor v Trstu objevll v čaao piaih sledeči rszgles; "Mi. general-poročni k farlo Petitti di Roesio, governor Bcne čije di Oiuglla, odre ju jetrn. 1. Da je politična In upravna «ynt v okupiranih področjih Ju lijake Benečije v naših roksh; (Pelje na 3 sttu 1- kol.) amerika bo imela največjo mornarico. Mornariški tajnik Danieh pravi, da je najmočnejša mornarica najboljši aigument sa ligo narodov. ftSST MILJARD ZA POVEČA-NJE. Waahington, D. C. — Mornariški tajnik Daniels zagovarja veliko ameriško mornarico, ki mora biti tako velika kot hrltska ali pa šc večja, s stališča, če se ustanovi liga narodov uli ne, da odpade velik del policijske službe na vsem svetu Združenim državam. Po novem triletnem programu pojde za povečanje mornarice Kiti.OOO.OOO.OOO in zgradili bodo 156 ladij, od katerih jih bo deset uebojseničev in šeat bojnih križarjev. Mornariški tajnik Daniels je priporočil zborničnemu odseku za mornariške zadeve,' da ostane v mornarici trajno 131,000 iuož in da se ta mo* cventuclno povit* se za 250,000. Mr. Daniels je priporočil, ds je sedaj treba graditi glavne latljc, kajti vsled protlpotaplavskc kampanje ae je število malih ladij tako pomnožilo, da jih imajo pre več. Povedal je odseku, da je nameraval v decembru odpotovati v Kvropo, da študira mornariško konštrukcljo, toda sklenjeno premirje ga je odvrnilo od leg« pota. V Kvropo odpotuje kasneje. Mornariški tajnik je pred odsekom takole razložil svoje stsllščc: Če se ustanovi liga narodov, ne bodo Združene države izvršile svoje dolžnosti, dokler ne bodo imele pri med nerodni policijski sili tako močnega brodovju kot Velika Uri- poljaki prodirajo proti berlinu, Nemška vlada je poslala divisijo < vojaštva proti Poljakom, ki osvajajo mesta v pruski dlesiji. POZIV ZA ARMADO PROSTO-VOUOEV. London, 2. jan. — Iz Berlina čez Beril poročajo, tla se pomiče Sroti Berlinu poljska armada, ki teje do 40.000 mož. Prednje poljske straže so še 50 milj od meata. Poročilo nadaljuje, da so Poljaki Že okupirali Frankfurt ob Odri, Beuthe n iu Bromherg v pruski §leziji ti9 milj ae verno vzhodno od Poznanja. Vest iz Varšave se glasi, »le jc poljska vlada odredila tpohili/.acijo vseli aposobnih mož. Noske, tajnik zu demobilisacijo v nemškem kabinetu, jc odredil, da gre peta divizija nemške armade Poljakom nasproti. Obenem je Noske razglasil, da je vlada izdala poziv za prostovoljec ml 24. leta starosti, ki so alužili najmanj Šest mesecev ns fronti. Pmstovolj-dem je dovoljeno, da si sami izvolijo Častnike. Noske pojasnjuje, du je ta naredim pmtrchuu vsled tega, ker je disciplina v stari armadi skoraj uničena in čete niso sp> sobne xa vojskovanje. Naloga nove armude bo, braniti nemško o-zcmljc proti Poljakom In potlačiti boljševiško ustajo v notranjosti, kjerkoli sc ]>ojavi. Iz Ženeve poročajo, du Poljaki lahko okupirajo Berlin, uko res mislijo na to, kajti uemAki vojaki nočejo več služiti v armadi iu vlada bo težko dobila prostovoljce. Kakih miljoii mož jc šc v ba-rkkah, ali discipline ni mod njimi nobene. Na Novega leta dan so bili ponovni boljševiški izgredi v Berlinu, tod« krvolitja ui bilo. Sparta-kovei iu neodvisni socialisti so u-stavili vladne avtomobile na ulici Unter de uLiudeu, ki so vozili letake zo propagando. Undikalci so zasegli vae letake iu jih ua ulici sežgali. Nafto jc niistal pretep med vladno gardo iu pomorščaki in počil« je več strelov, t »sla posebne nesreče nI bilo. SENATOR OHAMBERLAJN ZO PET KRITIZIRA. Washington, D. 0, — Henstor Chamberlsin, predsednik senatnega vojaškega odseka, jc kritiziral demobizilisacijo armade v senatu, Prvič jc zopet nastopil glasijo, odkar jc v svojem govoru očital vojnemu department u nezmožnost zu hitro iu uspešno nadaljevanje vojne,— Dejal je, da ui prijatelj hitre demobllizeoijs, ampak je tulil, ds uprava napravi načrt /.a demoblil-/arijo po brltskem sistesuu. Pov-larjal je, da Je Velike Britanija takoj po pod plašnem premirju po-alals govornike ns fronto, ki ao vojakom razložili, kaj jih čaka*, ko ae vrnejo domov. Svaril je, da se bodo vojski maščevali pri volilni žari z volilnim listkom nad strsnko, ki jo sms-t rajo za krivo, da'se nI nič storilo sanje, INOZEMOI PRIHAJAJO PO POTNE LISTE, Phlladelphia, Pa.~K K Ureen- wslt, iiaaeljpiilškl komlasr, Izjsv. - - , Ijs. ds vaški dan vprsšs M tuji-' ne pr de do nHirszun,«. umrs- ^ ....... ^ <( (|u. mo g redit i ledje, ds imamo tsko jn<| vefiko momsrieo, ds ai bo vaak _______' '..... ^ | _ ^ narod premislil, preden ns« napa-,** --3s=sr (jf o "Odkar je izbruhnila vojns. "Ali ae aredeednlk strinja M Mialll mtn, da bodo ksfdtsliati in tsktiko, da postanemo največja j delovne ljudstvo erl« v SVm«'iji mornariška ails ns svetu", je tsko močni, ds premagajo vpliv vprašal kongreanik Kelley. militsri-tov. Ko .cm agensi da "Ds če jc trebs ns mornariški tsjnik odgo-.rev^s kaafrrenrs ne «m.ejl oboro-voril; Ževsnjs." roški boljševiki okupirali ri60, Auieriako savesniike oete v severni Rusiji so oevojile 12 vaai. Litvinska vlada ee je pre-eeUla. GROŽNJA PRANOOSKE VLADE Cw se ne ustanovi liga 'ntrodov in se sile ne združijo na omejitev oboroževanja, morajo Združene države kot vodilni eksponent demokracije iu varuh šibkih narodov imeti tako veliko mornarico kot Velika Britanija. tfe sc sile ne /.družijo ua omejitev gradnje ladij, tedaj morajo Združene države imeti največjo mornarico na svetu, da branijo Monroeovo doktrino in varujejo šibke, če so orgrožani. Dauielsov program, da Združene države zgrade največjo mornarico na avetu, ostane, dokler sile ne soglašajo s predsednikovim programom za znižanje oboroževanja. To je mh'Daniels povedal s temi besedami: "V predsednikovih rokah tvori največji argument, da doeeSe o-mej i te v oboroževanja, de ae mu dovoli iti k mirovni konferenci s segotovilom, da so Zdrufane države pripravljene sgraditi največjo mornarico, dokler narodi ne pristanejo na omejitev mornarUkag* oboroževanja." Kasneje je mr. Daniels priporočil, da sc ta izjava Črta iz zapisnika. "Ali mislite, ds jc /s Združene države velika diploniatičua pridobitev. če rečejo Angliji, da mora pristati na omejitev oboroževanja, Če ne, bodo Združene držav«-Izgradile sposobno mornarico, ds pretepe brHskoT" je vprsšsi kon-grešnik Kelley iz Michigsna. "Zaupam trdno, ds pride do aporszuma ns omejitev olmrožc-vanjs. ko ae snide mirovna konference", je odgovorll mr. Daniels. London, 2. jan, — Brzojavk« iz Kodanja, ki se opira uu poročilo v listu "Politiken", sc glusi, da je Francija obvestila nemško vlado, da Imdo zavezniki pretrgali z mirovnim delom, če pridejo radikalni socialisti na vladno krmilo Nemčije. London, 2. jan. — Ir. Mtoukhol* ma javljajo, da ao ruake aovjvitake čete okupirale Vllno in Klgo. BoljševLkom pomagajo nemške Čete, ki sc vlečejo brez starega vodstva prti 11 domu. Litvinska vlada m« je preeellla iz Vllite v Kovno. Boljševiki so vzeli tudi I fo, gluvno mesto bele garde In Sterlitamek. Is Kodanja jHiročajo, da je rusko bojno brodovje hotelo zapustiti Kronštat z niimcuom, da odrine na odphu morje in se spopade z angleško fhnllo, todu vsled nesporazuma med ]>omorftčuki se to ni zgmiilo. Arhaugcl, 31, dee, (Zakaaneln). - Zavezniške čete ua severni ruski fronti, s katerimi sodeluje MM H) ameriških vojakov Iz Wi*. cousiua lu Michigana, ao v ponda-Ijek okupirale mestccc Kadiš ln dvanajst ruskih vaai. Kadiš se nahaja nekako v sredi med reku D vi no iu železnico, ki vodi iz Ar-haugelska v Volgodo, In je že bil v zavezniških rokah, toda v novembru so se moral! zavezniki u-mukali pred večjo silo auvjetskih č«. "HnljAevlki so se zdaj umaknili 14 milj proti jugu do ^ogola. BRZOJAVNI USLUŽBENCI SO DOBILI POVIŠANO MEZDO. Waahington, D. 0. Po iiu/ua- n i I u glavnega poštarja llurlesona so dobili vsi brzojavni uslužbenci, ki delajo /a družbe pod državno kontrolo, povišano nic4do a prvim januarjem t. I. Uslužbenci nad letom iu pol v službi dobe povišano tnezdo r.u HI odstotkov, pod letom iu pol v službi pa ru 5 odstotkov. Povišanje mezde dokazuje, kako velike razlika je med državno in privatno kontrolo, Dokler so bile brzojavne napi« ve pod privatno kontrolo, so uslu* zbsncl zaman moledovali /« povišanje mezde. Družbo jim uiair pri-/uaIo ae pravice do organizacij«, šc toliko muuj pa povišanje mezde, Pod državno kontrolo ho uslužbenci dosegli v par mesecih, kar so pod privatno zahtevali že leta Iti leta. __ TRANSPORTNA LADJA NASE DLA NA KLEOI. največji poljski prioelek v le1u. Amerika je bila leta 1018 največja salugateljloa s tiveSem. Velik pridelek IIta. POMNOŽITE V ŽIVINE. Waahington, D. 0. — V letu UU8 je blls Amerik« največja *«• lagnteljie« sveta s živežem. Zanimivo je, kako so farmarji spolulli njim mikazano nalogo. Vreme je precej vplivalo ua poljski pridelek iu v "koruznem pasu" je suša v letu 1 tU H napruvll« veliko šktslo. V let u Bil H je bilo posejanih •JHit.ooo.ooo akruv z glavnim ži-tum, krompirjem, tobakom iu bombažem, posejano polje sc je ml prejšnjih let pomnožilo za U,-(00,000 «k rov. (Davnega žita so pridelali več kot v prejšnjih le-tih. Pšoniee so pridelali H18,1120,-000 bušljev, koruze 2,749,(MHl.tMKI buAljcv. Ate vilo molznih krov se j«) pomnožilo za 2,000,000 glav, tako du je v Združenih državah 2:i,:t00,. 000 molznih krav. Drugo govedo se je pomnožilo x« 7,(100,000 glav, nll od 95,0000,000 na 4H,0(H),(K10 glav. Nuj bo I j so se immuollill prašiči iu sicer od ftM.UOO.OOO na 71,-•KKi.iMM) glav. Pmuuožltev znaša 12,5000,000 glav, Kljub temu, du so izvažali mule In konje v Kvropo, se jc njih šte v i Ui pomuožllu nu furmali. V letu HII7 Je bilo na farmah le gft 400,000 kouj iu mul, v lotu IIIIH pu 20,400,000, VLADA SE PRIPRAVLJA ZA NAKUP LETOSNJBOA PHKNIC-NEOA PRIDELKA. Washhlgton, D. 0, — Ameriška vlada delu priprave ru nakup vse ga |išcničn«gu pridelka v letu UHO. Prrlhniuarus poročilu imziiunjujo, du bo |»šeu|čui pridelek snušul nad 1,000,000,000 bušljev. Vlada bo prodala pšenico po ceni nn svetovnem trgu, kur pomeni /nujo Iz gubo uu okroglo zu *I50,0oo0oo do $200,000,000. Tozsdevns reso I ur I Ju Jc baje le izdelauu In jo kongresu predloži kottgresulk Lever, predsednik /borulČiicgu poljulelskega odseku. Ameriški ■liH New Vork, N V. transport "Northern Paclfler< ji nasedel pred Fire lalandom uu kleči. Nu parnlk u je 2.4MI vojakov tn I,«71 ranjencev. N« pomoč ao ta koj od plule rešilne ladje, da prepeljejo vojake ln ranjenec v Ne* Vork, če ue morejo potegniti par nika s kleči, VOJNI STROSKI ZNAŠAJO $18,160,000,000, Waahlngton, D. C — Po poroči lih zsklsdnlškera depaiimrnta ao znašsli vojni al roški v mluiifcm letu Jfc.l40,000/X)0 V decembru ao /UaŠali trolkl ♦2 000'HKl/SHt, vai (roški do nove un lets pa znsšsjo od |l«,1W,W00tl Je bilo v letu !«Hfc l/dauih Okoli S 10,000 tS»,000 /s armado, *2,000.(¥*M»00 za mor-oarieo, S1,(KKI.(SKKI0 za gradnjo Is-dij, II IKSMMMS« zs civilno u> pravo in $410,000.000 zs posojila zavetnikom VREME , Clilcago ln okolica V petek jasno ln mrzlo; tem|»era(ura pade pod nl/lo. V atdMHo gorkejše Se-vernozspsdnl vetrovi. FORD JE POVIŠAL DELAVSKO MEZDO ZA EN DOLAR NA DAN Dstroit, Mloh Ford &lotor konijianijs je povišala delavcem mezdo /u en dolar uu dan, Deluvel l»od<\«prejemuli po Seat dolarjev minimalne mezde na dan in nova mezda Je stopila v veljavo t dnem 1. januarje. 1'rlr.udetih Je «1,000 dclavcev. ^ w Stari lleury Ford Je odložil predsedništvo ftrl kompauijl ln njegovo mesto Je Ksvrcl njegov 25* letni slu Kdacl Ford, VOJNI TAJNIK PRIPOROČA POTRPEŽLJIVOST. WMhlngton, D 0 — Vojni tuj-nrk Baker je usslovll uu Novega Irt s poslanico uu vojaku, ki Jim je j blls prečitunu, V poslanici apelira 'nanje, naj bodo potrpežljivi glede Idemobidzarije, obenam je poslanica odgovor na fhemberlalnov go-vor v acnut u, daairsvno ga je vojni |depsrtment ia0 in $100 in več, kakor kdo premore — in kdor ne more dali obenem, naj se zavete dali v tedenskih ali mesečnih obrokih ra kratko dobo. Edino na la način je mogoč uspeli. Pravilno je, da se odzovejo organizacije prve in potem podjetja ter posamezniki, ki največ premorejo. S a delo za svobodo stare domovine, za svobodo slovenskega ljudstva, za demokracijo tn republiko! P*OBVET£ služil govornik v prvi vrsti s tem, izpoved-hi gosp. Žužka — bilo od strani gl. odlwra S. N. Z. tudi potrebno, da svetuje svojim članom skupno delovanje v gotovih točkah, kjer se gre za celokupno korist naroda. Nadalje nam je pravil in žugal ta duhoviti govornik v svoji zmešani govoranei, dn bo S. N. Z. takoj brcnila 8. B. Z. od sebe, ako se količkaj pregreti a o sirom na točke, katere io navedene v programu aa »kupno delovanje. Mi smo se tej času npjkritičnejših tre not kov, ko je potreba skupnega delovauja najvažnejša stvar, da ae reši in pomaga narodu kolikor je v danih razmerah sploh mogoče, v času, ko vse alovensko ameriško Časopisje, organizacije in vplivni posamezniki vzpodbujajo ljudstvo k skupnemu delovanju ne glede na političn,, razliko mišljenja, v času, ko vsak pošten rojak čuti, da je res enkrat v resnici samosvoj Slovenec in Jugoslovan in ki je pripravljen doprinesti žrtve za demokracijo in dobrobit svoje zedinjene in reorganizirane domovine —in ravno v tem času se pojavi zopet človek, ki je pripravljen, da pobere po poli tičnili gnojiščih v svojo torbo vse črvive odpadke zadnje dobe z na menom, da jih zopet privleče rav no malo pomirjenemu ljudstvu znova na oder in v svoji nepre -mišljenoati in brezcfozirnostl blati z njimi organizacijo in posamezne voditelje, ki bq delovali in delujejo za resničho svobodo.in pravo demokracijo našega naroda. To je, "kar si štejemo v dolžnost povedati javnosti in Članstvu S. H. Z. Nadaljno sodbo o stvari pa prepuščamo njim samim. Frank Sepič in Anton Zornian. Parrell, Pa. — Božični praznik smo praznovali ob slavnostni o-tvoritvi delavskega doma, ki bo velikega pomena za tukajšnje delavatvo. V njem bo imelo svojo trdnjavo za kulturno in politično izobrazbo. Že ob 2. popoldne je 4»Ha dvorana nabito polna občinstva, kateremu so jc bralo veselje na obrazih, kajti iz med mnogih so dosegli en cilj. Nastopili <«o govorniki v angleškem, italijanskem in hrvatskem jeziku Ko ao govorniki završili s svojimi govori, je bila sprejeta resolucija, katera je bila odpoolana italijanskim socialistom. V te. resoluciji se nanje apelira, naj porabijo vae svoje vplive pri italijanski vladi, da naj se odreče nadaljni aneksijski politiki, obenem pa naj zagovarja načelo samoodločevanja narodov. Ne bom opisoval govorov, ki snio jih culi olj tej priliki, pač pa povdarjam, da je za delavstvo skrajno važno, da solidarno nastopa proti vsem tistim silam, ki skušajo ohraniti stare razmere, ki ne bodo rodile drugega, kakor novo vojno, ljudstvo pa bo moralo zopet doprinašati žrtve. Sledila je večerja, potem pa se je nadaljevalo s programom. Na sporedu sta bili dve šsloigri, ena v hrvaščini iu druga v angleščini. Tisti, ki se držimo nsčela "first conie first served", srno Šli k malo nazaj v dvorano, da nam ni bilo treba pri izvajanju programa stati, kakor so morali listi, ki so se nekoliko zamudili, kajti dvorana je bila zopet polna do zadnjega kotička. Končno je bila vprizorje-ua živa slika, ki je predstavljala današnji sistem. Med odmori je igral taniburaški zbor. Po izvršenem programu je sledila prosta zabava in ples. Ljudje so bili zelo dobro razpoloženi in jaz še sedaj ne morem spraviti svoj obraz v -tiste jezne, "kisle" gube, ka-koršne sem navadno navajen nositi; priredba mi bo ostala vedno v prijetnem spominu. Anton Simčič. (Na vašo opazko bomo odgovorili v eni prihodnjih izdaj tega li- bile prizadete v zadnjem ^trajku. Kaj sem za časa štrajka počel, lahko dokažem vsakemu radovednežu s pričami, toda vseni takim zatrdim že sedaj, da ni bilo moje početje takrat v nobenem oziru skebarsko. Dokaz zato je ta, du nisem mogel dobiti dela še cele štiri mesece po končanem štfrajku. Zahrbtno napadanje in obrekovu-nje je nizkotno iu ga vsak pošten človek sovraži. Ako veš proti nuni kaj nečastnega, tedaj mi to povej in drfkaži v obraz, ne pa za mojim hrbtom. Čudim s6 tudi, kako me more dolžiti skebstva človek, ki me niti ne pozna. To je predrznost brez meje. Moj nasvet je, da prideš na dan z dokazi, ali pa pre-kliči avoje trditve. To boš storil, če ti je osebna poštenost tvojoga bližnjega sveta. Jaz sem pripravljen vsakemu ddkazuti, kje sem bil in kaj sem delal za časa štrajka. Ko sem dobil nazaj delo pri C. F. and l. Vo., so me prentogar-ji vprašali, »kaj bi storil v slučaju ponovnega štrajaka. Odgovoril sem jim, da nisem bil še nikdar "two faced man" in tudi ne boni; s .tem odgovorom so bili zadovoljni. Delo pa sem dobil v hribih pri Olenvvood Springu. V tako lepili krajih sem dobil delo menda zato, ker sem "skebal". Dvomim, du družbe tako liagradujejo svoje pristaše. Frank Glavan. . S N Z tZA "SLOtNO" DBLO I velikodušni mogočnosti g. Žužka ;trav H srca in pomilovalno sase-L^ l*r®d ) jjsli kljub vsej resnosti njegovih | — r"1' Pueblo, Oolo. J .1 V tem me Take so torej glavne poteze go otu me je dne 2«. decembra zve kosila ljudi kakor kosi povsod iotlu o kakšnem iimiraniu vsled lakote ni bilo govorit. Sheboygan, Wls. — V soboto ve dva mestea bomo /naii. kako je danes ~ in anali bomo. t|ne 28. decembra, se je vnUlIvoranco propagatorja S. N. Z. vlčer, ko je bil pri rojnku K. Oee-h x< «,t vprašanje kot je pa itoutmijku-1v Shelmjganu shod. na katerem jej^rist "skupneaa" delovanja in v btneu, obdolžil atavkokavštva v dobrobit naroda r domovini. Mi zadnjem štrajku. (Kje in kdaj je da Slo venet nje >i\ il in larc drugo oblek« t.olovo je pomunikanjc veliko, saj traja že ,„llH;o|>;f ko^gm „n,ik" u" / nekaj let. ampak .lugoslov ani zaradi lega se m so imunrli in ludi ,»m. da organizira v naši nal^mo. da nam to dovolj karakteri-; bil ta štrajk. niste navedli Vred), ue l»o«lo v i, n par meoecili selbuii kampanjo r.a pobiranje ob.jrira pol**«;, v kakoHtnem se na-iN tka kor ne morem razumeti, ka-Na InemersKo vprašanje: "Kuj bi bil rajni, dragi rojak, leke in drugih potrebščin v prid!hajamo v tem slučaju in upamoJko more priti kdo a tako ahaurd-/dra\ in sit pod evmirjein ali kraljem, nli lačen in na« v morda j bednih naših rojakov v stari do. da gn na naši strani vai zaveda, no trditvijo, za katere nima no-m obodni domovini odgovarja vank zavedni rojttk: "Hojši movini. To bi bilo končno vse v mo. benega dokaza Ako pe ima dotič-trpim grdm hod, m ,n,n ie nekaj čana kakor po da hi u ti 1*1 redu in vse hvale vredno, sko bi! Ne nameravamo se nadalje pre- nik za to kake dokaze .zakaj Jih .f f u veUkonrhskeqa\n. govornik pri tem ludi ostal. Oči.Jrrkati s tem ali onim pustolovce*, ne navedet Jas mn lahko zatrdim Iralia \ehko slajša ,e drobtinica suhega nn.enjak« v svobodni h idno pa je Kila gori navedene mi- ali ena atvar je vse graje vredna, toliko, ds ni mojega imena v ne-domovini, kakor i*i Iona mena. ki ga .solip, $ot:e s u t nost i."' -t.............. «--.•________ t- -- '»— »___- • «_____ « —«_____VL . (lilbert, Minn. — Prošle božične in novoletne praznike so naše go-spodirtje zopet pokazale svojo kuharsko umetnost. Okusne potice in druge delilkatese so bile na na dnevnem redu, ki so dokazale ljubiteljem dobrih jedil, da znajo naše rojakinje kuhati tudi kaj boljšega, kakor krompir v "oblicah." Ker sem Član bečlarskega kluba, seveda nisem imel prilike uživati kuhinjskih proizvodov naših rojakinj, pa sem sam skušal svoje zinožnoati v kuhinji. Žal, da se mi je stvar ponesrečila. Pri tem delu me je zasačila tudi ena solnč-na roža, ki je prišla past svojo ra. dovednost v mojo bečlarijo, pa sc mi je nasmejala od srca. Bok ji daj še takega veselja, toda prosita ga, ne na moj račun, kajti posledice moram v takih alučajih trpeti jaz, sam. ker i zdobrih snovi ne morem napraviti dobrih jedil. Tu-ko sem jaz praznoval Božič. Tudi "flu" nas je obiskala Predno je odšla, je vzela s seboj več Slovence Vi tu pa jc pustila žalujoče ostale. Na društveno polje je prišlo sedaj neboliko več živahnosti. lT-pam, da nam Dramatično društvo priredi po Novem letu kako predstavo, kajti ua razpolago ima precej dobrih diletantov. Ker je advent prešel, so se pri-, čele naše "rožice" kljub minne-sotski zimi nositi precej ponosno. Kaj se bo dogodilo ž njimi do svete pepclnice, sedaj ae ne morem trditi, zato končam to poročile. Oilherteki pečlar. — Franeosko-amerifika flotila je na potu v Baltiško morje. — "Mail" v Londonu piše. ds si bodo zavezniki razdelili aeui-ške Hubmarinke po sledečem redu: Frane ija jih dobi \\ H*l»i» 1«. Japonska 7 in Amerika štiri. List ne pove, kaj se ima zgoditi t ostalimi, katerih je 127 in dali jih pridrži Anglija. —- Iz Kodanja poročajo, da j« blizo liiomoota na Tirolakem pripravljena večja italijanska armada. ki ima nalogo okupovati Mor nakovo iu vso Bavarsko v slučaju, da tam zavlada I»oljševizem. — Stavka praniogarjev v nemški Aleziji se nadaljuje. — Zavezniki so sklenili okupirati 4 'arigr»m mmn _ 12. Odbor zo javno okrb je raz-Blšcen iu mora takoj ustaviti svo-delovanje; Občinski svet, katerega je ivstrijsko vludu razpustilo 2. molu je zopet upostovljen iu bo tS&ljevul svojo funkcijo^' , kije je razj;lu«il goveriior. do je vrhovni poveljujk itolijun-armode imenoval g zvezane skupaj iu odpadlo list-je se ne tišči tesno tal, kot ob ču-su, če ima priti huda zimo. Dlaka na divjih živalih ni tako gosto kot pred prihodom ostro zime. Oooney je končal, du tuko narava nupoveduje. kakšna bo zima. DVAJSET MORNARJEV 0R0-PANIH V ZLOGLASNI HlAl. New York, N. Y. — Pet ln tri-deset mornarjev, ki so prišli nu suho ua dopust, je bilo oropanih v raznih zloglasnih hišah. Dvajset mornarjev so oropali in okradli za ves denar in vrednosti v e-'ni sami toki hiši. Izpoved mornarjev jc bila v detajlih tako poman-kljiva, da ni mogla policija nastopiti proti prizadetim hišam. LETALOI SO POLETELI OD O-BREZJA DO OBRESJA. ta češke stranke podpirajo Ma-aarika. Ženevo. 2. jan. — Informacije, li 00 jih prejeli Čehi v Švici, po-Irjujejo prejšnja poročila, da bo-■o vse češke politične stranke podpirale Musarika pri njegovem iflu narodne rekonstrukcije v tuladi republiki. Nevarnosti boljševizmu tam še ui. dasiruvno je Peška večidelj industrijalns dele L ('Viki delavci so socialisti, umik oni podpirajo demokrojeni kciolizem Lenin je pošlo! sgito-brje v češko rmlorsko okrožja, o-do zduj ie nima uspeha. Po Mnenju češke vlade ne eksistlrs . njo nobeno nemško-češko \ pro inje, Čehi priznavajo, ds so če il prebivalci v manjšini v ob-tajnih okrožjih, smatrajo i».» da |o ondotni Nemoi ponemčeni t V ii. — Novi voditelj stranke v angleškem parlamentu bo najbrž J. H. Thonias. Parlament se otvori v drugI polovici meseca januarja. _ Ignac Jan Paderewski, /liani poljski igralce nu 'glosovir, jc po svojem prihodu nu Poljsko postal vodja oddelku armade, ki ima nalogo pregnati nemške čete iz Poznanja. — Angleška vlada jc Izpustila iz zapora irske siiuifeinovce, ki so izvoljeni poslancem. Med temi je tudi grof Phmket, ki je bil iu-ternirun v Angliji. Nekaj sc go- ori, da bodo sinnfeinovcl poslali svojo mirovno delegacijo v Pariz hi zahtevali, da m« pripo/.nu Irska kot neodvisna republika. Angleška vlada je sklenila plačevali podporo od ♦<) do ♦!«') na teden odpuščenim vojakom toliko časo dokler nc dobe delo. O krog tri miljone vojakov je no I i IZMENJAVA ftOLSKEOA SVETA V MONTANI. Wasington, D. 0. Predsednik NVilson je dne 27. novembra podpisal proklamncijo, ki izločuje nsd 100,000 akrov pogozdene-ga svetu iz narodnih šum lilaek-feet in Klsthesd v Motit an i. Na tem svetu je tflH miljonov čevljev lesa. Vrflcd uslavljenja narodnih šum v Montaui, ui mogln država dobiti lastninske pravice do neiz-merjenih sekcij Iti iu 2t» v šumah. Jacksonville, Fla. — Osem or-modnih letalcev pod zepovedniš-tvom majorja Albert 1). Smitha je poletelo od tukaj v na Dorvovo polje pri Arkmllji, Fla,, ki tvori zadnjo postajo pri poletu od pu-cifičnego do atloutiškcgo ohrcjža. Slovenska Narodu U*IM«vI>«m 0. »ortU Podporna Jednota. lnliarp IT. hMl)» M v Ori. llltuvi*. GLAVNI STANi 2657 59 SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO. ILLINOIS. GLAVNI ODBOR ZA DOBO 1919-1922. Izvrševalni odbor. UPSAVNI ODSEK. rSSDSSDNIKi VlavMc C«i«)S«r. BOST SO S». UwnO«l» Ar*., CSk«g«. 10. rooeaaoaaoNiKi ahm« htmi, a*> i«o. CMMMSor«. r«., TAJNIKi J*Sn V»rS«rW. STOO 0» UmM« CIOm««. IU. TAJNIK SOI NIŠKKOA ODUKpCAi F*ul 0*f(.i, SOM S«. K»rU« A V*. CS IU SUAUAJNIKi AmUm J. TMm«, UM I. CU«r«. III. UeKAVITBU ULAZILAi pui» g«**«. SOU s^ aVoh CSIc««.. UI. fOaOffNI ODSKK. J«l« Aa*r*tf«. Rm Ml. C«a«i*Swrg. P«. J«h* UMOmtvmS, 000 N«y Si.. S»rtaafM0. IU. Marti* l»l«ilS>r. Sni STO. SmW%m. OSI«. rrw»S S—rak, 0000 Pran« A v«.. a*v«l»nS. OtU. SOLNllKI ODSSK. OSKKDNJK OKBOUei F*ul B.r»«r. nr^MOnlk. SOSO S. K.rl.v A v«.. Ckk«ff^ VZHODNO 0Ka0llKi SuSoil PlM«r»«k, Bm 430, SrM».vlll». r*. An I •« S«0i**S, Bm TS. WUk liiv.n, F«. ZATADNO OKKOŽJBi Amkmm šuUr, »n 104, Or—. Kon*., m jut«.«i».S Lm Kuhar, Im IM. OllSart, Min«.. M »mtnma4ll)a)a m aa.lav. Jaka VaHarkar, IM? U 0» Uw«0aW Ava., CklM««, lil. Vm prlteMa al*4a ^MUvania v «1. tavriavalaaan aSkaru m mJ potlj.j« M. falr«->Mm praOMOulku aaSaamafa aOkura. «l«ar aaalav ja M«r«J. Val prlalvl m «1. par«tal «0aak m m) pMlja)« m aa.lavw Jdto AnkraSH, In w Caaan»kwra, P«. Vm pHMlka pr«H uraOnOlvu |ImIU m aaj palljaja praSaaMIku Uakav«a«« aOkata VkacMC Ca«ikar)u, Val Oaptol ki 4ru«l apiai. «a«aaalU. aaU«l. i»ara v njem našel kupček nu-rezanega papirja. VABILO NA VESELICO IN SALOIGRO "TRIJE 2ENINIm, ki jo priredi društvo SLOGA, ST. 16, S. N. P. J. v nedeljo dn« 8. januarja v dvorani Harmonia, lat Av«. In Mineral St., Milwaukee, Wis. Pričetek priredbo ob 2, po-oldne. Na vsporedu bodo l t'uioustowu, Pu. — llenry Wil-Iiu m« je vpričo ljudstva na ulici J:......NTrr1,1 't,; gozd enak v velikosti in vredno- «nll. preden bo se ljudje zuvedoll. Stl pogozdenim šolskim sekeljam, W ^ nsJUbo pri otroolh sil odrsslllW oo ne smo ntkdsr wofl«riUr^KoMIJ lik oPlsdlti'*h|tli!oll|t Tonf oo* JoVal vsa« Stverafs Btlsam for Ltmgi (Severov Bolasm za Pljušol. Id J« /•!<) bt.jaloo IdrsVilo |»roU koilju, 6 M novorojanik« ulroIlO Ifl oOrM-. Cono 10 In OP oentov v vaoh loksrnah. _ so leto 1110 jo gotov In pripre vljop arospotovonjo v vseh lekarnah panersvflootoS W I SIVIMA C O i i dam mahiiis, io vva ,udi na«topi pevskih zborov. Pričetek igre ob 8. zvečer. Vntopnina v predprodajl 25c, i>ri vratih 35c. Vojni davek fe že uračunan v tei svo-ti. Za dobro pontrežbo tn zabavo bo preskrbljeno. ODBOR. (D«a. a t. Jon. M.».) ki so poslale trojno del narodnih šum. v solidnih blokih. Državo je izbrala v vzhodnem delu Molite-iic v zameno licpogosdenc šolske sekcije vladnega svelii, kl Imajo cusk značaj. Zamena sveta koristi Zdr um* rv • '/p »a« ^ #011111 1 Ma »»• • »»• • - - — - *---- oti iu skupno podpora znaša večVm«ii iu drtovi Montaql, kot pet miljonov dolarjev teden- j,, MVPl M.r|Mj i^ij sdruien v sko. skupno psreelo iu s tem Je iiooto — Italija dolguje Združenim Oba sto rudarja. Pred nekaj ineocl ota so sprlo rodi neke ženske, dasiravno sts bilo najboljšo prijatelja in ločila sta oe o smrt-nim sovraštvom v srcu. LADIJSKA ČASTNIKA STA 0» TOŽENA UBOJA. Pooris, 111. — Mrliško ogledni-4ka porota je obtožila kapitana • RAD SI ISVEDEL zo mojega prljsteju Mihaela Kcr-nel. Pred osmimi leti je odšel It. Clevcland, Oblo, nekom proti Co. loradl ln od tedoj nisem nič več slišsl o njem, rijudno prosim če bo čltsl oglss, da sem ml prijavi us moj naslov; p ran k Čssnlk, It. II ?l, Boi 30, Wsrrensville, Ohio. TrgovM s VMkovr«lno ilstolso a* prlporo^o vos alovanaklm ro-j«bom dubro In to^oo (MsKrtlbs. PUlt« v volom jcvlku. NmIov joi M. POGORELC, 7 W. Madison St, Room 808 CHICAGO, ILL. državo m en<) iitlljerdo in 810 miljonov dolorjev. — PrsihMMka nižjo zbornico ji SI\UIJIIV |'m* ' «" »»» •* •»• af-' • ™ |---— m - |H tudi olajšava za upravo sveta Herman V. Me.hlo In krmarja u. RAO SI IZVEDB L Izločen »vet je bil Izbran v to namen po obširni preisksvi, ki oo Nemški Avstriji ni nevarnosti sa republiko. Dunaj. 2. jan. - Dr. Hsuer. tusni ooelslHK in bivši urednik oo-rtsldemokrstičnegs glanilo "Ar-kiter ZeitungM ne Dunaju, sedaj tožnik zimoiijih /Jidev i//J» smrti Adlerjo. je dejel te dni v in-prvjuvu. ds ni boti. do bi Veki Ai*trija še k.laj |»^ola irkijo. Ljndf vo «* vedno »»lj u-rjuje v republikenismii; še <«elo ie TiroUkem, kjer je bilo pred :|| decelubro zaključilo zborova i ue iu gospodarski ursd v soglosju hje poljedelskegs tsjniks. — V Psrizu oe je razneslo govo- —1 '■" '■■ rica. da je morala ameriško sr- LOVEC IN ZNANSTVENIK 0 moda moralo plačati r»-ut od fron- VREMU .•oskih zekopov, v kater«! oe je na - j ---- hajala; ravno Jako oo morali A me-j Windaor. Oolo. — "Vlodnl u jo vodili državni organi Monta- je p^rcznil dne M julija m I. in Ej M ' potegnil s sabo v globočino o«em iu iHtemdeaet oseb. T. Wllliamso, kl sta vodilo neerrf-|kje so mMs1 o/*o^l rent «kI zekopov. ki rA4lnikl mi noprsvlje belina,vmsu«, <>* ** rv* pepelamm U Dolnjih Kolišč štev. 4 pri Ve likih Loščoh. V Ameriki je o- krog 1« let. f>iljene čltotelje pro KSASNO IZBRANO Sl.ACO sim če kdo ve zs njegov nsolov, do Tovio«uoM, lipov mi go nssnsnl sli ps če bo som čl- upiM. SveU oU pr«*«. lal .>«l«a no i oe mi izglosi no isoj is lovr»tei krnil eo|, •• j« roMik StfMJS a....... v. 0. » Worreii, h-iJa»( ' ' «k ii|Mi j r»vo«»vs»« poloSI «• ez««i I in« »ov»Hj« 10 reolav Tak«io 4*1 ................\gt aiM# m isil prl|K»wM»*kt volkrol mU NAPREDEK |Mlrokujejo[ »oro*ll» J)k a#4loJ, 4s jih M. jih vzeli N>m« » lik An prefikujejo TMM SS tfl mmm\ ----..I , ' hl,.IMrilll »unizer t ____------— dra Tsrdien. nsčelnlk smeriško- j niprfj»( j, dijal Ton, ] "Preevot«' U dru.. moa UnriU, hsfM jos ljudstva. Ako eo etrtnja a nj«n-, ml Idejami, podpiraj trgovce, ki\> otvom. from»oske vojne misije, izjavijo. ,tor love««, ki swioj lovi dlvječino do je govorico delo nemške prope <»1, obrežju reke Poudre In je pri gpnde. - 1 šel v mesto ds prods kože, ^ — Iz Rimo poročsjo ursdno. ds "O vremenu ne vedo oU ". j i« 100 000 Itslljemikih vojnih ; nadel je vel olsrl I «ver in »kha ^JffiSfSft[U r** .........- psojo z njimi ^ dl pronsjdejo, do omrti umo v Mleti, sinu po n lft rxmrnrn VnTVV AVTO M O1 • m »^i"1™' —ooalk ^"iszčssles? math midis, i Mr* Turk, T. V I.l«| ^ I ' 0 » L, .*«» * ANTON ZORNIK. i _ Mit—t Hm TM ■■■■rftl «M mrhl HralnU P, I.................... Vesti iz stare domoiiie. JU« CA S. URA U. WASHI*OTp*. D. C. U "HUmU". 11. »kL t. 1. Dar ameriških Jugoslovanov. — Ameriški Jugoalovsui »o, kakor poročajo bolandaki iliati, nabrali do tedaj 720 milijonov frankov zlata, katera avota naj tvori narodni dar ameriških Jugoslovanov novoustanovljeni Jugoslaviji. (In kaj bodo ameriški Jugoslovani odgovorili na to! Da bi imeli že vsaj toliko tisočev nabrali. Op. ur.) "Narodni Svat sa Itajersko je skleuil 12. t. m. pri seji sledečo izjavo: "Zahtevamo kot sestavni del države HHH. vse ozmelje dosedanje kronovine fttsjerske, kjer je prebivalo skozi zsdnjs stoletjs slovensko ljudstvo, brez ozirs na delno, vsled sistema umetno povzročeno ponemčenje navideznih jezikovnih J otokov Maribora, llamberga. Celja, Ptuja, Radgone in drugih, ki tvorijo vsled slo-venskegs kmrtskegs okoliša neločljiv del slovenske zemlje. Narodnim manjšinam se zagotovi za konito varstvo." Wilsonov odgovor Avstriji je Že došel ns Dunaj in vsebuje gle de nerodnih vprašanj v državi po drobnosti ter je tak, da se smo smstrati kot prlčetek mirovnih razprav, ker vsebuje določne predloge zs preosnove Avstrije. Z objavo Wilsonovegs odgovors ho Če jo počsksti eden sli dvs dni, ds bi ns t s nsčin prednost cesarjev oklie na narode. Zgodovinska seja hrvatskega sabora* JUG. C AS. USAD, WASHINOTON. D. C. 29 oktobrs je Imel hrvatski sabor sejo, kateri so prisostvovsli vsi poslsnci in cels vlsda in ki Ao po svoji važnosti ostsls vedno zapisana v analih naši* narodne borbe kot eden nsjavečanejših dogodkov v prvih dneh nsšegs osvobojen ja. O tej seji poročajo sta-rokrsjski listi: Ob poldesetih je otvoril predsednik dr. Medskovič ssborsko sejo. Prisoten je ban ln cela vlada. Prisotni so tudi vsi poslanci iu celo virilisti. Poleg poslancev sede v dvorani tudi člani Narodnega Veča, delegati iz vseh naših krajev. Po otvoritvi seje je, vstal narodni poslanec .Hvetosar Prlbičevič lu stavil sledeči predlog: Ssbor naj zaključi, da se s tem prctrgsjo vsi ustavni odnošaji med Dalmacijo, Slavonijo, Hrvatsko iu Reko ter Ogrsko ua eni v.rsui, kskor tudi med hrvatsko iu Avstrijo na drugi strani. Poživlja se Sabor dalje, da progla si uagodbo med Ogrsko ln Hrvat sko, kakor tudi vse ostale ustav ne člene preklicanim in neobstoječim iu ds sc mors zsrsdl tegs smatrati odslej kraljeviiia Hrvatska. Dalmacija iu Slavonija \ vsakem oziru avtonlmnim in ne odvisnim od Ogrske in Avstrije.' Svoj predlog je utemeljil slede čfi Narod Hrvatske, Slavonije in Dalmacije neče imeti nikakHi od nošsjev več niti z Ogrsko niti j Avstrijo. On zahteva edino to, ds *e zjedini celokupni jugoslovsn ski narod v njegovih etnografskih mejah, od Soče do Vardarja, v svobodno in neodvisno državo. Sabor nima pravice, ds definltiv no odloči notranji ustroj države, !:er predstavlja on ssmo en del našega troimenega « naroda. Ta pravica bo pripadala bodoči kon-atltuautl, ki bo ugotovila obliko In ustavo. Vsekakor bo nova država ustanovljena na najširši demokratski podlagi in po načelih popolne enakopravnosti nacionalne in socialne, Predsednik je dal ta predlog na glasovanje; aprejet je bil soglasno1* dolgotrajnim, urnebea-tiim klicanjem in o dohravaujem vaeh narodnih zastopnikov iu pri-šotnega občinstva V sahorsko r.bomieo je prišel tedaj vojni komandant, general Nnjarič s šefom hrvatskega do-1 mobranstva. polkovnikom Miha j luMeeni, \ spremstvu več genera lov in častnikov, da na ta način dokažejo, da jc vojska z narodnim zastopništvom. Posdravljenl »o hili /. burnimi kliei; Živel« ua rodna vojska! , Po sprejetju predloga S\ Pre-blčevlča je utemeljil poslsuec dr viča, Pribičeviča, dr Paveliča in baus dajo posebej (tiskati in naj se razširijo po vsej deželi. Tudi ta predlog je bil soglasno sprejet. Ko je bilo narodu oznanjeno, kaj je sabor zaključil, jc nastslo nepopisno navdušenje. 80.(>00 lju dilj je začelo navdušeno klicati, vojaške godbe so začele igrati, množic« pa prepevati narodne pe sni. Sprejet je bil tudi predlog Ra-diča, de se prepreči vsak Izvoz ži veža na Ogrsko iu v Avstrijo. Podpredsednik dr. Magdič, ki je prevzel predsedništvo, jc zaklju čil nato sejo, povdarjajoč, da bo sklical drugo, kadar bi to potreb-uo. Zastopniki so sc nato razšli z burnim klicanjem. Nepregledna parada manifestantbv se je razvr stils po mestu mrd .klicanjem in prepevsnjem narodnih pesmi. Tekom cele manifestacije je vladal najlepši red. 'Zatem je vstal bsu Anton pl. Mihalovič, burno pozdravljali od poslancev iu naroda, ter izjavil v imenu vlade, da sprejema hrvatska deželna vlada oba predloga in da izroča celokupno eksekutivo v roke Narodnega Veča,, (Dolgotrajno odobravanje). Ako bi mu to gotovi faktorji zamerili, jim ima on na to odvrniti samo to, da se tudi sam čuti z vsem srcem in dušo kot sin tega naroda in dežele in da /.arsdi tega ne more drugače delati. (Urnebesno klicanje iu o-dobra vanje.) V ZAŽELJENI DEŽELI. ■ JVO. CAS. IJSAO, WASHINGTON, D. C. Ljubljanski 'Slovenec' in 'Slovenski Narod' sta priobčila v številkah od 5. in 7. oktobra pod gornjim naslovom dva zanimiva članka Fr. pl. Šukljeta o razvoju narodne ideje med Jugoslovani, o njenefti uresničenju ter o ureditvi bodoče naše države. Ker se dotika v njih mnogih važnih vprašanj, ju prinašamo v celoti In dobestdno: Prelep, uprav vellčansten jc dsndsnes pogled na vsdramujočl sc narod slovenski! Kaka globoka izprememha od onega zgodovinskega trenotka sein, odkar je nepozabni naš voditelj Jan. Kv. Krek o pravem času in z mogočno roko med trpeče naše ljudstvo vrgel odrešilno besedo, jugoslovansko deklaracijo. Že je ideja pripravljena bila v naših srcih. Ko je tedaj nastopila ua dan, razširjala se s čudovito hitrostjo po celem slovenskem ozemlju ter zmsgovito prodrla do najoddaljenčjše ogrske koče. V enem glasu so se strnile vse naše želje ln strankarska prizadevanja : "Dajte nam Jugosla vijol" Tn tako silna je narodna volja, tako izrazita njena odloč nost, ds so v naprej brezuspešni vsi poskusi, ustavljati se mogoč- vstal naš narod, vzbudil ga je ii zaspanosti bojni vihsr, kateri sedaj pretresa vesoljni svet. zaveda sc sedaj svoje Isstne moči in nikdar več se ue bo klanjal nepoklicanim jeroboui iu ueuparvičeuim tlačiteljem. Ves narod naš, Slovenci, Hrvati in Srbi, združeni smo v eni želji iu zahtevi, v oci-gled celega sveta tir j amo svojo državno m upravno samostojnost, svojo lastno streho, svojo JUGOSLAVIJO. Vič več. a tndi — nič manj I Tu nima mesta za kramar sko barantanje, tu ni več prostora za ono pobuljen psevdo-diploma tiško prekanjenost, katera bi naj-rajše pod krinko državniške mo drosti zadušila sveti plamen narodne navdušenosti, s prozornim namenom, da bi dotičnik v vre čem pepelu, zgorelih narodnih nad sam si — pražil in cvrl svojo mastno pečenko! Toda baŠ ker je tako omamljivo lepa ideja našega u pravnega zdru ženja, se Čujejo — in to časih i prav rasne strani — pomisleki ln dvomi o njeni praktični izvedljivosti. "Kako bomo pod svojo Testno upravo mogli shajati mi Slovenci, Hrvatje in Srbi" — vprašujejo oni — "mi, ki smo razdvojeni po tisočletni zgodovini, razdeljeni celo po svojih veroizpove-danjih. že dolga stoletja brez ožjega stika in prometa, da, celo na-hujskani in naščuvani eden proti drugemu?" Tn z druge strani se zopet kdo oglasi: "No, pa recimo, da se nsm posreči, zamisliti si tako državno in upravno obliko, s katero se da shajati — kako je pa bomo mogli plačati sami, mi sinovi zanemarjenih in sedaj zaostalih dežel, veči norna opustošenih in osiromnšenih po grozotah svetovne vojne? Mar ne bo finančni polom naravna po sledica naše samostalnosti?" To so pomisleki in ugovori, katerih nc kaže ošabno in prezirljivo odklanjati "a limine". Iz njih se poraja dolžnost, resno premišljevati o načinu, kako in ped ka-kerimi pogoji utegnejo najbolj shajati nafe dežele in njih prebivalci pod syojo novo domačo streho. Nikoli se ne bomo prerano ba-vili s temi temeljnimi pisanji. Torej sem opravičen i jaz. ako sc hitim naloge, v tem članku načrta-ti osnutek o bodoči naši upravi, in ker sta uprava iu ustava ozko spojeni ined seboj, se bom nioral nehote dotakniti, dasi le z mazinccfi-prckočljivega ustavnega problema Predobro znam, da bo moje delo nepopolno in površno stesa-no, polno peg in marog. ua premnogih mestih nezadostno In pomanjkljivo. AH to me ne plaši! Dovolj, če sprožim diskuzijo o stvari, ki nujno zahteva javni in- Deseti brat. ROMA*. Spisal Josip Jurčič. (Nadaljevanja.) Olej, zakaj mi nisi poprej povedala, da bi mu ne bila toliko prizadela, vedoč, da ima samo tebe v glavi. Pa vendar mi je moral obljubiti, da pride drugi tedeu enkrat k nam. Tačas mu boni pa malo ponagajala s teboj, če sinem. On mi ni ničesar povedal, ali nazadnje sem ga vendar izpregie-dala, kaj je pravzaprav. Pa poprej si rekla, da o -tem nekdo ve, ki bi ne imel vedeti. Kdo je tof" "Marijan!' pravi Manica. "Na, prava reč! To ni vse nič! Ja/. ne vem, zakaj -bi se zato žalo-stila. Če ga ne maraš, pa ga ne maraš, kaj ti more.." "Veliko žalosti mi'lshko stori. Ou je prsv svoj človek; včasi se pokaže, kakor hi imel nekaj dobrega srca in zato sem ga imela rada, dasi bi ga ljubiti nikdar ne bila mogla; včasi jc pa zopet tako trmast in ves drugačen. Danes je nalašč iskal prilike, da sva govorila. Morala sem slišati čudna očitanja od njega, ki mu nisem nik-dsr ničesar obetala. Bil je ves čas divji in rotil se je, ds hoče Lov-reta spraviti iz naše hiše, preden bo minil teden. češ. da -purftil svoje mesto 1h šel domov Ali zopet ni vedel, kako V-.....'' & Stalno delo za petdeset stalnih rudarjev!! še pedeset stalnih rudarjev lahko dobi stalno delo za bodoči dve leti v rudnikih IDAMAR COAL Company, v Idamar, Indiana okraju — Pennsjrivania. 1 Delo za nadaljni dve leti povprečno po šest dni v tednu je zagotovljeno rudarjem pri ti družbi, ker imajo velike kontrakte za velike družbe. Slovenski rudarji!!! Ste si li zagotovili stalno delo za bodoči dve leti? Delate li s polno paro? Ste li zadovoljni z vašim življenskim stanjem kjer se sedaj nahajate? Veliko itevilo rudnikov je že zaprtih—in še le je nekaj tednov od kar jem za neko število let. Z besedo stalno hočemo reči, da boste delali po sest dni v tednu. nejša cesta med evropsko eelino in,gla kdaj radeti trpeči človeški rodi južno iu vzhodno Arijo, vzhodno Afriko iu daljno Avstralijo! To Je naše ozemlje in kako je ljudstvo, katero tod prebiva? Po fiiamo ga iu lahko *e nanj rana Ante Pave I h* svoj nujni predlog. &amo! Skozi dolga, mračna stolet- — morajo se ustaviti tudi pri bo.J sauski upravi in njenimi pngujhni-J mi posledicami l Ne, a upravno organlzaoijo. katero imamo danes Se v naših jugoslovanskih pokrajinah, si l»omo THE IDAMAR COAL COMPANY potrebuje še pedeset stalnih, treznih in delavnih rudarjev. Mi hočemo delavce kateri so pri volji stalno delati. Delavce ki so privoljni zaslužiti do $100.00 na plačo za, bodoči dve leti. Delavci, ki niso zmožni zaslužiti te svote na dva tedna ne maramo. Mi smo že plačali do $250.00 za dva tedensko plačo. Rudarii. ki čeznavadno radi pijejo se ne sprejmejo pri nas v delo. Mi hočemo dobiti delavce, kateri se lahko vzdrže trezni. Delavce, ki bodo prišli na delo ob ponedeljkih in po praznikih. Ako ne morete prestati brez opojne pojače teaaj mi vas ne maramo — ne gubite časa, ker mi vas ne maramo. Tukaj je še nekaj praznih stanovanj, katera se oddajajo v najem družinam. Imamo tudi veliko poslopje z dvanajstimi sobami, katerega so preje rabili superintendenti za urad. To poslopje oddamo v naiem prvemu boarding-bosu, ki pride sem z večjim številom stanovalcev. Poleg tega i-mamo še tri velika stanovanja, v katerih imajo družine lahko delavce na hrani in stanovanju. Vsi rudniki so opremljeni z dvigalom, v njih ni plina, ne vode in ne škrlovine. Rabiio se odprte svetilke. Rudniki so deset let gtari in imajo dobro streho, linijski rudniki. V Idamar mestu so kinematografična gledališča, biljardnice, in plesne dvorane. Cericve in šole, mesto je le nekaj milj oddaljeno od mesta Cly-mer, Pa. Zapomnite si: Stalno delo za stalne delavce. * 1 * ,v Stalno delo aa bodoči dve leti. n Prinesite ta oglas seboj. Pridite pripravljeni za delo. Oglasite se pri Superintendentu ogla Mr. James WadetT kupna ekaekntlvna ol»la*t v Dal- troimenski naš nnnid navzlic rob-maeiji. Hrvatski In Slavoniji pre *tv» in bolečini vendar nevpog- njeno svojo moč edino ]M»oblaš)'-eiio. da vodi politiko in da izvršuje vso ohlant v njej Poslanec Dušan Popovlč pre dlaga, uaj *r govori dr Medako- da naj sabor »klene, da «.e eelo-|ja zasužnjen iu feptan je ohranili^ n,°sli pomagati. Moreta je zgolj sodna uprava vsaj v Avstriji, kstero bomo mogli prenaša na Narodno Veče SIIS. ki je njeno svojo moč in Mlavnost' Le v*fH nespremenjeno. Sko- zavedal *e nijvoje sile in potrpež r« P«vapd drugod trehalo l»o ko. Ijlvo i« klonil svoj tilnik pod težki renitlh sprememb. Jarem, ki mi ma sa nakladali ao Tako torej s prvim nsčelom. na •«dje. prevzetni Madisri In nem koje se na alntija moja rarpravs. škl "flcrrenvelk'*. Danes pa jc (Dalje prihodajil) THE IDAMAR COAL COMPANYv IDAMAR, INDIANA COUNTY, PC NNS YLV ANI A. (N. Y. C. and Penna. železnica.) Opomba: Ako vam ni mogoče priti osebno, ali ako želite svoi prostor pri delu zagotovljen pišite na Mr. G. A. Springerja, 2 Smithfield Street, Department A., Pittsburgh, Pa., kateri vam bo podal potrebna pojasnila v vašem jeziku.