g e o g r a f s k i o b z o r n i k32 33 vse bolj usmerjeni prav v tisto, kar po- nuja Slovenija: "small scale" turizem s pestro ponudbo doživetij v lepem in zdravem okolju. Sedaj je ključno, da se turizem s prostorskimi akti sklad- no umesti v okolje. Za konec je gost- ja izpostavila pereče vprašanje, kje do- biti kvalificirano delovno silo za delo v turistično-gostinskih obratih. Mesec dni kasneje (7. 4.) nam je Katja Vrtačnik Garbas z Oddelka za geo- grafijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani predstavila turizem z okolj- skega vidika. Kot enega največjih izzi- vov turistične industrije v prihodno- sti je izpostavila klimatske spremem- be. Na predavanju s pomenljivim na- slovom "Zimsko-športni turistični produkt prihodnosti – nabiranje re- grata?" nam je dokazala, da se vplivi klimatskih sprememb na turizem že kažejo. Ker so smučišča v Sloveniji na relativno nizkih nadmorskih višinah in je tako zagotavljanje snega na mno- gih smučiščih že zdaj problematično, lahko predvidevamo, da bo na zim- sko-športni turizem pri nas močno vplival že zelo majhen dvig tempe- rature. Če se bodo povprečne tem- perature dvignile za 2 °C, se bo meja zanesljive zasneženosti v Sloveniji dvignila na 1500 m in več, kar pome- ni, da bo, dolgoročno gledano, eko- nomsko upravičeno le še obrato- vanje smučišč na Kaninu, Krvavcu in Voglu. Največji in zaradi smučarskih tekmovanj v svetu najbolj znani slo- venski smučarski središči Mariborsko Pohorje in Kranjsko Goro pa z vidi- ka smučarskega turizma najverjetneje čaka bolj žalostna prihodnost. V jesenskem sklopu smo nadaljevali tam, kjer smo ostali spomladi. 14. ok- tobra nas je obiskal dr. Igor Žiberna z Oddelka za geografijo Filozofske fa- kultete Univerze v Mariboru. S pre- davanjem "Trendi spreminjanja višine in trajanja snežne odeje v Sloveniji" nam je razložil, da se podnebne spre- membe ne kažejo le v spremembah temperatur, pač pa postajajo čedalje očitnejše tudi spremembe v obliki in razporeditvi padavin. Izpostavil je dej- stvo, da so alpska smučišča, ki leži- jo pod nadmorsko višino 1200 do 1300 m manj perspektivna za bodo- če investicije v smučarsko infrastruk- turo. Tematiko zimsko-športnega tu- rizma je gost presegel s podatki, da so spremembe v obliki zimskih pa- davin pomembne tudi z vidika erozi- je, saj meteorna voda v tekoči obliki v času izven vegetacijske dobe pred- stavlja večjo možnost za nastajanje novih erozijskih žarišč. Po predavanju se je razvnela živahna debata, med katero je dr. Žiberna predstavil svoj pogled na dejstvo, da je bilo v zadnjih letih kljub segrevanju ozračja na viš- jih legah nekaj zim "rekordnih" (naj- debelejša snežna odeja v Sloveniji je bila izmerjena aprila 2001!). Na Martinovo smo s trezno glavo prisostvovali predavanju dr. Lučke Kajfež Bogataj z Biotehniške fakul- tete. Po letu dni je bila dvorana Zemljepisnega muzeja končno spet vsaj za silo polna. Gostja je izpostavi- la, da so klimatske spremembe tu in da je za marsikaj že prepozno, zato je predavanju dala naslov "Podnebne spremembe in nacionalna varnost". Poudarila je, da se mnoge spre- membe odvijajo mnogo hitreje kot so predvideli klimatološki modeli. Zavest ljudi in motiviranost je viso- ka, nam pa še zmeraj manjka politič- ne volje. Nujno bi potrebovali urad ali službo za prilagajanje podnebnim spremembam, saj le-te vplivajo na prehransko varnost, dostop do pitne vode in energije. S predavanjem je dr. Kajfeževa dokazala, da posledice podnebnih sprememb že ogrožajo tudi našo nacionalno varnost. Čas za preprečevanje sprememb je minil, sedaj je na vrsti prilagajanje! Bojan Erhartič Napoved geografskih večerov spomladi 2009 10. marec Aleš Smrekar: Socialno- ekonomski vidiki vrtičkarstva v Ljubljani Vrtičkarstvo je kompleksna dejav- nost, ki zadovoljuje eksistenčne, fizič- ne, zdravstvene, socialne in psiholo- ške potrebe. Površine z vrtički se v Ljubljani pojavljajo na zelo različno ranljivih in različno velikih območjih, od nekaj deset kvadratnih metrov do nekaj deset hektarjev. Vrtičkarstvo je praviloma dejavnost starejših in manj premožnih občanov. Večina jih živi v gosto pozidanih blokovnih naseljih, polovica med njimi je upokojenih, le tretjina zaposlenih. Na bližnje vrtičke se odpravijo praviloma peš ali s kole- som, na bolj oddaljene pa z osebnimi avtomobili in tudi avtobusi mestnega prometa. Glavni motivi za ukvarjanje z vrtičkarstvom so neposreden stik z naravo, rekreacija in sprostitev ter last- na pridelava zdrave hrane. Večina jih je zadovoljna z razmerami za vrtičkar- stvo in si želi obdelovati vrtiček tudi v prihodnje. V predlogu prostorske- ga načrta Mestne občine Ljubljana je predvidenih le 0,55 km2 vrtičkarskih površin, kar je več kot trikrat manj, kot je bila površina vrtičkov leta 2005. 14. april Borut Vrščaj: Tla ljubljanskih vrtičkov, onesnaženost, vsebnost hranil ter potencialni vplivi na okolje in zdravje meščanov Tla v urbanih predelih izpolnjujejo predvsem okoljske funkcije, medtem ko je funkcija pridelave hrane manj pomembna. Slednja je prisotna bolj v sklopu socialno-ekonomskih funkcij poročilo, napoved g e o g r a f s k i o b z o r n i k34 tal kot dela urbanega prostora. Tla v mestih zaradi vplivov človeka izkazu- jejo zelo veliko raznolikost. Kljub temu jim je skupna značilnost, da so veli- kokrat onesnažena, pretežno zaradi emisij prometa in industrije. V okviru vrtnarske rabe tal pa v tleh pogosto ugotovimo visoke vsebnost rastlinskih hranil.Vrtički v Ljubljani so razprše- ni po mestu in se nahajajo v različnih talno-okoljskih sistemih: na šotnih tleh Barja, kislem ilovnato-glinastem aluvi- ju na zahodu ter na tleh karbonatne- ga prodnega zasipa nad vodovarstve- nimi območji na severu in vzhodu. V prispevku bomo predstavili ugotovit- ve raziskovalnega projekta. Predstavili bomo pestrost lastnosti tal ljubljanskih vrtičkov, onesnaženost tal in nekate- rih pridelkov, možna tveganja ter vpli- ve na zdravje ljudi, rabo fitofarmacevt- skih sredstev, vsebnost glavnih rastlin- skih hranil in potencialne možnosti onesnaženja podzemnih voda. Geografski večeri so ob 19. uri v dvo- rani Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU na Gosposki ulici 16 v Ljubljani, dvakrat v spomladanskem in dvakrat v jesenskem obdobju. Pridržujemo si pravico do spremem- be programa. Bojan Erhartič Alumni klub geografov Univerze v Ljubljani je 23. oktobra 2008 v TC Ramovž blizu črnuškega mostu v Ljubljani pripravil prvi medgenera- cijski kostanjev piknik. Mikavni sade- ži in intenzivno oglaševanje dogod- ka sta privabila večje število mladih in malo manj mladih geografov. S ko- stanji, pivom in vinom smo se sladkali pozno v noč. Prijetno druženje, s ka- terim smo pokazali, da znamo geo- grafi "stopiti skupaj" in se poveseliti. Alumni klub geografov je bil, v sode- lovanju z drugimi geografskimi insti- tucijami, organizator tradicionalnega prednovoletnega srečanja vseh ge- neracij geografov, ki je bilo 16. de- cembra v hotelu Union v Ljubljani. Izpolnjene so bile vse obljube z vabi- la: veliko dobre volje, primerna glas- ba, dobra večerja, zato na snidenje ob letu osorej! Simon Kušar poročilo Mali ... ... v naslednji številki Geografskega obzornika. Družabno-geografske aktivnosti geografov ob koncu leta 2008 Toplo vzdušje na geografskih družabnih srečanjih (foto: Simon Kušar).