VEDNIK tASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA PTUJ, 13. novemfj'^!! 1969 LETO XXII., šl. 45 CENA 0,50 DIN udi naše ceste v programu epubliškega cestnega {klada iplanu za modernizacijo cest v ptujski občini govori predsednik ran jo Rebernuk: Pred nedavnim je bil v jutomeru sestanek pred- ednikov OS Ljutomer, Or- lož, Ptuj in Radgona. Ob- avTiavali smo predlog inve- ticijskega plana vzdrževa- <,ja in rekonstrukcije ccsrt Id 1971. do 1975. leta, ki ga je izdelalo mariborsko cest- 10 podjetje za svoje območ- je. S predlogi in pripomba- mi ga bodo predložili repu- bliškemu cestnemu skladu laradi upoštevanja omenje- nega območja pri moderni- laciji cest V prihodnjih letih. V razpravi smo dali pred- nost pri rekonstrukciji in Inoderni^aciji cestam, ki po- tezujejo omenjene občine 1 cestam, ki so pomembae a posamezno občino. Glede na velike potrebe je pomembna povezava pro- jt; Gomili do Vidma ob Sčav- ii;ci, proti Lenartu, v ptuj- ikl občini pa Ptuj—Maj- iperk. Vztrajati moramo, da se naše območje temeljito in •iosledno obravnava, saj smo vsa povojna leta pri Jiiodernizaciji cest zapostav- ljeni za drugimi območji, ^'abo stanje naših cest smo '5 nekajkrat predočil: repu- J-/škemu cestnemu skladu, »■ je menil, da se naj s kon- kretnimi predlogi vključimo y razpravo še pred sprejet- i^ni dokončnega programa ^ razvoj cestne mreže v Sloveniji. Glede na sred- stva, ki so na razpolago, bo mogoče uvrstiti naše ceste v republiški program. Po- trebna bo soudeležba obči- ne. Njen delež bo določen z dogovorom s cestnim skla- dom. Z dodatnimi predlogi smo soglašali s planom mari- borskega cestnega podjetja, ki predvideva v ptujski ob- čini modernizacijo nasled- njih cest: Zlatoličje—Ptuj in dalje proti Ormožu do hr- vatske meje (tod je predvi- dena modernizacija ceste kot so jo pred nedavnim uredili od Maribora do Zlatoličja). Nadalje je v programu mo- dernizacija ceste Ptuj—iVIaj- šperk, Lenart—Ptuj, most prek Drave pri Borlu in ce- ste Ptuj—Vurberk, Suha ve- ja—Videm, Ptuj—Gomila In proti Vidmu ob Sčavnici Rogoznica—Dornava. Cest- nemu skladu smo predlagali da naj vključi v progran tudi ceste na haloškem pod- ročju, ki bi pridobilo pred- vsem s cestami MacelJ—Ptuj Majšperk—Ptuj in cestam: skozi Podlehnik, Leskovec Cirkulane, Bori in relacije Videm—Leskovec. V Tedniku bomo obveščal: o nadaljnji razpravi glede modernizacije cest. Zahte- vali smo namreč javno raz- pravo o modernizaciji cc.^t v kateri naj sodeluje vsa slovenska javnost, ki naj bc enakopravno upoštevana v programu, o katerem bo razpravljal IS Slovenije in republiški cestni sklad. ZR Pijte zdravje Sfovenskili goric: rimljan^ souvignon, iaški rizling, zeleni silvanec, beSi burgu4idec, tramlnec, šipon, odlična mešana vina-haložan in podlehničan! VREME Do nedelje, 23. novem- bra. Prvi krajec bo v nede- ljo, 9. novembra ob 16,45 Uri. V času. ko je v Slove- Ijiji in tudi v drugih po- krajinah, padlo precej 'Ježja, predvsem v soboto novembra in v nedeljo ^ novembra, smo ostali v \tuju in olfolici brez pada- vin. Rahlo je deževalo le ^ soboto 8. novembra v Predpoldanskih urah. Tudi za prihodnji teden ni Pričakovati večjih pa- davin. Bo lepo vreme in ^3 ta letni čas še kar to- Plo. Alojz Cestnik 50-LETNICA GLASBENE ŠOLE V PTUJU Glasbena šola v Ptuju sporo- ča, da bo v soboto, 15. in v nedeljo, 16 novembra ob 18. uri, proslavila svojo 50-letnico. Glasbena šola je bila sicer v Ptuju ustanovljena že leta 1878, torej pred 91 leti, vendar je za nas posebno pomembno 50-letno obdobje slovenske glasbene šole od leta 1919 do letošnjega leta, ko proslavlja- mo njeno 50-letnico. Naključje je hotelo, da ta naš jubilej sovpada s prosla- vo 1900-letnice našega mesta. Prvotno je bila proslava do- ločena za mesec maj, a smo jo morali preložiti, ker adaptacij- ska dela v šoli tedaj še niso bila končana. Ker šolska kon- certna dvorana lahko sprejme le 130 obiskovalcev, smo se mo- rali odločiti proslavo razpore- diti na dva dneva. Na prosla- vo 15. novembra bomo pova- bili predstavnike republiškega sekretariata za prosveto in kul- turo, predstavnike skupščine občine Ptuj in družbenopoli- tičnih organizacij, predstavni- ke Glasbene akademije, sred- njih ter ostalih glasbenih .šol, nekdanje učitelje naše šole. predstavnike javnosti oziroma družbenih skupnosti v šolskih odborih in delovnih skupnosti glasbene šole v zadnjem deset- letju, predstavnike kulturno- prosvetnih organizacij in šol ter raznih delovnih organiza- cij iz Ptuja. Druga proslava, v nedeljo, 16. novembra, je namenjena predvsem staršem sedanjih učencev glasbene šole in vsem zainteresiranim občanom me- sta Ptuja. Ob jubileju bo delovna skup- nost šole izdala publikacijo »50-letnica slovenske glasbene šole v Ptuju«, ki jo je napisal Drago Hasl. Slovenska Glasbena šola v Ptuju je v 50 letih svojega de- lovanja veliko prispevala k oblikovanju kulturnega, zlasti pa glasbenega življenja v na- šem mestu in okolici. Pokrovitelj proslave je pred- sednik občine Ptuj Franjo Re- bernak. V imenu delovne skupnosti naše šole se zahvaljujemo predvsem skupščini občine Ptuj in Stanovanjskemu podje- tju Ptuj, ki sta nam prenovila šolsko poslopje, učne prostore in koncertno dvorano. Hv^ala tudi vsem Bstalim, ki so nam na ta ali oni način po- magali ter nam omogočili, da lahko 50-letni jubilej šole do- stojno proslavimo. »Razgovor ob ponedeljkih« Dr. Stane Pavlic predaval v Ptuju Minuli torek je bil v Ptuju dr. Stane Pavlic, predsednik komisije za gospodarske odno- se s tujino pri IS SR Sloveni- je. Na občinskem komiteju so ga sprejeli predstavniki druž- benopolitičnih organizacij in SO Ptuj. med drugimi Franc Tetičkovič, sekretar OK ZKS Ptuj, Franjo Rebernak, pred- sednik SO Ptuj. Viktor Krajnc, direktor Delavske univerze. Za- tem je predaval članom druž- benopolitičnih organizacij iz Ormoža, Ptuja in Slovenske Bistrice o monetarni krizi v Evropi in v svetu ter o polo- žaju našega gospodarstva in dinarja Govoril je tudi o nuj- nih spremembah našega carin- sko deviznega režima. V letošnji izobraževalni se- zoni obnavljajo ptujske druž- benopolitične organizacije že znano obliko obravnavanja ak- tualnih družbenopolitičnih, go- spodarskih, kulturnih in zuna- njepolitičnih tem, ki so jih imenovali »razgovori ob sre- dah«. Zaradi koordiniranja med Delavsko univerzo Mari- bor bodo letos predavanja ob ponedeljkih (tokrat je bilo iz- jemoma v torek). Ta oblika družbenopolitičnega predava- nja je namenjena predvsem članom družbenopolitičnih or- ganizacij, ki potrebujejo pri svojem delu poglobljeno po- znavanje družbenih dogajanj pri nas in v svetu. ZR Dr. Stane Pavlic, Franc Tetičkovič in Franjo Rebernak med sprejemom pri komiteju v Ptuju. STRAN 'z TEDNIK — ČETRTEK, 13. NOVEMBR^ V republiški skupščini se v iem tednu med drugim na- daljuje razprava o osnutku resolucije o okvirih ekonom- ske politike in politiki zbira- nja ter uporabi sredstev za splošno potrošnjo v letu 1970. O njej bodo razpravljali tu- di delegati občin na svojem prvem zasedanju, ki ga je sklical predsednik skupščine Sergei Kraigher za četrtek, 13. novembra lt>69. Glede na nova ustavna določila ki so bila sprejeta v začetku leta. mora.j-0 delegati občin, zbra- ni na zasedanju v republiški skupščini, dati o njej svoje mnenje še pred odločanjem v pristojnih zborih, t. j. v re- publiškem zboru in enotnem zboru delovnih skupnosti. Dolžnost pristojnih zborov pa je. da bodo o stališčih de- legatov občin razpravljali in sklepali. Za brolce TEBWKA govGJl Fromjo ©'©toj, oMHlik za ce'rte In os J cfoiiotike pri S§ Ptyj: M — Kako so se fiibale cene in življenjski stroški v de- vetih mesecih letos? Dinamičem porast gosa.)- darsike akti:vnosti v prvih de- vetih mesecih letos je spremljal izrazit porast cen na vseh področjih. Na višjem nivoju ponud- be in popraševanja je pri- šlo do nestabilnosti na tr- žišču zaradi občasnih sun- kovitih premikov cen. Pre- miki in nestabilnost so v na- vedenem obdobju najmoč- nejši od začetka izvajanja gospodarske reforme, to je fx3 1965. leta. Poleg nara- ščamja proizvajalčevih cen je zaskrbljujoče močno na- raščanje cen v trgovini na drobno. Se vedno je hitrejše naraščanje cen v prodaji na drobno pri proizvajalcih, ki cene svobodno oblikujejo glede na razmere na tržišču. To velja predvsem za pro- izvode lesne, ofcutverr. tek- stilne, gradbene in živilske industrije. Cene prehrambnim proiz- vodom v prodaji na drobno £0 porasle v obdobju janu- ar—september v primerjavi z istim obdobjem lani za 7,5 odst, tobačnih izdelkov in alkoholnih pijač za 11 odst., tekstilnih izdelkov za 10,6 odst., obutve in usnja za 11.5 odst., kurjave za 3,9 odst., cene pohištva in gosp()(j; ske opreme za 9,10 ^ gradbenega materiala zai' odst. V tem obdobju so se dv • nile tudi cene storitvam: stanarinah za 16,8 odst, ' krojaških storitvah za | odst., pri drugih obrtnih sj. ritvah poprečno za 10 j v gostinstvu poprečno zj odst.; pri tem je bila ct jedil višja za 12,5 odst. ' Dv:ga,nje cen ima moč: vpliv na zvišanje življei skih stroškov, ki so v dsi' tih mesecih letos v pr:rr.(' javi z istim obdobjem ij^ porasli za 8,7 odst. Ce p: mer jamo letošnji z larisi septembrom je porast v in znaša 10,5 odst. Vi življenjskih stroškov it ptujski občini le nekol nižja od republiškega prečja, ki je 9,4 odst.. it nekoliko višja od jug« vanskega poprečja, ki j« odst. — Kako so se gibali os ni dohodki? Večja proizvodnja, v produktivnost dela in gos darska akti\Tiost na v;š nivoju je omogočila tudi plačilo višjih osebnih doi kov. Nominalni osebni hodki so v omenjenem dobju poprečno višji v spodarstvu za 18,8 odst negospodarstvu za 17.1 a oziroma skupaj za 18.6» Osebne dohodke so na;l povečali v industriji in govini. V kmetijstvu, S< darstvu in komunali povečanje poprečnih c- dohodkov sorazmerne V negospodarski dej; je najvišji porast v i. nem razmerju pri šoli'- financah. Iz podatkov je ra: da je bil poprečni dohodek v letošnjih dev^. mesecih 1015 dinarjev. ' primerjamo zvišanje no< nalnih osebnih dohcdk'' zvišanjem življenjskih sH škov, ugotovimo, da so i* škov, ugotovimo, da so realni osebni dohodki v* času dvignili za 9,1 oda — Je letošnji porast <^ nih dohodkov v popreiJ' celoti pokrival povJš* cen življenjskih potrebš« Menimo, da je leto- > rast osebnih dohodkov Vj prečiu v celoti pokrival' višanje cen življenjskimi' trebščin, saj podatki l^^* jejo celo porast re^ osebnih dohodkov. Ne na to, da je letos v pt'J občini tak porast os^, dohodkov, vendarle uŽ"' Ijamo. da je poprečni dohodek še vedno republi.škega poprečja ^ odstotkov. Sospsddfski barometer To jesen potrošniki mnogo bolj pozorno spremljajo raz- pravo o gosi>odarski politi- ki v prihodnjem letu kot so delali to sicer. Tokrat je raz- prava o zaščiti potrošniških žepo^' mnogo bolj določena. Glede na nevarnost, da bi življenjski stroški v janu- arju prihodnjega leta naglo in občutno poskočili, je v obravnavi predlog, da v pri- hodniem letu ne bi povečali najemnin in električne ener- gije. V tem trenutku je težko na-povedati. kateri predlog bo obveljal. Kot je znano je eden izmed nalog refor- me uvedba ekonomskih na- jemnin, da bi bilo mogoče hitreje graditi nova stano- vanja in bolje vzdrževati stara. Ker tega ni bilo mo- goče urediti čez noč. je bilo to raztegnjeno na štiri leta, Zadnja etapa te dobe bi naj bila prihodnje leto. Istoča- sno zahteva elektrogospo- darstvo podražitev električ- ne energije ter zagovarja to s podatki o deficitnem po- slovanju ter da glede na to ne more zagotoviti graditve novih energetskih objektov. VOZEL Vozel je težko presekati, ker so zahteve prvih kot drugih upravičene, pa tudi tistih, ki ocenjujejo gibanje življenjskih stroškov. Ce bi namreč sprejeli te predloge po podražitvah, bi se pove- čali življenjski stroški v prihodnjem januarju za 4 odstotke, do konca leta 1970 pa celo za 10 odstotkov gle- de na letošnje leto. Takšen razvoj bi lahko imel škodlji- ve posledice ter je razumlji- vo, da je treba ustaviti na- daljnje podražitve, ki jih je bilo letos dovolj. Strokovnjaki so za začas- no »zamrznitev« najemnin in cen električne energije, zato pa govorijo nekateri podatki: v zadnjih petih '.?- tih je bilo zgrajenih v .lu- goslaviji 700.000 stanovanj, kar pomeni, da na tem pod- ročju ne zaostajamo za pla- nom in da tore^ glede n.n io začasna stagnacija glede zvi- šanja najemnin ne bi po- vzročila večje škc«de. STALIŠČE G1 ed e el ektr ogos podarstv a je stališče zveznega izvršne- ga sveta znano: vprašanje cen je treba povezati z inte- gracijo v tej veji gospodar- stva in možnostmi razširje- ne reprodukcije. Elektrogo- spodarska podjetja so zelo hitro izračunala in dostavila pristojnim organom predlog za podražitev elektrike, a- nalize o organizaciji te go- spodarske veje pa nikakor ne morejo izdelati. V zad- njem času so celo vedno bolj vidne tendence po nadaljnji drobitvi elektrogospodar- stva, torej pc^vsem v na- sprotju z zahtevami skupno- sti, ki vidi perspektive te veje v njeni večji integrira- nosti. Čigavi argumenti bodo prevladali, bomo videli v kratkem. Potrošnike v tem trenutku veseli dejstvo, da se skrbi zanje bolj kot do- slei. To bi labko pomenilo, da bo v bodoče posvečene več skrbi usklajevanju do- hodkov z življenjskimi stro- ški ne samo zaposlenih, tem- več tudi upokojencev, ki jih podražitve najteže prizade- vajo. MS. KS PTOJ Gramoznice \ud\ za potrebe krajevnih skupnosti; z lasfino asfaltno bazo bi ceneje asfaltirali; velik pomen krajevnega samoprispevka in pomoči Zatem, ko so si predstav- niki občinske skupščine, družbenopolitičnih organiza- cij in krajevne skupnosti Ptuj ogledali novo asfaltira- ne ceste v ptujski okolici, so se udeležili razširjene seje sveta krajevne skupnosti. Lojze Cene, predsednik KS Ptuj je v poročilu o de- lu KS poudaril pcmen kra- jevnega samoprispevka, ra- zumevanje občanov, ki so prispevali dodatna sredstva za izgradnjo in moderniza- cijo cestišča (letos 6 km). Pohvalil je tudi razumeva- nje in sodelovanje ptujskih podjetij, ki so prispevala večmilijonska sredstva in ptujsko kreditno banko, ki je odobrila posojilo. (Po- drobno o delu KS, o zbira- nju in uporabi krajevnega samoprispevka ter o asfalti- ranju cestišč, o stroških in o načrtih asfaltiranja v pri- hodnjih letih smo že poro- čal: v eni izmed prejšnjih številk Tednika v intervju- ju z Lojzetom Cencom.) To- krat še nekaj iz razprave o komunalni ureditvi, pred- vsem o cestah, ki so današ- njemu človeku nujno po- trebne. Franc Masten je med dru- gim dejal, da bi gradnjo cest in oskrbovanje pocenili, ('Konec na 6. str.) seje KS Ptuj. Koto: S. Kosi )NIK — ČETRTEK, 13. NOVEMBRA 1909 STRAN 3 ;@|e so Slovenska Bislificss aclo¥olji¥i rezul- ati v gospodarstfu )aseženi rezultati poslova- najvažnejših področij ipodarstva so zadovoljivi. Ijo se je industrijska pro- odnja v primerjavi z lan- ) povečala za 25,3 odstot- Posebej močno pa se je i'ecal izvoz in sicer za 32 stotkov. Dosežena dinamika indu-' ijske proizvodnje je večja tiste v republiki in zvezi, ljub velikemu povečanju predvidevanja za letošnje [o le niso uresničena in je rast nekoliko manjši od edvidenega. Ob tem je za- inivo dejstvo, da planira- h rezultatov ne dosegata sti dve podjetji v občini, ki a v sedanjem obdobju na- dili največji skok naprej, ista Impol in tovarna Ste- :enih izdelkov. TURIZMU SE VEDNO EPAMO V letošnjem letu jQ turi- Učni promet, ugotovljen na novi nočitev, nazadoval za idaljnjih deset odstotkov, ljub vsesplošnemu pojastu iveje gospodarstva v Slo- miji. Iz dosedanje realiza- ie velja ugotovitev, da je idlo predvsem število do- mačih gostov, ki pa predvi- jvajo skoraj 90 odstotkov sega turističnega prometa občini. Gibanje turistič- e§a prometa in s tem zve- 'gibanje prometa v gostin- "U v zadnjih sedmih letih 2že, da je samo število no- tev padlo za eno četrtino u 4000. Ugotovljeni so tudi 'bili vzroki nazadovanja, ki :v pretežni meri objektiv- «?a značaja, predvsem po- linjkanje materialne osno- ' in finančnih sredstev. *tošnja turistična sezona še lifrat opozarja, da ob takem i^nju materialne baze, ka- tudi dosedanjih prije- tov večji napredek v pri- '^nje ne bo zagotovljen, ^to bo potrebno v mesecih J' prihodnje turistične se- N posvetiti temu področ- ^ gospodarstva večjo pozor- "'''st Ln mu zagotoviti nor- ^'^rie pogoje za nadaljnji 'JSIVIETIJSTVU NEKOLIKO UPOV Letošnji pridelek sadja je slovenjebistriški občini iz- l^en. Ob tem pa velja ome- i!'"' da je sadje izredno kva- '■}f^o in čisto tudi s tistih ^aovajakov, ki niso tako '^Sovani kot razni plantaž- ni'[fasadi. Zaradi tega je ob- ^Ja-l problem prodaje. Del- fešitev Se je našla v do- Joru s Povrtnino iz Ma- ^^^3i. vendar bo kliub te- Hj*^ <>stalo precej sadja ne- V "^Sa. Tudi odkuD živi- ■fll^ v letošnjem letu 2.5- ' večji kot v lanskem le- tu. Ta dva podatka pa nam ne dajeta upanja za nekake izredne rezultate, ampak bo potrebna kmetijstvu še več- ja pomoč (investicije), če bo- mo želeli v slovenjebistri- škem kmetijstvu do.seči pre- porod kmetijstva. Takšnega mnenja so bili tudi odborniki na zadnji se- ji skupščine občine, ko so predlagali, naj bi se tudi za kmetijstvo izdelala analiza stanja, v kateri bi se videlo kaki^ne pogoje ima kmečki človek z delom na svoji kme- tiji za življenje. Tako bo e- na naslednjih sej skupščine občine posvečena delno tudi vprašanju slovenjebistriške- ga kmetijstva. B. H (^'hm\ ZC5 ScG^GpsrcJcijo »»Jože Locko« ¥ prifiodrije tesnejša s^delovciiife s poslovnimi rezultati v obratu za kooperacijo »Jože Laclco« nas je seznanil Rudi Mlakar, računovodja. V pri- merjavi z lanskim trimesečnim poslovanjem je trgovska de- javnost dosegla višji promet za 5.9 Vo. Ostanek dohodka ie manjši za 3,2 V» in sicer zaradi večjih obveznosti. Proizvodna dejavnost je dosegla manjši promet za 15,5 Vo. Vzrok temu je opuščena reja živine v last- nili pitališčih. Izgubo lastnega pitališča iz I. polletja in koope- racije živine v nekaterih proiz- vodnih okoliših so krili z do- hodkom iz boksov in mlečne proizvodnje. Storitvena dejav- nost je dosegla manjši promet za 15.5 "/o, stroške pa povečala za 6,1 "/o, zaradi česar izkazuje delno zgubo. Izguba je pove- čana pri avtoparku. Prav ta- ko izkazuje izgubo žaga v Cir- kulanah. V primerjavi z lanskim tri- mesečjem je uspeh poslovanja nekoliko boljši, vendar glede na večje obveznosti in osebne dohodke ostane manj za sklade. O smernicah poslovanja obra- ta za kooperacijo nam je go- voril inž. Milan Koren, direk- tor obrata za kooperacijo. V naslednjem letu nameravajo obrat za kooperacijo tesno po- vezati s kooperanti. Zaradi te- ga so v novembru že organizi- rali razgovore s kooperanti po vaseh. Vodijo jih strokovnjaki obrata. Obrat za kooperacija želi ugotoviti v kako proizvod- njo se bodo kmetovalci usme- rili. Pri načrtovanju proizvod- nje želi obrat kmetovalcem po- magati in svetovati. Za dome- njeno proizvodnjo bo obrat lažje zagotovil dovolj repro- dukcijskega materiala in lažje organiziral proizvodnjo in pro- dajo. ZR vlogo sindikatov Skrb za poudarjeni} Na plenumu občinskega sin- dikalnega sveta, ki je bil v pe- tek v Ormožu, so razpravljiili med drugim o kadrovski poli- tiki, o oceni dosedanjega dela, o likvidnosti v gospodarstvu, o splošni oceni gospodarstva v ob- čini ter o ugotovitvah in aktiv- nosti sindikalnih podružnic v ormoških delovnih organizaci- jah. O tem je poročal Lojze BA- LAZIČ, predsednik občinskega sindikalnega sveta Ormož. V razpravi so ugotovili, da je v posameznih delovnih organi- "Zacijah aktivnost sindikata pre- šibka, to pa se odraža v red- kem sestajanju in slabem infor- mranju članov kolektiva o delu in sklepih organov upravljanja. Na plenumu so razpravljali tudi o pomoči Banjalučanom, ki jih je prizadel potres. Občinski sindikalni svet je iz svojega skromnega proračuna prispev.il za Banjaluko 50.000 S din, pri- spevek pa so v obliki eaodoev- ' nega zaslužka aH določenega od- stotka od osebnega dohodka brez posebnih težav velikoduš- no odstopile tudi vse de^orne organizacije. J. S. 96. rojstni dan Morije Damiš iz Ptuja Te dni nredstavniki ptuj- ske krajevne skupnosti obiskali najstarejšo ptujčanko. Marijo Damiš, ki je pred kratkim pro- slavila 96. rojstni dan. Med obiskom so ji podarili skromno darilo, ki se Ra je zelo razvese- lila. Se bolj je bila srečna za- radi obiska, saj je dejala, da jo prav to. da se še spomnijo na- njo, najbolj osrečuje. Marija Damiš živi v PreSer- novi ulici. Kljub vi.soki staro.^'ti zadovoljivo sliši, vidi in govori. Tudi noge jo dobro »neseio«. V.sak dan jo obiskuje m^eovaJ- ka krajevne skupnosti in lo os- krbuje s potiebnim za življe- nje. Cestno pedjelje, obrcal PJuj vzdrževali ceste Lani nam je zima pošteno zagodla. Med drugim^ je za- padlo toliko snega, da se ni- kakor nismo mogli izkopat: iz njega in ga dalj časa od- straniti z ulic, trgov in cest. Nekatere ceste so ostale dalj časa neprehodne, na ptuj- skih ulicah so bili ogromni kupi snega, ki smo jih roč- no in strojno odstranjevali. Glede na to smo se napotili v obrat cestnega podjetja Maribor v Ptuju in se zani- mali, kako se pripravljajo na snežne padavine, poledi- co in druge nevšečnosti, ki ovirajo promet in ogrožajo varnost. Jože Stumberger, šef ob- rata, je povedal, da v pri- meru tolikšnih padavin kot so bile lani, snega ni mogo- če odstraniti z vseh cest v enem dnevu. Lani so delali vsi delavci takorekoč noč in dan z vsemi razpoložljivimi stroji, zaradi nenehnega sneženja pa uspeh ni bil za- dovoljiv. Njihova naloga je tudi najprej z vsemi silami in sredstvi usposobiti pro- met na gla^apih cestah, šele za tem na stranskih. Na zimske nevšečnosti, ki ovi- rajo promet, so pripravljeni. Jože Stumberger je dejal, da naj prebivalci, predvsem pa otroci postijo cestno pro- metne znake, ki jih dodat- no postavijo in imajo še večji pomen v snegu (snežni koli, zmaki za poledico in podobno). Učitelji naj šolar- je opozorijo na pomen zna- kov, da jih ne bixio odstra- njevali s ceste. Stanko Rogina nam je po- vedal, kako ie organizirana zimska služba v njihovem obratu. Imenovali so štab zimske službe, ki razporeja delavce in stroje po potrebi. Obveščanje o neprilikah na cestišču je organizirano. Ce- starji so dolžni obvestiti s svojega terena na poledice, snežne žamete... Na ormo- škem in ptujskem območju imajo osem postaj, s katerih po telefonu obveščajo cen- tralo o stanju na cestišču. Določili so tudi prioritetni red pluženja cest. Najprej morajo splužiti cesto od Ma- ribora (od Tezna" prek Ptu- ja do Ormoža). Omenjena cesta mora biti vedno v brezhibnem stanju za vsako ceno. Druga po prioriteti do- ločena cesta je od Ptuja do Slovenske Bistrice, tretja pa od Ptuja prek Spuhlje do Zavrča. Na teh cestah ne sme priti do zastoja. Upo- rabiti je treba vso razpolož- ljivo mehanizacijo in delav- ce, če ne gre drugače. V drugo prioritetno skupino pridejo druge važnejše ceste v občini. Ko odpovedo lese- ni plugi in ni več pe.5ka za te ceste kot je predvideno, ostanejo take kot so, ker zanje ni namenjeeiih več sredstev. V normalnih zi- mah so očiščene. Ceste če- trtega prioritetnega reda se plužijo samo enkrat in take ostanejo. Niso deležne zado- voljivega čiščenja še posebej ob večjih padavinah. Po planu pluženja je določeno, na katerih cestah plužijo z lesenimi in na katerih z že- leznimi (avtomobili) plugi. Obrat ima 7 železnih plugov, 20 lesenih plugov, planiran: so tudi trije buMožerji od ptujskega Agrotransporta in en buldožer v Ormožu Plu- ge bodo montirali na sedem tovornjakov in vlekli s 36 traktorji kombi;nata in za- druge. Slednji bodo vlekli lesene pluge. Za vsak plug je določen voznik in cestar, ki ga spremlja. Oba vesta, kam morata iti v primeru potrebe. Poskrbeli so tudi za posi- panje cestišča, in sicer po prioritetnem redu; najprej posipi je j o asfaltno cestišče, kjer je največji utrip pro- meta. Stroje za posipavanje montirajo na tovornjaku. Stroj za posipavanje s soljo, ki bo vozil iz Maribora prek Ptuja v Ormož, bo iz Mari- bora. Za posipavanje kritič- nih cestnih odsekov navozijo posipni material in cestar je dolžan, da ga posiplje v pri- meru potrebe. Silosi za pe- sek so že pripravljeni, in sicer v gramoznici pri Ro- ku, v Loki, Osluševcih in v Orm )žu Lotos b.xlo posipa- vali samo v ovinkih, cestnih vzponih in na drugih ne- varnih mestih. Ob prvem sneženju bodo trosili tudi sol. 120 ton je vskladiščene v Ptuju, 40 ton pa v Or- možu Vozniki naj po kon- čani vožnji sperejo vozila, ker sol »nagrize« lak in plo- čevino ter pospešuje rjave- nje. Uporabniki cestišča naj bodo še posebej previdni med srečanjem s plugom, posebno z motornim, na glavnih cestah, da ne bo prišlo do nesreče pri izogi- banju. V primeru potrebe lahko brez objave zapremo cesto za ves promet za dve uri in medtem 'Krstimo cest- ne odseke in jih usposobimo. ZR Čiščenje snega je povzročilo lani veliko težav STRAN 4 TEDNIK — ČETRTEK, 13. NOVEMBRA Je ¥ sadjarstvu perspektiva? Živinoreja, vinogradništvo in sadjarstvo so bodočnost slove- njebistriškega kmetijstva. Takšne ugotovitve so bile iz- rečene v zadnjem letu in pol mnogokrat. O tem so se izra- zili kmetijski strokovnjaki kot kmetje. In kakšna je situacija danes? Če pogledamo najprej kmetij- ski kombinat KZ Slov. Bistrica vidimo, da je ta v zadnjih letih investiral precej deset milijonov starih dinarjev v aktiviranje površin v dolini Ložnice, na pragu pa je novi kredit za do- Ilončno melioracijo tega pod- ročja. Razen tega so pred leti začeli z obnovo vinogradov, ki jih bodo verjetno spomladi do- končali. V lanskem letu so ra- zen v kooperacijskem sodelova- nju popolnoma opustili rejo ži- vine za zakol. Situacija v zasebnem kmetij- stvu pa je še mnogo slabša. Ži- vinoreja je na psu, čeprav se je v letošnjem letu situacija za malenkost popravila na boljše. V zadnjih dveh letih je proble- matičen odkup vinskega mošta zaradi zalog kmetijskega kom- binata. Težje pa je s sadjar- stvom. Število plantažnih in- tenzivnih sadovnjakov je ma- lenkostno v primerjavi s stari- mi sadovnjaki. Potrošnik oziro- ma trgovina sta postavila tak- šne pogoje, da je težko prodati tudi tisto kmečko sadje, ki bi za trg bilo primerno. Zaenkrat še nihče ne ve, koliko je takšnih hektarjev sadovnjakov, ki jim kmetje pa tudi kmetijski stro- kovnjaki ne pravijo več sadov- njaki. Ze na zadnji seji skupšči- ne občine Slov. Bistrica je zagle- dal belo luč predlog: »Sekiro v roke in takšne sadovnjake iz- trebiti!« Ni napačna misel. Toda skup- ščina občine se še ni izrekla, da bi potem znižala davke za te površine. Razen tega pa ni do- volj sredstev, da bi začeli po vsej občini s plantažnimi nasa- di. Upanja kljub temu so. Le- tošnja obilna letina je prisilila odgovorne v občini in kmete, da so začeli nekoliko resneje razmišljati o tem problemu. In rezultati? Po vsej verjetnosti bo hladil- nica v Celju razširila svoje ka- pacitete za 400 vagonov sadja. V njej naj bi našlo svoj življenj- ski prostor tudi slovenjebistriš- ko sadjarstvo. Obljubljajo se tudi sredstva. Kako in koliko, je zaenkrat še težko reči. To- da nekaj teh sredstev bo vse- kakor odpadlo na to občino. Kmetijski kombinat pa zaenkrat nima namena širiti plantažnih nasadov. Zato želi povečati pro- čati z obnovo vinogradniških nasadov. aZto želi povečati pro- izvodnjo kvalitetnega sadja v kooperaciji z zasebnimi proiz- vajalci. Ob takšnih možnostih bo morala reči svoje tudi slovenje- bistriška davčna politika. Z davki vsekakor ne bi smeli obremenjevati nasadov v obno- vi. Pa tudi z drugimi sprošče- nimi davčnimi ukrepi bi morali pomagati zasebnemu kmetijstvu. Sprijazniti se moramo namreč z mislijo, da bi nam bili takšni ukrepi le v korist. .. Torej se že za prihodnje leto pojavljajo pogoji, ki bi ob na- črtni in planski politiki poma- gali rešiti v nekaj letih eno pa- nogo kmetijske dejavnosti. Ali bomo pristopili k reševanju te problematike dovolj resno, da kmet zopet ne bo ostal kratkih rokavov? Od razprav h konkretnemu delu Komisija za programsko usmeritev kulturne dejav- nosti pri občinski konferen- ci SZDL Slovenska Bistrica je na svojem zboru, ki je bil posvečen bližnjemu občne- mu zboru, razpravljala o ne- katerih pomembnejših smer- nicah za nadaljnje delo na področju bistriške občine kakor tudi izven nje. Ob tem so potrdili svojo osnovno vlogo — vodenja in nadaljnjega razvoja kultur- ne dejavnosti. Posebno po- zornost pa so posvetili najtes- nejši in vsestranski povezavi vseh kulturnih institucij na območju občine in konkreti- zaciji njihovega dela. Na tej osnovi so določili tudi os- novne skupine delovanja, k: so ga razdelili na amatersko in poklicno gledališko življ. nje, klubsko dejavnost, ževnost in spomeniško va- stvo ter glasbeno izobraževj" nje. Njihov skupni namen ^5 zbuditi med občani čut I, slovenske, jugoslovanske , svetovne kulture. Nadaljuj, delovanje na tem področi. bo mnogo lažje ker v poj;' meznih krajih občine že de lujejo kulturna društva, ka terih nosilci so predvsej mladi kulturni delavci. Po daljšem kulturne^ mrtvilu, ki je vladalo v striški občini, je v zadnja obdobju opazit! kvaliteta premike in porast te dejav, nosti (kar se še posebno moč. no odraža med vaškimi dru štvi.) 'Zadnji rezultati pak* žejo, da bodo tudi kulturn življenje v samem centri občine Slovenska Bistric doživelo dolgo pričakovan izpolnitve in kar je še po membnejše, prešli bodo o razprav k konkretnemu d( lu. Viktor Hori 15 let proizvodnje v Kidričevem Te dni poteka petnajst let od začetka proizvodnje v to- varni glinice in aluminija »Boris Kidrič« v Kidričevem. Zato je prav, da ob tej pri- ložnosti pogledamo na pre- hojeno pot tega največjega delovnega kolektiva v naši občini. Osvoboditev izpod nem- škega zavojevalca v letu 1945 nam je prinesla svobodo in kup ruševin sirom naše do- movine. Osvobojeni jugoslo- vanski narodi so si začeli graditi boljše življenje v so- cialističnem družbenem re- du. Nova oblast pa je nso- rala vložiti ogromne napo- re, da bi se dežela dvignila iz zaostalosti. In kdo je ta- krat poznal Strnišče in kdo si je takrat predstavljal, ka- ko velik industrijski objel^t bo zrasel na Dravskem oj- Iju? Toda intenzivna grad- nja objekta zveznega znača- ja je kmalu rodila prve sa- dove. 21. novembra 1954 je stekla v tovarni glinice in aluminija poizkusna proiz- vodnja. Takrat je začela to- varna vračat: družbi, kar je ta vložila vanjo. Ob otvori- tvi, ko so si tovarno ogle- dali tudi prebivalci Dravske- ga in Ptujskega polja, t: ni- so zaman dejali: »Zdaj ve- mo, kam je hi] denar nalo- žen.« Kako so gradili tovavno Temelje tovarni je posta- vil okupator zaradi svojih osvajalskih načrtov. Pred iz- gonom mu je uspelo odpe- ljati tudi skoraj vso opremo, ki jo je pripeljal za tovarno glinice. Tako so našli po osvoboditvi le izvršenih 70 odstotkov gradbenih del za proizvodnjo glinice in 5 od- stotkov opreme. S pravo in- tenzivnostjo so začeli grad ti tovarno v letu 1947, ko je bil izdan odlok o osnovanju gospodarskega podjetja »To- varne glinice in alumin']f Strnišče«. V tem letu so for- mirali upravo in pripravili potrebno dokumentacijo. V naslednjem letu pa sc začeli graditi bloke. Dve le- ti kasneje, 8. junija 1950 je bil v tovarni izvoljen prvi delavski svet. Tako je ko- lektiv v Kidričevem, eden prvih v naši domovini, ki je stopil na pot samoupravlja- nja. Ob tem pa se je gradnja z vso intenzivnostjo nada- ljevala. V aprilu 1953 je od- jeknila sirom naše domovine žalostna vest o smrti revo- lucionarja in heroja Borisa Kidriča. Na pobudo kolekti- va je takratna Ijuds-^a skup- ščina SR Slovenije dala to- varni ime po tem velikem možu naše ljudske revolu- cije, Strnišče pa se je pre- imenovalo v Kidričevo. Po letih težkega in napor- nega dela so 21. novembra 1954 v tovarni glinice in alu- minija »Boris Kidrič« prvič prižgali peči. Začela se je proizvodnja. Čeprav v začet- ku poizkusna, je 28. febru- arja naslednjega leta začela tovarna redno obratovati. Od takrat do danes proiz- vodnja raste iz leta v leto. Tovarne ne poznajo samo v ožji in širši domovini, am- pak sirom v svetu. Vzporedno s tovarno se je razvijalo tudi naselje, v ka- terem naj bi živeli člani ko- lektiva. V letu 1948 lahko zabeležimo prihod večjega števila ljudi. Po gradnji blo- kov in restavracije se je za- čela gradnja četverčkov. Ne- kako i-stočasno v letu 1956 dobi Kidričevo zdravstveni dom. Z razvojem naselja pa se je istočasno odvijalo kul- turno in športno življenje. KUD Svoboda, DPM. šport- no društvo Aluminij, tabor- niki, mladina. TVD Parti- zan in druga društva so me' prebivalstvom naselja našla svoj življenjski prostor ne zaradi društev samih, am- pak iz potreb in zaradi bolj- šega počutja našega delov- nega človeka. B. H. V LEVANJCIH, OZIROMA V SVETINCIK NE BO MOSTU Prehod |)rek Pesnice bodo rešili z zamenjav zemlje in z ol)vozom. Sredstva, ki bi bila pi trebna za most, bodo namenili za komunali) Dolrebe. Te dni si je komisija za premostitve ogledala ob- močje Pesnice. Z rezultati ogleda in posveta nas je se- znanil dipl. inž. Dušan Su- hadolnik. referent za kme- tijstvo pri SO Ptuj, član ko- misije. V kom'L«;iii so bili pred- stavniki KK Ptuj, OS Ptuj in krajevne skupnosti Tr- novska vas. Namen ogleda je bil ugotoviti, ali je nuj- no premostiti Pesnico na območiu k. o. Levajnci in k. o. Svetine! oziroma Ločič. Komisija je pregledala do- voz s travniških površin, ki so po regulaciji Pesnice ostale na levem bregu; tu je 30 do 40 ha, od tega v družbenem sektorju 15 ha. Komisija je ugotovila, da je izvoz iz teh površin mogoč po nabrežnem nasipu Pesni- ce do novega mostu v Sp. Velo vlaku in skoz! vas (Sp. Velovlak) po cesti četrtega reda v Levajnce. Po ome- njeni poti je okoli 5 km. Razdalja prek eventualno zgrajenega mosta bi bila 2 kilometra. Pot skozi Velo- vlak je znatno boljša kot ti- sta naravnost. V primeru, da bi gradili most, bi bilo treba zgraditi tudi dovozno cesto. Celotna investicija b! bila po predračunu 25 mili- jonov starih dinarjev. Po mnenju komisije je bolj preudarno tolikšna sredstva vložiti v gramozi- ranje komunikacij na ob- močju Pesnice. To bj bi večji gospodarski pome: Gradnja mostu bi vsak .'. omenjenih travnikov bret.if nil z najmanj milijon sta:i dinarjev. Vprašanje je tudi trajn^i lesenih mostov, kakršen u bi bil po predvidevanjih :. omenjenem prehodu. Pod- ben most v Sp. Velcv'akui po petih letih potreben neralnega popravila. V Ločiču in Sveiincih zemljišča, ki so jih z resv lacijo odrezali od matici^ zemljišč, zamenjal KK P.»J ki zemljišča že zamenju.' in jih namerava zamevM v naslednjih .Iveh letij Predvidevajo, da po letih ne bo več probie* premostitve Pesnice na oi"^ njenem območju. Komisija je po ogledu " gotovila. da bo v naslednif letu treba hidromeliorirJ' na nekaterih regulirani.*'. močjih. Dosedanja regU'^ cija povsod n! bila zadoV' Ijiva. _______________2^ OBVESTILO IZ UREDNIŠTVA: Lidija^ Ljuba iz 2. r. gimnazije, va]' pismo je prišlo, kakor sta 1^ ko ugotovili v prejšnji ki TEDNIKA, prepozno. mo, da bosta v bližnji pr'*'^ nosti našli priložnost, da kaj napisala za objavo. lObčni zbor sindikata storitven i h dejavnosti občin Ptuj in Ormož V soboto, 15. novembra 1969, bo v prostorih delavskega klu- ba Franc Kramberger v Ptuju občni zbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti ptujske in ormoške občine. Delegati občnega zbora bodo razpravljali o aktualnih proble- mih gospodarjenja in samo- upravljanja v delovnih organi- zacijah obrti, trgovine, gostin- stva, komunalne in stanovanj- ske dejavnosti. Na občnem zboru bodo izvo- lili nov plenum in predsedstvo medobčinskega odbora sindikata ter strokovne odbore za trgo- vino, gostinstvo in turizem ter odbor za obrt, komunalno in stanovanjsko dejavnost. F. E. pNIK — ČETRTEK, 13. NOVEMBRA 1969 STRAN 5 !akon o gozdovih: la ali ne...? jvlislim, da je ena naših blstve- |h napak ta, da stalno hočemo kampanjskim delom popravl- napake iz preteklosti. Zakaj ikšna nuja okoli sprejemanja ovega zakona o gozdarstvu? 0im, da problemov zasebne- a kmeta ne bomo rešili s tem akonom. Šele celovitejša ob- avnava kmetijstva, ki zajema el splet problemov in med nji- ji tudi gozdarstva, bo dala tak- ne rezultate, kot si jih vsi že- jnio, je dejal na zadnji seji se- recarlata sekcije za kmetijstvo irl lO OK SZDL Slov. Bistrica epubllški poslanec Ivan Pučnik, iiradl teh in pa še drugih vzro- iov so na seji sprejeli sklep, da joŠljejo republiški konferenci jZ priporočilo, da se naj naj- irej obravnava celotno kmetij- iivo kompleksno in naj se šele lato pristopi k sprejemanju za- ionov, ko bodo vsi problemi pregledani iz vseh zornih ko- tov. Razprava, katere so se ude- ležili tudi predstavniki gozdne- ga gospodarstva, je nakazala na več drugih problemov. Vsi pri- sotni so se Izrekli za enotno •ospodarjenje z gozdovi, prav ako s tistimi, s katerimi uprav- ljajo kombinati, gozdna gospo- darstva in zasebniki. Večkrat ie dogaja, da so kmetijski kom- l«natl v prednostnem položaju fred gozdnimi gospodarstvi, ki upravljajo z dvema tretjinama gozdnih površin last SLP. Kot specializirana enota morajo les dobavljati nekaterim prolzva- 'lakem po ceni, kot jo narekuje [predelovalna industrija. Kme- iijski kombinati, ki nimajo te zveznosti, upravljajo pa z eno tretjino gozdnih površin SLP, pa si lahko poiščejo boljšega tupca. Precej jasna stališča so zavze- li tudi glede plačevanja biološ- ke amortizacije (delne) tistih Izmetov, ki nimajo blagovne proizvodnje, ampak uporabljajo ifs le za domačo porabo. Gozd- ^ gospodarstva Imajo namreč jtroške z odkazom, žigosanjem 'I>d., medtem ko porabniku tc- P lesa ni treba plačati biološke jmortizacije. Ker pa delo pla- nino mora biti, ga plača pač tl- !-i kmet, ki ima blagovno pro- 'J\"odnio, ker zakon ni predvi- "sj, kdo bi nosil te stroške. Ti- P'cen primer za to sta ormoška '"^ptujska občina, v katerih od- ^?žejo za poseko čez 60.000 ku- bičnih metrov lesa letno, gozd- gospodarstvo pa ga odkupi ?>inj kot 20.000. Popolnoma "^no je, da teh 20.000 kublč- "'n metrov lesa ne more nositi ^^foškov za vsa izvršena dela. Prav tako so bili proti še ene- republiškemu skladu za ^^zsirjeno reprodukcijo gozdne ^^se, ker bi tako sredstva še drobila. Obenem so izra- nezaupanje, da se sredstva ^ bi stekala tja, od koder bi ^''"'•a, in da bi tako predeli z S^j^^^ gozdno maso bili osiro- fna^eni. Kmetje — lastniki gozdov — ^0 jasno postavili vprašanje, kdo bi pri odkupu lesa lahko bil cenejši kot Gozdno gospo- darstvo, ki je že specializirano in ima potrebno mehanizacijo. Razen tega se postavlja vpraša- nje plačevanja biološke amorti- zacije, če bi bilo več kupcev, poseke, prevoza, vzdrževanja cest itd. Zato so bili mnenja, naj bi z gozdovi še naprej gospodarila gozdna gospodarstva tako, da bi Imeli zasebni lastniki gozdov sa- mostojen oziroma ločen obra- čun. V upravljalne organe pa bi morali števllneje vključiti tudi zasebne lastnike gozdov oziro- ma jim dati možnost v dvo- domnem sistemu samoupravlja- nja z gozdovi. B. H. Zora Tomič, članica republiškega IS Vprašanje varstva otrok in žena - mater ni samo žensko vprašanje Zora TOMIC, članica RIS, ki je bila na sobotnem po- svetovanju o problemih var- stva otrok zaposlenih in kmečkih mater v ormoški občini, je v svoji diskusiji poudarila, da navedena vpra- šanja niso le »ženska vpra- šanja«, ter da bo treba v b'xloče tudi kmečko ženo ob- ravnavati ne le, kot gospo- dinjo, ampak tudi kot pro- izvajalko. Iluzorno je misli- ti o popolni enakosti pogo- jev varstva in vzgoje otrok na podeželju in v mestu, ker je način življenja in vse drugo tako različno, da ti pogoji ne morej obiti enaki. Moramo pa si prizadevati, da pa razlike ne bodo tako občutne Ln krivične, kot so sedaj. Trn v peti vsega pro- blema je vprašanje sred- stev. Kje jih dobiti? Treba bo poiskati vse vire in oo- skrbeti za racionalno in pra- vično delitev, ki prob'ema ne bo še bolj zaostroval — je med drugim dejala Zora Tomičeva, ki je ena izmed redkih »iz vrha«, ki prek trojanskega klanca pogoste- je pokukajo v »štajersko Si- birijo«. Tako se je namreč zadnje čase udomačil naziv za revnejša območja severo- vzhodne Slovenije. J. S. Mnogo problemov in malo denarja Dvorana delavske univerze v ormoškem gradu minulo sobo- to, kot po navadii ni bila za- sedena s predstavniki krepke-- ga spola, ki po stari praksi prevladujejo na vseh zborih in sestankih — tokrat so dvorano napolnile zaposlene in kmečke žene. Predstavniki moškega spola smo bili tokrat zares v manjšini, saj smo jih našteli skoraj na prste ene roke: Franc Novak, predsednik skup- ščine občine Ormož, Vlado Ož- bolt, predsednik občinske kon- ference SZDL, Kruno Novak, sekretar občinskega komiteja ZKS Ormož, Franjo Križman- čič, načelnik oddelka za gospo- darstvo, Jože Rakuša, predsed- nik komiteja ZMS Ormož, Franc Pucko, Alojz Nardin in Ignac Oman, ravnatelj OS To- maž. MARICA BRAZDA je v svoj diskusiji med drugim dejala: »Ne moremo zanikati vloge žensk med NOV, njihovo ne- sebično pomoč pri graditvi v povojnih letih, velik delež ženske mladine pri delovnih akcijah, pri ustanavljanju kmetijskih obdelovalnih za- drug . . . Prav tako so žene de- lale na svojih delovnih me- stih, kmečke žene na poljih, vendar so našle še dovolj časa za družbeno udejstvovanje. Skratka žene so se čutile v pravem pomenu besede enako- pravne, kajti v raznih odborih niso bile le kot zastopnice žen- skega spola, temveč kot ini- ciatorji idej in programov. In kje je mesto naše zaposle- ne žene, gospodinje, matere in delavke na polju danes? Uspeli smo jih marsikje izriniti, kljub temu, da so še vedno ostale na svojih delovnih mestih, da še vedno garajo na kmečkih po- ljih in, kot pravi stari prego- vor: podpirajo tri vogale pri hiši. MIMICA PISEK: »Velik pro- blem v naši občini so učenci — vozači, ki se vozijo v šolo z vlakom, avtobusi in kolesi. Zgodaj zjutraj zapuščajo do- hajajo v šolo zaspani in pre- zebli od čakanja na neurejenih postajališčih za avtobuse ali kolesarjenja ob lepem in sla- bem vremenu. Vedno se jih drži neljuba pripomba — »vo- zač«. Starši doma komaj čakajo otroke, da se vrnejo iz šole. Sami porečejo: »Rabim ga za pašo in druga dela. Tujo de- lovno silo je treba plačati . . .« Kaj pa domače naloge in uče- nje? Zvečer je časa dovolj. — Res tako mislijo in delajo mno- gi starši na deželi — ob koncu leta pa zahtevajo lepo spriče- valo — učitelji pa znanje. Ali tudi vi zvečer ne zadremate, ko vzamete v roke časnik? U- čenec — še kot nedozorel člo- vek pa b mogel več, kot mi sa- mi? . . . ANICA GEC: »V naši občini se je zdravstveno varstvo o- trok in žena razvijalo podob- no kot drugod v Sloveniji, vendar s to razliko, da so bili in so še sedaj pogoji dela mno- go težavnejši. Naše zdravstve- ne službe je za varstvo otrok in mater storila, kolikor je bilo to v naših močeh, vendar pa na drugi strani vemo, da ta služba še zdaleč ni tako učin- kovita, kot jo zahtevajo po- trebe . . .« Tovarišica Gečeva je v svo- jem referatu povedala še mar- sikaj zanimivega, vendar o tem morda več kdaj drugič. ANICA LUKACEK dipl. oec. je v svoj diskusiji podčrtala misel, da so vse razprave o organizaciji otroškega varstva v občini v bistvu samo bese- dičenje in to vse dotlej, dokler gospodarski potencial občine ne bo tako močan, da bo lah- ko dal za potrebe tudi sred- stva. INŽ. TEREZIJA STEFAN- ClC: »Življenje kmečke mate- re je en sam delovni dan, ki ga bomo morali nekoliko skrajšati in napraviti manj garaškega, kot je sedaj. Več o posvetovanju n mislih posameznih diskutantov beri- te v drugih sestavkih. J. S Marica Brazda, predsednica sekcije za družbeno aktiv- nost žena je podala izčrpen prikaz problemov otroške- ga varstva ter problemov zaposlenih in kmečkih žena- mater. Od leve proti desni: Franjo Križmančič, Zora Tomič in Franc Novak, so pazljivo pri.sluhnili problemom otroškega varstva Kakšna struktura novih organov SZDL? v sloveniebistriški občini pri- pravljajo občinsko volilno kon- ferenco SZDL. V teku so kra- jevne konference. Na podeže- lju so vse močnejše zahteve po večji udeležbi predstavnikov te- ga območja v raznih organih. Pred nami so namreč javne raz- prave o gozdovih, o pokojnin- skem zavarovanju, o kmetijstvu Itd. Torej cel splet vprašanj, ki se tičefo našega kmeta. Zaradi tega je njihova želja po večjem številu predstavnikov v Izvršnem odboru tudi na zad- nji seji sekretariata sekcije za kmetijstvo v slovenjebistriški občini tem bolj opravičljiva. Razen tega so se dogovorili, da se bodo s kandidati še pomenili o njihovem delu in da bodo predlagali le tiste, ki so zares voljni delati. bh Uspešen seminar sin- dikalnih delavcev družbenih dejavnosti ptujske občine v sindikalnem domu »Gorcas je bil v ponedeljek. 10. novem- bra t. L, enodnevni seminar za predsednike in tajnike osnov- nih organizacij sindikata in člane občinskega odbora sindi- kata delavcev družbenih dejav- nosti ptujske občine. Na semi- narju so predavali oziroma razpravljali tajnik republiške- ga odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije Slavko Grčar, poslanec social- no-zdravstvenega zbora repu- bliške skupščine SRS dr. Mit- ja Mrgole in ptujski sindikalni delavci Lojze Cucek, O to Mla- kar, Jože Sotlar, Benjamin Belšak in Feliks Bagar. Sindikalni delavci so raz- pravljali o aktualnih proble- mih in nalogah sindikata pri reševanju problemov na pod- ročju šolstva, kulture, zdrav- stva, uprave, pravosodja in v ostalih družbenih dejavnostih. Dogovorili so se tudi o vsebin- skih pripravah na delovne konference osnoviiih organiza- cij sindikata, ki jih bodo opra- vimi do 15. decembra letos ter o vsebinskih in kadrovskih pripravah na XI. redni občni zbor Zveze sindikatov občine Ptuj. Posebno pozornost so na seminarju posvetili nalogam pri razvijanju samoupravnih odnosov in vprašanjem vsebin- skih sprememb samoupravnih aktov in še posebej statutov delovnih skupnosti skladno s XV. amandmajem zvezne usta- ve in XIII. amandmajem repu- bliške ustave. Posebno pa ve- lja omeniti, da so sindikalni delavci na seminarju dali ve- lik pomen nalogam, ki jfh ča- kajo pri sklenitvi družbenih dejavnosti v občini Ptuj. STRAN b TEDNIK — CF.TRTEK, 13. NOVEMBr^ iHi Šoli v Kidričevem Osnovna šola Borisa Kidriča je ena redkih šol in prva v ptujski občini, ki je prešla na kabinetni pouk. Ker so že v lanskem letu prešli na proste sobote, je sedaj glavna naloga nove navade in metode utrditi. Z ravnateljem Ivanom TEŽA- KOM je beseda stekla prav o tem. — V lanskem letu ste prešli na proste sobote. Eno šolsko obdobje je tako že za vami, to- rej so vidne že prve dobre pa tudi slabe strani, kakšne so? Moram reči, da slabosti ni. Tiste pa, ki so se pokazale, smo poizkušali popraviti že med sa- mim šolskim letom. Je pa ne- kaj bistvenih prednosti. Moram pa reči, da smo se pred preho- dom na proste sobote posveto- vali s starši v obliki ankete. V njej se je 64 odstotkov staršev odločilo za novo obliko šolske- ga tedna. Tako imajo sedaj starši in učenci skupaj proste sobote. Tako ni več tako slabe- ga obiska pouka ob sobotah kot prej. Z novim načinom so za- dovoljni tudi učitelji. Mnogi od njih še študirajo. Ob prostih sobotah imajo več časa za štu- dij in pouk zaradi tega ne trpi. Razen tega pa je odpadlo tudi »delovno vzdušje« prejšnjih so- bot in se ni preneslo na petek. Seveda pa so ostale še neka- tere manjše slabosti, ki so pa takšne, da Še zdaleč ne odtehta- jo prednosti prostih sobot. — Kabinetni pouk, kaj je pravzaprav to in kako vam ga je uspelo upeljati? Učilnic ni več. Vsak razred je sedaj kabinet, opremljen z učili. Seveda pa moram reči, da še naši kabineti niso popolno- ma urejeni oziroma dokončno opremljeni. Kljub temu pa že prva dva meseca kažeta na iz- redne prednosti takšnega pouka. Kar nas je same v prvem tre- nutku tudi presenetilo, je pri- dobitev treh razredov. Učenci nimajo več matičnih razredov, ampak samo matične garderobe in se od ure do ure selijo iz ka- bineta v kabinet po urniku. — Vsekakor to predstavlja večji hrup na šoli? Prav nasprotno. Hrupa več ni. Učenci namreč nimajo več časa med odmori »divjati« po hodnikih in razredih, ampak se morajo pripravljati že za na- slednjo uro. Razen tega so naši učenci prisiljeni delati sedaj do- mače naloge doma. — In kakšne so še druge prednosti? Naša šolska ura je sedaj res polno izkoriščena. Učitelji so ves čas v kabinetih. Učila v njih jih že sama prisilijo, da jih uporabljajo in so tako mnogo bolj izkoriščena. Omenil sem že pridobitev treh učilnic. Sko- raj povsem pa Je odpadla pri- prava učiteljev za pouk za na- slednji dan doma. Učitelji osta- jajo na lastno iniciativo v svo- jih kabinetih, kjer se mnogo lažje in bolje pripravijo. Kabinetni pouk pa je prinesel na šolo Borisa Kidriča še ne- kaj drugih manjših novosti. Ravnatelj je s sedanjim delom izredno zadovoljen. Nekatere novosti, ki so jih vpeljali, pa že s pridom uporabljajo tudi na drugih šolah, saj so se po- kazale za koristne. Učencem pa se razen rednega pouka nudi tudi dodatna po- moč. Za učence od prvega do petega razreda sta na šoli dva celodnevna varstvena oddelka, za otroke, katerih starš so za- posleni. Razen tega pa ima vsak oddelek tedensko dve uri do- datne pomoči, ki se dajejo pred- vsem za predmete kot so jezi- ki, matematika in fizika. Po- moč pa se nudi tudi najbolj- šim učencem tako, da se jim poizkuša njihovo znanje še po- večati. Tako so na osnovni šoli v Ki- dričevem mislili skoraj na vse. Učni uspeh minulega šolskega leta kaže na dobro delo in je razred končalo poprečno 89,5 odstotka učencev. Ta odstotek želijo še izboljšati. B. H. M reolr^iii^ m postopnih korakov, »Smo 1'' fiii in navse- zadnje tu 1 ; .. i tvni, da bi labko vprašanja, ki se na- našajo na otroško varstvo v občini Ormož, reševali hkrati. Tireba bo ubrati pot rearlnih in postopnih kora- kov za reševanje teh proble- mov, ki vsekakor niso majh- ni. Materam-ženam za kate- re pravimo, da podpirajo tri hišDe voigale je treba dati tudi mesto v družbenopoli- tičnem udejstvovanju. Kra- jevni odbori SZDL naj bc^do za to dejavnost odskočna deska in uvod v reševanje tega problema. Z,e dolgo govorimo o ta- kozvanih malih šolah, o po- daljšanem in celodnev bivanju otrok v šoli, ^ ' blemu otrok vozačev,'ov! kih za slabe učne uspi Potrebe po vsem te^ mnogo večje, kot jih y mo in obravnavamo, z-, mamo se za ureditev otj kega igrišča v Ormožu ureditev otroškega va>; na podeželju in še za ' drobnih in velikih stvar; jih bomo prej ali slej mi- li rešiti. Današnje posv« vanje naj bo korak r.ap na poti reševanja teh vj šanj.« — je na sobotnem svetovanju žena v Orm med drugim dejal Vla<'p( bolt J,« JOŽEK IN NJEGOVIH 32.187,75 DIN Na ekspozituri kreditne ban- ke v Ormožu so mi v torek zjutraj z veseljem postregli z informacijo stanja na JožekovI hranilni knjižici, na kateri je zbranih že 3,218.775 S din. Zal vam danes ne moremo postreči z vsemi imeni daroval- cev, to bomo storili prihodnjič. Tokrat omenjamo le akcijo kluba OZN na osnovni šoli mož, ki je zbral med učenci šole 7C.00C S din. Poleg zbn ga denarja so predstavniki ui cev z učiteljicama Gizelo E GOVIČ In Nado GRAND obiskali Jožeka tudi na nji vem domu In mu Izročili rila. Povedali so nam, da!{ Jožek njihovega obiska št sebej razveselil in da je v | govoru izrazil prepričanje, že prihodnje leto k vojat« Skratka, njegova psihična I pravljenost na zdravljenj« tako močna In visoka, da 1^ ta psihični moment ne * povračilo vere In upanje v' Ijenje, temveč sočasno tudi rak bliže k njegovi ozdra" Kot smo omenili že v ' prejšnji številki, so priprav' zdravljenje v teku in o tem več poročali priho«! Tudi tokrat se v Jožcllanl kluba OZN na osnovni šoli Ormož so svoje prispevke ol javili tudi na tabli v hodniku šole. i Več predlogov za cenejšo modernizacijo cest (Nadaljevanje z 2. strani) če bi dali krajevni skupno- sti zadovoljivo gramoznico, iz katere bi lahko brezplač- no črpala gramoz za ceste. Mnoge krajevne skupnosti bi p>oskrbele za cenen ali celo za brezplačen prevoz gramoza na cestišče iz gra- moznic, če bi bile njihova last. Lojze Cene je dejal, da bi ptujska krajevna skupnost potrebovala gramoznico predvsem na levem bregu Drave. Na desnem bregu lahko črpajo gramoz iz ka- nala hidrocentrale. Tod dob- ljen gramoz je znatno po- cenil modernizacijo cest in omogočil začetek gradnje ptujske avtt:ibusne postaje. Samo navoz gramoza za av- tobusno postajo bi po pred- računu znašal 46 milijonov S din, KS je z gramozom, ki ga je dobila zastonj in z iskanjem najcenejših pre- voznikov zmanjšala omenje- ni predračunsiki znesek za polovico. Franjo Rebernak, pred- sednik SO Ptuj je dejal, da je treba politiko izkorišča- nja gramoznic urediti ne sa- mo v ptujski KS, temveč v celi občini. Problem je bJi že večkrat na sejah občin- ske skupščine, kjer so zahte- vali odborniki brezplačno črpanje gramoza za potrebe krajevnih skupnosti iz gra- moznic, ki ležijo na. njiho- vem območju. Za to ne bi smelo biti ovir. Seveda je treba določiti in nadzorovati izkoriščanje gramoza. Glede na številne asfaltirane ceste je izrekel ptujski krajevni skupnosti, njenemu svetu, predsedniku Lojzetu Cencu in tajniku Albinu Pisku vse priznanje. Dejal je, da v prvih razpravah o samopri- spevku ni nihče pričakoval tolikih uspehov. Akcije ptuj- ske krajevne skupnosti so lahko za vzgled predvsem za tiste KS, kjer še komaj raz- mišljajo o uvedbi samopri- spevka. Za modernizacijo republiških cest bo treba zahtevati zadovoljivo pod- poro republiškega cestnega sklada. Obrazložil je tudi osnutek prioritetnega pro- grama modernizacije cest, ki ga je izdelalo cestno pod- jetje Maribor (do 1975. leta) za naše in sosednje območje. Ne moremo se strinjati z mnenji nekaterih iz republi- ke, da vse kar je severno od Drave ni interesantno za Slovenijo, je povedal v raz- pravi o odnosu republiškega cestnega sklada do naših re- publiških cest, ki jih mora- mo s samoprispevki ureje- vati. (Do letos smo asfalti- rali 60 odst. republiških cest.) Predlagal je tudi, da se naj ptujsiko komunalno podjetje v sodelovanju z drugimi usposobi, da bomo lahko sami ceneje asfaltirali in modernizirali naše ceste. Modernizacijo naših cest moramo pospešiti. V razpravi so odobravali njegove predloge. Albin Pi- šek je povedal, da stane stroj za asfaltno bazo 30 milijonov S din. Postav: se lahko v vsako gramozno jamo in ko- risti za asfaltiranje stran- skih cest. Omenjeni stroji so bili razstavljeni na zagreb- škem velesejmu. Povedal je tudi, da bodo pripadniki JLA, ki modernizirajo cesto Zagreb—slovenska meja, as- faltirali po naročilu tudi naše stranske ceste in to za okoli 60 odst. ceneje. Dušan Suhadolnik je v razpravi o gramoznicah de- jal, da je poleg zadostnega gramoza v ptujski občini sramota, da nimamo gramo- ziranih cest. Naštel je šte- vilne kraje, kjer je mogoče odpreti in izkoriščati gra- moz. Gramoz je treba d^ti poceni ali zastonj tistemu, ki ga bo uporabil v družbeno korist. Navoz gramoza lahko poceni modernizacijo cest za 30 odst. Na njegov predlog je KS sprejela zahtevo, da naj OS sprejme odlok o ob- veznih zaščitnih ograjah na strehah proti padcu snega na pločnike in na ljudi. Viktor in Jože Knez sta zahtevala, da je treba pri urejevanju cest poskrljeti za varno gibanje tudi za pešce in kolesarje, ki se pri vedno večjem prometu nimajo kam izogniti motornim vozilom (Mariborska, Vičavska ce- sta ...). Glede na bližajočo se zi- mo so veliko razpravljali tu- di o čiščenju snega in ukre- pih proti poledici. Zahtevali so, da se up>oštevajo vsi od- loki o čiščenju pločnikov in podobnem, in da kršilce naj- strožje kaznujejo. Pločnike, predvsem nove, je treba pravočasno očistiti, ne pa jih uničevati z razsekava- njem ledu na njih, ki je vzrok čestim padcem in po- škodbam. Po odloku se lah- ko kaznuje vsakogar, ki je zadolžen, a ne očisti pločni- ka do sedme ure zjutraj. Lani je inšpektor prijavil več podjetij. ZR fjiK — Četrtek, 13. novembra loeo STRAN 7 a Kovačič, predsednica oSičasiske zveze društ^ca prrjcsteSjev mSd- J Ormož govori o probSemih otroškega vorsiva v občina Otosž olžev korak v razvoju troškega varstva )krat je naša sobesedn!- i^ada KOVACiC, pred- lica občinske zveze DPM lOŽ, ki nam je na sobot- 1 posvetovanju o pro-| (lih varstva otrok zapo-j ih žena. kot tudi v na-^ razgovoru povedala ne-^ zanimivih podatkov. i ako ocenjujete razvoji škega varstva na območ- ormoške občine? tevilo vzgojno varstvenih inov v povojnih letih na em območju neprestano a. To nam nazorno po- e podatek, da smo imeli j čas osem vzgojno var- Eiiih ustanov s kapacite- 150 otrok, da pa imamo les le dve, t. j. v Ormožu Središču, kjer je v otro- ! varstvo zajetih skupaj obeh vrtcih le 80 otrok, upoštevamo, da živi na nočju naše občine 2300 oic v starosti do šest let, imo, da je v sedanji fazi rtih v otroško varstvo le odst. otrok. To je vseka- premalo in ne kaže sa- ipolževega koraka razvo- troškega varstva, ampak občuten korak nazaj. zadnjih letih smo v me- i in industrijskih centrih ■ašanje otroškega varstva, ko rečem, zadovoljivo re- . Smo pri tem napravili »ico podeželju in kmeč- 1 materam? b. tako je. Kdor pozna »vas ve, da šteje popreč- družina 4 do 6 članov, h tudi to, da je delovni dan lečke matere skoraj skozi ! leto dolg tudi 12 do 16 dnevno. Otroci in te »ečke žene-matere so prav kot zaposlene cnatere favičene do dobrin otro- ka varstva. Zal to dej- premnogokrat samo u- gotavljamo. Ni težko ugoto- viti mnogih prednosti, ki jih nudi otroku razvit industriij- sko, kulturno Ln urbanistič- no urejen center. In kaj nu- di našemu otroku podeželje? Pomanjkanje vzgojno var- stvenih ustanov vpliva tudi na slabše učne uspehe. Osip v naših šolah znaša 50 odst- Nimamo oddelka za dušev- no nerazvite otroke, niti od- delka za podaljšano ali ce- lodnevno bivanje otrok v šoli. Imamo prostorske ka- pacitete, nimamo pa finanč- nih. So kakšni obeti, da se bo stanje na tem področju v bodoče izboljšalo? Kot vedno in povsod so obeti tudi na področju otro- škega varstva. Občinska skupščina je že sprejelj pro- gram otroškega varstva, k: pa ga bremenijo in utesnju- jejo skromne občinske raz- mere, minimalna lastna sredstva, zaprtost kreditov in posojil, izredno nizek na- rodni dohodek v naši obči- ni itd---- Predložili smo kompleten elaborat republi- ški skupnost: otroškega var- stva za gradnjo nove usta- nove otroškega varstva v Ormožu, kjer je pritisk na že zasedene kapacitete vrt- ca iz dneva v dan večji. Ce nam bo uspelo to, v bodo- če tudi na podeželje nd bo- mo pozabili. Kako ocenjujete razlike med podeželjem in mestom, ki so. kot na številnih dru- gih področjih, še posebej krivične v otroškem var- stvu? Vse dotlej, dokler ne bo slovenjegoriški otrok do- življal svojega otroštva, svo- jega telesnega in duševnega razvoja enako, kot ga do- življa otrok industrijskega in mestnega območja, ne moremo govoriti o enako- pravnost: v naši družbi. Ce bi danes Ivan Cankar iin Jože Kerenčič spregovo- rila o naših vaseh in pode- želju, o blatnih klancih in drugih problemih, bi besede. Izrečene že pred davnimi le- ti, močno poudarile in za- vihtele bič resnice. Ne b: smeli tako očitno pozabljati, da v naših sonč- nih goricah ne dozoreva sa- mo žlahtni sad, na naših tleh dorašča tudi žlahtni- mlad: rod in naša dolžnosti je, da mu na stežaj odpremo vrata razvoja raisti in na- predka. Hvala za razgovor z željo, da ne bi ostalo samo pri be- sedah. J. S. Rais^žctvca IškovjjJh de? ois ISO-leliiici š^Sslva v ?c4qmclh v nedeljo smo si lahko o- gledali v šoli P^odgorci tudi lepo in skrbno pripravljeno razstavo likovnih izdelkov učencev osnovne šole Veli- ka Nedelja in Podgorci. Ob- čudovali smo, kaj vse zmo- rejo drobne otroške roke in koliko truda je bilo treba vložiti v posairnezni izdelek. Učenci so tudi tokrat doka- zali, da jih šola bogati tudi v ročnih spretnostih in da morda marsikateri učenec prav pri predmetu likovnega ali tehničnega pouka odkri- je svoj bodoči poklic in kruh. J. S. Od leve proti desni: Jože Rakuša^jrcdsednik občinskega komiteja ZMS Ormož, Franc INovak, predsednik Ormož, Vlado Ožbolt, ravnatelj centralne šole Velika Nedelja, Ciril Korpar, domačin — sooriianizalor proslave in kuharica (žal si njenesja imena nisem zapisal) — na likovni razstavi v šoli Pods^orci. hOAVANJE IN OBČNI m PLANINSKEGA HJŠTVA PTUJ V 18. nov. 1969 priredi ^ninsko društvo Ptuj v '"rani SO Ptuj, Mikloši- '*» 14, ob 17. uri predava- * oiariborskega profesorja '»rica Vogelnika »Po do- *^'h in tujih gorah«. Pre- '^'inje bo spremljano s 160 ■ *t">zitivi. Po predavanju ! 'etni občni zbor društva, I' 1^ bo zaradi 1900-letnice ^Ja slovesnejši, saj se ga J*^ kot gostje udeležili .^'jni znani slovenski pla- j"^'. bodisi kot predstavni- 1 "^^S, bodisi iz maribor.ske^ ^•^'iske sekcije. Vabimoi ^.. flane društva, o.stalej (J''^Ije narave in planini j, druge Ptujčane, da "am v torek pridružijo! »"•aninsko društvo Ptuj ČLANI LD BRESNICA IZ PODGORC SO SE IPOMERILI Y STREUANJU NA GLINASTE G0LOBE Svoj delež k nedeljskemu slavju v Podgorcih so pri- speval: tudi domači člani ze- lene bratovščine, ki so se po- merili v streljanju na glina- ste golobe. Za prosvetno dvo- rano so si pripravili streli- šče i.n tokrat žive cilje za- menjali z glinastimi golobi. Kot ie tudi navada na pra- vih lovih, je tukaj marsika- teri »golob« zdrav odnesel svoje »perje« seveda pa je bilo največ polnih zadetkov, pri katerih so bresniški jagri dokazali, da imajo oster in dober pHDgled. Najbolj uspešen lov glina- stih golobov sta imela Josko Korpar in Viktor Marinič. ki sta si delila prvo mesto in predsednik družine Albin Kaučič, ki je zasedel v tem zanimivem tekmovanju tret- je mesto. Silvo Bedrač se je zahvalil lovcem za sodelova- nje, najboljšim strelcem pa je izročil nekaj steklen'c »Jeriizalemčana« in jim za- želel dober pogled na lovu, kam^r so so za tem odpra- vili lovci. J. S. OB 60-LETNICI KUP »ALOJZ 2URAN« V PODGORCIH ŠO F^EJELI PRIZNANJA Na sobotni slovesnosti, ki je bila v počastitev 60-lebni- ce kulturno prosvetnega društva v Podgorcih, je se- danj: predsednik društva Franc FISTRAVEC podelil priznanja najzaslužnejšim, predvsem starejšim članom, ki so dolga leta aktivno de- lali v društvu: Priznanja so prejeli: An- tonija KORPAR, Ivan LAH, st., Franc PINTARlC, Anton RAKUSa, Slavko GREIFO- NEK, Franc DOLINSEK, Joško KORPAR, Štefka KORPAR Rudolf LAH, Franc LAH, ml., Franc FI- STRAVEC. Prizinanja in besede za- hvale prav gotovo ne more- jo r>oplačati mnogih u.r pro- stega časa, ki so jih imeno- vani vložili v delo društva, prav gotovo pa pomenijo moralno priznanje in spod- budo za nadaljnje delo. J. S. Učencem osnovne šote Velika Nedelja Učencem osnovne šole Ve- lika Nedelja se opravičujem, ker sem v zadnjih dveh šte- vilkah našega lista nena- merno pozabil om.eniti nji- hovo sodelovanje na »Vese- lem toboganu« v Ormožu in na žalni svečanosti pri To- mažu. Vem, da vas je moja ne- pazljivost malo prizadela, tr>da saj veste, da se včasih tudi vam zgodi, da domača naloga ni taka, kot bi mora- la biti. Lepo ste se odrezali tudi na proslavi v Podgorcih, in zato upam, da bo teh mojih nekaj vrstic tudi spodbuda za vaše nadaljnje delo. Pa še kaj lepega napišite naši Alen/ki! J. S. PREHODNI POKAL V CVETKOV€E V nedeljo dopoldne so se ob krajevnem prazniku v Podgorcih mladinci iz Pcd- gorc. Cvetkovc, Brejsnice in Velike Nedelje pomerili v malem nogometu za prehod- ni pokal ob 150-letnici šole v Podgorcih. Pokal je osvo- jila ekipa Cvetkovc, ki ji sledijo Podgorci, Velika Ne- delja in Bresnica. Zmago- valni ekipi bodo podelili prehodni pokal na mladin- ski konferenci. Tekmovanje je organiziral mladinski aktiv Podgorci, ki je v zadnjem času zares marljiv in aktiven na vseh področjih. J. S. Gassici iz Bresnice na sSavjy v Podgofciii Ponosno in svečano so v nedeljo prikorakali s svo- jim gasilskim praporom na čelu člani gasilskega dru- štva Bresnica, ki so pred šolo predali tudi svoj ra- port, njihova pionirska de- setina pa se je gledalcem predstavila z vajo »Petero- kraka zvezda«, za katero so jih nagradili s spontanim aplavzom Franc PUCKO, predsednik občinske gasil- ske zveze IZ Ormoža, mi je med nastopom pionirjev de- jal: ».lože. poglej si naše bo- doče gasilce « Prav zares i'ih ic bilo lepo pogledati. J. S, Vprašanje Novinar, ki ima v ženskem glasilu rubriko »Vprašanje bralk* je prejel naslednje pi- smo: Imam 19 let. Pred kratkim sem prišla ob drugi uri ponoči domov. Mama se je zaradi te- ga grozno razjezila. Ali sem napravila napako? Odgovor: » Sku,šajto se spom- niti!« Ekskiuzivino MIrtdenič pride v trgovino, da bi kupil razglednico. Dolgo iz- bira, a se ne more odločiti. Prodajalec mu želi pomagati in reče: »Imam krasne karte z napi- som: Samo za mojo ljubico.« — Zelo dobro, pr.ivi mlade- nič. Dajte mi jih 12. STRAN 8 TEDNIK — ČETRTEK, 13. NOVEMBRA Drago H2S.1: Ob 50 - letnici slovenske glasbene šole v Ptuju Adolf Fe:x je prišel v Ptuj 7. novembra 1919. Iz zapisni- ka pripravljalnega odbora z dne 8 novembra 1919 je vi- deti, da so ga sprejeli kot provizoričnega učitelja. Feix je takoj po svojem prihixiu v Ptuj razvil živahno dejav- nost. Že 9. novembra 1919 si je ogledal z Engererjea pro- store mestne glris'3e.->p šole v dijaškem domu. Se istega dne je v tipkanem poročilu, naslovljenem na mestni u- rad, izrazil svoje mišljenje glede prostorov, učiteljev, ukovine, pouka in preustro- jitve glasbene šole / dija- škem domu. .Spor->čil je tudi, da je tega dr>e začel pouče- vati v Mladiki. JI. novembra 1919 je pis.naeno opozoril od- bor glasbene .šole. da ni mo- goče upoštevati ponudbe u- čitelja B!aže]a iz Siska. ker potrebuje ptujska gloobena šola v prvi vrsti akademsko izobraženih moči. Tega dne je naslovil na pripravlialn: odbor tudi dopis, v katerem sporoča, da ne more priporo- čiti učiteljice Olge Bejolcve iz Prage, ker imenovana še nikjer ni poučevala. Kakor že omenjeno, se je 12. novembra 1919 Feix do- govarjal po lastni iniciativi z vodstvom nemškega glasbe- nega zavoda v Ptuju glede prostorov, ki naj bi jih nem- ška glasbena šola prepustila slovenski. V posebej natip- kanem poročilu je seznanil pripravljalni odbor s spre- daj navedenimi pogoji. V noči od 14. na 15. no- vember 1'919 sta Adolf Feix (rojen 1872 v Jabloncah na Češkem) in njegova žena Mi- na (rojena 1892 na Dunaju) v svojem stanovanju na Mi- noritskem trgu št. 5 (sedaj Trg svobode) tragično pre- minila zaradi zastrupitve s plinom. *5 Ta nesrečni dogo- dek je zelo pretresel Ptujča- ne, zlasti pa je prizadel glas- beno šolo; zopet so nastale komplikacije, ki so trajale vse dotlej, dokler mestni u- rad ni našel novega učitelja. Na Engererjevo priporoči- lo se ie začela mestna uprava takoj dogovarjati glede na- mestitve s Pranjem Blaže- jem. učiteljem glasbe v Si- sku. toda do sporazuma ni prišlo. Od 14. oktobra do 27. oktobra 1919 je bil mestni u- rad v pismenih stikih tudi z Vaclavom Kelerjem, naredni- kom konjeniške godbe v Beogradu. Njegovo namesti- tev je bil priporočil Engerer. Pripravljalni odbor je sicer na eni od sej sprejel Kelerja, a ta iz neznanih razlogov ni nastopil službe v Ptuju. Mestni urad je še nadalje poizvedoval za slovenskimi glasbeniki. Med ohranjenimi spisi je tudi kratko pismo slovenskega violinista Karla Sancina z dne 10. novembra 1919, s katerim je priporočil mestni upravi, da bi rad spre- jel ponudbo, a je vezan pri ljubljanski Glasbeni mat^c; in v gledališču. Med spisi je tv*ii pismo ne- kega Levstika iz Celja, dati- rano 17. oktobra 1919 in na- slovljeno na nekega njego- vega prijatelja v Ptixju, v katerem Levstik piše o svo- jih posredovanjih glede Preg- lja (verjetno je šlo za Cirila Preglja). Pisec sporoča, da bi Pregelj šel (v Ptuj), vzeti pa bi morali v službo tudi nje- govo ženo. ki je izprašana u- čiteljica. O Preglju piše do- besedno: ____On je dober u- čitelj, kot muzikaš izboren. Vse priznanje zasluži kot pe- vovodja in so njegovi toza- devni uspehi naravnost ime- nitni.« Z dopisnico od 7. de- cembra 1919 se je oglasil iz Velikovca gimnazijski rav- natelj dr. Fran Kotnik rav- natelju ptujske gimnazije Frani.u Vajdi; med drugim je napisal: ... »V Ptuju ima- te glasbeno šolo, slišalo se je, da se je vodja glasbene šo- le ponesrečil. V Mežici na Koroškem služi kot občinski tajnik g. Luka Kramolc, ki .'e dovršil glasbeno akademijo na Dunaju. Rad bi delal v svoji stroki, zato ga Vam pri- poročam. Vložil je na vod- stvo glasbene šole že proš- njo.« . . . Nadkomisar Meža je 23. decembra 1919 pismeno zaprosil dr. Frana Kotnika, naj pošlje z obratno pošto natančni naslov učitelja glasbe Kramolca. ke/od nje- ga avizirana prošnja še ni prispela. Na uradni dopis, ki ga je poslal nadkomisar Me- ža, je pripisal dr. Kotnik Kramolčev naslov in ga ta- koj vrnil Meži v Ptuj. Iz za- pisnika mestne glasbene šo- le povzemam, da se je potem obrnila mestna uprava oseb- no na Luka Kramolca s prošnjo, da predloži spriče- vala, vendar imenovani svo- jih spričeval ni poslal, kar potrjuje zapisnik od 11. de- cembra 1919. Po Engererjevem posredo- vanju se je že 28. julija 1919 začel mestni odbor dogov.. jati s pianistko Olgo Bejo) vo iz Prage; pogajanja trajala vse do njene n&nj, • stitve v Ptuju. Bcjolovo 12. januarja 1920 brzojavi priporočil dr. Bramberg^j praškega konservatorija / tudi violinista Rudolfa Ai dela iz Prage). 1. februar 1920 je Bejolova nastopi službo kot učiteljica klav; ja na mestni glasbeni šoli, dekretu, ki ga je izdal nie^ ni urad 24. februarja 1920, je bila določena meseži plača 900 K in četrtletni m povedni rok. Kuratorij se hotel prepričati o njen glasbenih sposobnostih, ii sti v igranju klavirja, za jo je 2. februarja 1920 šel p slušat v Mladiko. Spozna! da virtuozno obvlada glasi lo. (Nadaljevanje prihoJnj Proslava ISO-teinlce šole In 60''3elnice kulturno-prosveimega društva v Podgorcih Slovesno in veselo Ze v zadnji številki smo obširno poročali o proslavi dveh krajevnih jubilejev v Podgorcih, zato danes poro- čamo le informativno o vsem, kaj smo videli in kaj so nam za proslavo pripra- vili Podgorčani. ki so se to- krat lepo in dobro odrezali. Proslava se je začela že v soboto s kulturnim veče- rom v prosvetni dvorani, kjer je zbrane goste in do- mačine pozdravil predsednik kulturno prosvetnega dru- štva Podgorci Franc FI- STRAVEC. Člani igralske skupine so uprizorili tri od- lomke odrskih del, ki so jih svoj čas igrali v Podgorcih, pevci so zapeli nekaj pesmi, najzaslužnejši za delo na kulturno prosvetnem pod- ročju pa so prejeli pismena priznanja in zahvale (beri v posebnem sestavku), bilo je tudi nekaj recitacijskih točk in ob koncu seveda mnogo okroglih in poskočnih z an- samblom Francka ZlBRA- TA iz Ormoža. Da so Podgorčani v sobo- to zvečer praznovali v pra- vem pomenu besede in to do ranega nedeljskega ju- tra, smo se prepričali na mnogih zaspanih obrazih, ki pa so v nedeljo prav tako pridno spremljali ali kako drugače pomagali v kultur- nem programu. Da ne bi Podgorčani in krajan: iz okoliških vasi v nedeljo zjutraj zares pre- dolgo spali, so poskrbeli čla- ni pihalnega orkestra iz Or- moža, ki so pod vodstvom Lojzeta KRAJNCANA za- igrali budnico. Nekoliko hladno, vendar za prazno- vanje prijetno nedeljsko ju- tro so prvi spravili v praz- nični videz člani lovske dru- žine Bresnica, ki so se po- merili v streljanju na gli- naste golobe, strelci, ki so tekmovali v streljanju z malokalibrsko puško in mla- dinci, ki so se pomerili v malem nogometu. (Rezultate berite v posebnih sestavkih.) Vse od devete pa do 11. ure so prihajali v Podgorce gostje od blizu in od daleč, med njimi je bil tudi Viktor Schvaiger, predstavnik za- voda za šolstvo SRS, ter Franc Novak. predsednik skupščine občine Ormož, s predstavniki vseh ormoških družbenopolitičnih organiza- cij, upravitelji sosednjih šol, nekdanji učitelji, ki so po- učevali v Podgorcih, Stane Stanič, pedagoški svetovalec iz Ptuja in mnogi drugi go- stje, ki so prišli ta dan v Podgorce, da bi se skupaj, z ljudmi iz tega kraja pove- selili na proslavi, k: se je pričela okrog 11. ure pred šolo in pozneje nadaljevala v prosvetni dvorani, kjer so učenci osnovnih šol Podgor- ci in Velike' Nedelje pripra- vili lep kulturni program, ki se ga je kljub temu, da je bil nekoliko predolg, splača- lo ogledati. Kot nam je de- jal ravnatelj centralne šole iz Velike Nedelje Vlado Ož- bolt in tudi ravnateljica po- družnične šole Podgorci Du- šanka Bedrač. je bil pro- gram pripravljen tako. da je v njem sodeloval skoraj vsak razred, in s tem seveda kar največ učencev. Množic nost je tokrat prišla ze' lepo do izraza. Po kulturnem program se je v enem izmed razrede prenovljene šole in tudi prosvetni dvorani pričel družabno popoldne, kjer s sedanji učitelji in učitelji ki so pred leti poučevali' Podgorcih skupaj z drugim gosti ob slavnostnem kos:! obudili spomine, ki so, ko je dejal profesor Rudolf Rj kuša, ki je pred 50 leti pi učeval v Podgorcih, vedj lepi in živi. Iz obnovljene jubilantls mislim na šolo v Podgorci! je še v večernih urah pdme vala pesem Preljubi svi Lenart, kako si ti lep ... P« sem je namreč krajevna tii mna njihovega farnega pa trona Lenarta, ki ima baj( nekaj opraviti z vremenoH in s praznovanji. Seveda pJ uspela proslava ni njegovi zasluga, temveč je to zasiU' ga vseh krajevnih dejavnj' kov od učiteljskega koleW' va, prosvetnega društ^' strelcev, lovcev, gasilcev Bresnice, mladine, škrat vseh, ki so kakorkoli P; spevali, da smo ^''^P"^^ Podgorce v dobrem razP^ loženju. J- Že zgodaj zjutraj so se začeli zbirati pred šolo domačini in gostje iz sosednjih krajev Pionirski pevski zbor na proslavi v Podgorcih ;pNlK — ČETRTEK, 13. NOVEMBRA 1969 STRAN 9 ledališče Ptuj repertoar — / forek, 18. 11. ob 19.30 uri: Golar: »VDOVA ROSLIN- \« — premiera (red; pre- erski in izven) Četrtek. 20. 11. 1969 ob 30 uri: — C. Golar: »VDO- \ ROSLINKA« — repriza fd: reprizni, kolektivni in fen) Sobota, 24. 11. 1969 ob 19. ■i — gostovanje v Gorišni- (kinodvorana). Vljudno naprošamo abo- ;nte premierskega in re- ■iznega reda, da dvignejo kaznice pri gledališki bla- )jni dve uri pred pričet- om predstav; v tem času odo v prodaji tudi preostale stopnice. Gledališče Ptuj CVETKO GOLAR: Vdova Rošlinka (ob premieri v ptujskem gledališču) Prav na kratko želimo opo- zoriti vse, ki bodo gledali to delo, da smo dobili ravno v Golar ju .slovenskega kome- diografa, ki nam je kar prek noči iz gorenjske pesmi in prešerne kmetiške ljubezni podal pravo slovensko konie- dijo. Takoj se ti zazdi, da ro- maš iz meglenega mesta v poljanske hribe in tam pri- sede v krčmi romar sv, Ba- lantina in kvantač Balantač, pa jih začne razdirati. Kar govori je na pol nedolžna kvanta, na pol pobožnjaško zavijanje, ki te prisili na smeh. In spomniš se končnic na starih panjih: kako je vodila domišljija čopič okornega .sa- mouka, ki jih je bil naslikal čebelam, kako poštena vdo- va Rošlinka vabi k sebi mla- dega fanta. Da je od tragičnega do ko- mičnega samo en korak, ni treba ponavljati. Toda s ka- ko čudovito lahkoto spravi pisatelj v nedobrih dveh uri- cah smeha to pošteno vdovo Rošlinko do katastrofe, je nekaj prav posebnega in za- to bo ta vesela igra, v kateri ni prav nič teatra, še dolgo igrana na slovenskem odru. Posebno je treba pouda- riti, da se takoj vidi, da je igro napisal odličen pesnik in obenem tudi človek, ki po- zna oder in ki se je posebno zanimal za njegovo dikcijo in jo povzdignil skoro do vzorne barvitosti. Preprosto, z enim samim stavkom pla- ne vate in si pregnan. O vdovi Rošlinki in njeni priljubljenosti med našimi podeželskimi igralci, bi bilo odveč izgubljati besede. Igrali so jo po vseh slovenskih od- rih, tudi v Pragi in Ameriki, v Clevelandu. Povsod je predstava ugajala, predvsem zaradi svoje poante, ki je tu- di vzgojno važna: smešnost vraževerstva, ogabnost lice- merskega pobožjaštva, zo- pernost kmečkega računar- stva in lažimorale — na dru- gi strani pa zmaga mladosti in resnične ljubezni. Peter Malec Naša pisma MAMA PRIPOVEDUJE Moja mama je preživela drugo svetovno vojno. Več- krat jo sprašujem, kako je bilo. Tega dogodka ne mo- re pozabiti: »Ko so prišli Nemci, smo morali iz hiše. Služila sem za deklo. Ločena sem bila od staršev, bratov in sester. Go- spodar je imel hčerko, s ka- tero sva si bili zelo dobri. Hiša je stala na samem in je bila partizanom v pomoč. Na skrivnem smo jim kuhali kmečko hrano. Dekleti sva jo odnašali v gozd 2 km daleč. Partizani so nama bili hva- ležni. V začetku je bilo kar dobro, ker še ni bilo toliko Nemcev v okolici. Vedno bolj pa so začeli prihajati in za- sledovati OF. Nekega dne sva spet nesli partizanom hrano, pa so naju zasačili. Mene so zaprli v ječo v Mariboru. Zasliševali so me in tepli. Hoteli so zvedeti, kje se skri- vajo partizani. Tega zares nisem vedela, saj so bili da- nes tukaj, jutri tam. V zapo- ru sem strašno stradala in nisem bila vredna človeškega imena. Dva meseca sem bila zaprta in vojna se je takrat bližala koncu. Moja prijate- ljica je bila ustreljena. Ko sem se vrnila domov, me skoraj niso spoznali. Mo- jih dveh bratov nisem več našla. Oba so Nemci strašno mučili in ustrelili. Eden je bil ustreljen blizu domače hiše.« Moji mami vedno stopijo solze v oči, ko mi to pripove- duje. Marjeta Glažar, Stojnci DOMOVINA Domovina, prelepa si, ko hodim po tebi, se mi srce smeji. Domovino ljubimo, to naša je dolžnost, vse damo za prostost. Domovino cenimo, vredna je zlata kot naša mamica. Domovina je zasluže jH in s krvjo oprana, nikdar ne bo izdana. prašička. Nekaj denarja mi je še ostalo in sem ga takoj vrgel v prašička. Se isti dan so prišli botra in potisnili nekaj drobiža vanj. Vsak me- sec enkrat, ko so stara ma- ma dobili pokojnino, so mi dali 100 S din za prašička. Star sem bil že sedem let. Oče se je odpravljal v me- sto, da bi mi kupil šolsko tor- bo, knjige in zvezke. Bil je že na dvorišču, ko sem mu prinesel prašička, polnega denarja. Naročil sem, naj m: za moj denar kupi lepo tor- bo. Oče se je nasmehnil. Zra- ven lepe torbe mi je prinesel še kovinast hranilnik, ki se lahko zaklene. Prašička sem pustil mlaj- šemu bratu, ki pridno daje vanj vsak dinar. Tudi jaz mu večkrat pomagam. Tako semud skodelice pri- šel do prašička in od pra- šička do hranilnika s ključ- kom. Janez Prelog, Markovci MARJETA! Hvala ti za lep prispevek, ki si ga poslala za kotičkove bralce. To so spomini, ki nas pretresajo in jih ne smemo pozabiti. Koliko muk so na- ši ljudje prestali in koliko krvi prelili za ta svobodni današnji dan! BORUT! Spet ena iz tvoje pesniške zbirke! Zopet si pokazal, da resnično znaš. Čestitam ti. Borut, povej mi še to, ko- liko si star, v kateri razred hodiš, kakšne uspehe imaš v šoli, s čim se najraje ukvar- jaš! Joj! Kako sem radoved- na! Ne, Borut, veš, da ni ra- dovednost! Le to je, da bi še kaj več rada vedela o tebi, da bi lažje razumela in cenila tvoje pesmi. JANEZ! S tvojim prašičkom si za- res odličen fant. Čeprav si ga že bratcu prepustil, ti bo vendar ostal kot najlepši spomin na otroška leta, ko si se z njim učil varčevati. Marjetico, Boruta. Janeza in vse prijatelje NASIH PI- SEM prisrčno pozdravljam. ALENKA ližja glasbena šola Ormož lov oddelek glasbene šole )ri Miklavžu Letošnji vpis v nižjo glasbe- 10 šolo v Ormožu je izmed fseh let od ustanovitve do da- les največji, saj obiskuje šolo I letošnjem šolskem letu 134 nladih glasbenikov. Od tega kupnega števila odpade na Jrmož 75 učencev, 39 učencev a letos odprt oddelek pri Mi- tiavžu in 20 učencev na odde- jek nižje glasbene šole v Sre- lišču ob Dravi. V razgovoru z ravnateljem ole Lojzetom KRAJNCANOM mo zvedeli, da je trenutno ■ajbolj priljubljeni instrument ^ed mladimi glasbeniki har- sonika, sledi klavir, pihalni B?trumenti, trobila in dru- io... Lan.skoletna praksa vsakote- ifnskih tekmovanj v učnih us- jfhih jc pokazala, da so bili u- 'fnci na račun teh tekmovanj ■'Neobremenjeni, zato so letos (Vedli tekmovanja ob vsakem ^ftrtletju. Ravnatelja Alojza ^RAJNCANA sem ravno v 3su obiska zmotil pri ocenjo- ;'3nju za prvo četrtletje. Ob tem je omeniti, da so u- ^^ci nižje glasbene šole iz Or- moža pred nedavnim uspešno '^^topili na »Veselem toboga- [J'«. ki je bil v ormoški kino- Jjorani, prireditev pa ste si «nko ogledali tudi na televizi- J. Šolska godba na pihala pri- ^;=vlja samostojen koncert za J^lovne in družbenopolitične J?anizacije, ki so prispevale ^fdstva za nakup novih uni- J''''^! za glasbenike. Z istim ^'■'^'gramom pa se pripravlja ,v"Jba tudi za turnejo po jad- ■"nski obali, kjer nameravajo l^stovati. seveda, če bo vse po ..^či in načrtih, julija prihod- ''^ea leta. j|^^r smo že pri delu in na- glasbene šole. moramo o- .-'^iti tudi nastop šolskega jj^dinskega pihalnega orke- na pogrebu pri Tomažu, i, otvoritvi nove šole pri Mi- 5^\^žu, ob dnevu mrtvih pri ™fninsld plošči v Ormožu ter v^stop v nedel.jo na proslavi v •^^gorcih. Skratka, start v novo šolsko leto in v glasbeno življenje na tem območju je uspel ter upa- mo in pričakujemo, da bo glas- beno življenje tako uspešno tu- di v bodoče. J. S, SPOMINSKO STRELSKO TEKMOVANJE Z MK PUŠKO V PODGORCIH v nedeljo dopoldne je bilo na strelišču v Podgorcih v organizaciji SD Podgorci spo- minsko strelsko tekmovanje v streljanju z malokahber- sko puško. Tekmovale so strelske družine Kidričevo, Turnišče in Podgorci. Z 895 krogi je osvojila pr- vo mesto ekipa Turnišča pri Ptuju, drugo mesto — Ki- dričevo z 824 krogi in tretje mesto strelci iz Podtrorc, ki so tekmovali / oslabljeno e- kipo in so tako »nastreljali« le 777 krogov. Posamično so bili najbolj- ši: 1. Adolf Mihelač — SD Turnišče — 173 krogov (od 200 možnih); 2. Albin Vrb- njak — SD Turnišče — 172 krogov: 3. Ivan Ratajc — SD Turnišče — 171 krogov; 4. Stanko Pulko — SD Turni- šče — 170 krogov: 5. Štefan Lebanič — SD Kidričevo — 169 krogov; 6. Franc Lah — SD Podgorci — 168 krogov; 7. Ivan Kosi — SD Kidričevo — 165 krogov itd. Ta dan najuspešnejši stre- lec domače ekipe Franc Ish nam je povedal, da .so na to tekmovanje povabili tudi ne- katere strelske družine iz or- moške občine, žal pa se va- bilu nobena ni odzvala. J. S. »Malo daj sam, za drugo pa prosi odgovorne dejavnike«« Na nedeljskem slavju v Podgorcih smo med drugima srečali tudi Vlada OZBOL- TA, ravnatelja centralne šo- le pri Veliki Nedelji, ki ima svojo podružnico šolo v Pod- gorcih. V prazničnem vrve- žu sem ga povprašal, kako ocenjuje proslavo 150-letni- ce šolstva v Podgorcih in 60-letnico kulturno prosvet- nega društva. O proslavi se je izrazil ze- lo pohvalno in ob tem soča- sno omenil dva velika uspe- ha: to je obnovo šole pri Ve- liki Nedelji ter prav tako tudi obnovo podružnične šo- le v Podgorcih. Dejal je. da s tem njihovi načrti še niso končani in da je bila adap- tacija obeh šol šele prva. in seveda. najpomembnejša faza. V bodoče bodo posku- šali urediti tudi šolske sa- nitarije, šolsko mlečno ku- hinjo in razsvetljavo. Ti proiolemi so ostali za rešitev v obeh šolah. t.j. pri Veliki Nedelji in v Podgorcih. In sredstva? »Tako, kot do sedaj. Držali se bomo že starega in uspešnega prego- vora, ki pravi: »Malo daj sam za drugo pa prosi od- govorne dejavnike« — je ob koncu razgovora dejal tova- riš Vlado Ožbolt. ki zadnje čase »prosvetari« tudi v kul- turno prosvetnem zboru zvezne skup'^čine. J. S. To pesmico sem napisal v čast naše prelepe domovine. Na misel mi je prišla, ko sem obiskal spomenik žrtvam za svobodo in ko je tako lepo sonce sijalo. Borut Petrovič iz Ptuja PRASICEK Ko sem bil star štiri leta, sem dobil od strica 500 S din. Mama mi je dala malo skodelico :n rekla: »Sem deni vsak dinar, ki ga boš dobil!« Skodelica se je vedno bolj polnila. Ce so prišli k nam teta, botra, stric, sem vedno kaj dobil. -Aprila, na Marko- vo, so mi stara mama kupili za moj denar, ki sem ga pri- hraoil v sikodelici, lončenega Absfraklrfo Učitelj pojasnjuje v šoli, kaj je abstraktno. Abstraktno je to, česar ne moremo prijeti z roko. No, France, povej en primer! — Vroče železo! Ni vredno joka Peter je dobil novo zaposli- tev v oddaljenem mestu in se seli. Pri vlaku stoji njegova zaročenka in joče. — Ne joči, Eva, jo tolaži. Dekleta so tudi tam, kamor bom prišel. STRAN 10 TEDNIK — Četrtek. 13. novembra v sezcni 1968/69 je ptuj- sko gledališče postavilo na oder štiri dramska de!a, ki jih je uprizorilo nič manj kot 29-krat, bodisi na odru ptujskega gledališča, bodisi na odrih ptujske, ljutomer- ske in mariborske občine. V letošnji sezoni nameravajo ptujski gledališčnijiji obseg svojega dela podvojiti. Pred nami je po lepo uspelem »VEČERU V ČITALNICI« (škoda, da je zaradi preveli- kih finančnih stroškov mo- ralo delo tako hitro z reper- toarja) že druga premiera — C. Čolnarja: »VDOVA ROSLINKA«. ki ji bo v prvi polovici decembra sledil Huxlejev »STRUP«. Ob ve- likih načrtih — postaviti v letošnji sezoni na oder kar osem novih del, se ljubite- ljem gledališča v našem me- stu vsekakor vzbujajo neka- tere misli o tem. kakšno vlogo bi naj gledališče v da- našnjem času in družbi ime- lo in ali naj bo redno delo- vanje gledališč omejeno res zgolj in samo na večja sre- dišča v republiki. Gledališka umetnost je po SIVO j i naravi neločljivo in vzajemno povezana z vsemi pomembnimi manifestacija- mi človeškega življenja in družbe, v kateri ima svoj izvor in svojo bazo iri je prav zaradi tega njen se- stavni del. Gledališče brez dvoma n: samo »verno zrcalo« člove- škega življenja in družbe, njenega časa in prostora, ker gledališče ne odraža sa- mo, temveč tudi odkriva in vzbuja v človeku svojstve- ne potrebe in želje za traj- nim samopotrjevanjem, ob- likuje njegova spoznanja o lastni udeležb; v vseh živ- ljenjskih dogajanjih in ga uvaja v lastno odkrivanje in osvajanje neznanega. Gledi- lišče odkriva v človeku listo neznano v njem samem. Gledališče je kot tudi osta- le panoge umetnosti tisti ne- zamenljivi in dra.goceni moist. s katerim se neopazno spaja preteklost, sedanjost in bodočnost, most. s kate- rega se s pogledi v eno do- bo ne zmanjšuje možnost pogleda v druge dobe. Na ta način se širi človekovo obzorie ter bogati njegovo doživljanje sveta okoli nie- ga in sveta v njem samem. V skuonem doživljanju ve:^elia in bolečine, »smeha in solza«, strahu — suženj- stva in svobode, teh velikih izrazov globokih in resnič- nih človeških občutij, ki jili s svojo delavnostjo izzove- jo gledališke nredstave. je gledališče tisti faktor, k' ljud' novezuie in zbližuje Zato gledališka umetnost ne «mp biti neaneažirana, brez- idejiia in »ab.stroktna«. Pra-v zaradi tega je gledališče bi- lo in ie družbeno opravičeno, razumliivo seveda, če bo na- šlo trai.no mesto v svojem času in prostoru. Prav zara- di tega mora tudi ptujsko gledališče stalno in sistema- tično iskati načinov in poti, da približa angažirano in .ne brezideino gledališko umet- nost širokim plastem ljud- stva. Gotovo je razpis abonma- ja, za katerega se je vod- stvo in maloštevilen kolek- tiv Gledališča odločil ob za- ključku lanske sezone eden od tistih pogumnih in pra- vilnih korakov, ki zahtevajo v E>ogojih, v kakršnih dela naše Gledališče. resnično mnogo volje in srčnosti. Vsekakor je nujno potreb- na za zadovoljitev vseh za- htev »gledališko-umetni- ških« normativov pravilna programska orientacija in repertoarna fizionomija ptujskega Gledališča, ki bo moralo m-ed drugim upošte- vati specifične okoliščine re- gije, kateri pripada. Repertoarna politika Gle- dališča mora biti taka. da bo uspela ustvariti čim ugodnejše družbeno ozračje okoli gledališča, njegovega življenja, dela in rasti. Prav zaradi tega je nujno potreb- no, da gledališče izbira tak- šen repertoar, ki ne bo te- meljil zgolj na cenenem uprizarjanju dvomljivih dramskih tekstov, ampak. Yi bo težil k delom, ki so res- nično trajne družbene in umetniške vrednosti. Repertoar, ki nam ga Gle- dališče za letošnjo sezono ponuja (C. Golar: VDOVA ROSLINKA. a. Huxly: STRUP, P. Ustinov: KO- MAJ DO SREDN.riH VE.J. A. Novačan: PRIČARANI ZENIN. t. Williams: STE- KLENA MENAZERI.JA in P. Vorainc: SAMORASTNI- KI), je razen redkih izjem obšel vse večje domače odre, nekatera dela pa so bila uprizorjena v vseh večjih gledaliških hišah sveta. Prav to je dokaz, da se umet:ii- .šiko vodstvo Gledališča ni spustilo v ceneno reperto- arno politiko, ampak se je pri izbiri del dobro zavedalo, kakšno umetniško, pa tudi družbeno funkcijo mora gle- dališče v današnji družbi imeti. Poznavalcu razmer, v ka- terih delajo ptujski gleda- liščniki. se opravičeno vzbu- ja dvom in bojazen, ali bo- do ljudje, ki danes v na- šem Gledališču delajo, uspe- li svoje velike načrte tudi realizirati. Vendar dvom in pomisleki počasi izginjajo, ko človek gleda velika za- gnanost in tudi samoodpo- vedovanje teh ljudi, ki se dobro zavedajo odgovorno- sti ln bremena, ki so s: ga naložili. Vsekakor pa so trd- no prepričani, da je njiho- va pot pravilna ip upajo tu- di, da niso samo oni, ki bi morali nositi to breme. Sma- trajo, da bodo lahko uspe- šno sodelovali z družbeno- političnimi in delovnimi or- ganizacijami, kakor tudi z vzgojno izobraževalnimi za- vodi (šolami) in z instituci- jami s področja prosvete in kulture. Vsi ti pa se morajo prav tako zavedat:, kakšno vlogo bi danes gledališče moralo imeti in bi prav za- radi tega te institucije mo- rale angažirati vse svoje si- le, da bi tudi v Ptuju po dolgem času oživela gledali- ška umetnost in kultura, An p^i iQhmtu so dmiu Minuli sobotni večer je bil za Tomaževčane in za številne kinoobiskovalce po- sebno doživetje. Ta večer je bila krstna predstava širo- kotračnega kinoprojektorja, ki je bil že dolgoletna želja Tomaževčanov. Zbrane ob tem svečanem dogodku je pozdravil domačin Alojz Hr- gula. podpredsednik skup- ščine občine Ormož, med go- sti pa so bili tudi Franc NO- VAK, predsednik SO Ormož. Milan VICAR, tainik SO Or- mož, ter Franjo KRlZMAN- ClC. načelnik oddelka za go.sr>odarstvo SO Ormož. Tomaževčani so stari ki- noprrjjektor zamenjali z no- vim. — nekaj s sredstvi, ki jih je prispevala krajevna skupnost, nekaj z lastnimi sredstvi kulturno prosvetne- ga društva, del sredstev pa je prispeval tudi sklad za pospeševanje filmske dejav- nosti SRS. Lepa dvorana pri Tomažu je bila tokrait. kot že veliko- krat prej, nabito polna, kar kaže. da so tudi kmečki lju- dje željni kulturno prosvet- nega razvedrila, pa naj si bo to kinopredstava, dramsko delo ali kakšna druga oblika kulturno prosvetne »hrane«, ki pa jo žal na podeželju še vedno vse preveč pogreša- mo. J. S mmMl NASVETI 9 Cvetača ostane med ku- hanjem \c\x) bela, če doda- mo vodi, v kateri jo kuhamo, 1 del mleka. Mleko večkrat odstrani tudi neprijetni vonj. # Večji in manjši gomolji krompirja se ne skuhajo istočasno. Kako si pomaga- mo? Vse gomolje preluknja- mo s tnnjšo pletilko- 9 Ali ste se že jezile, ko .so se vam makaroni med ku- hanjem sprijeli? Pomagale si botmo tako, da bomo v vodo, v kateri jih kuhamo, kaniic nekaj kapljic olja. • Sir bo ostal dlje sveZ; če ga bomo spravile skupaJ s košekf>m sladkorja V šoti Učitelj: — Navedi sedem ' vali. Ančka: — Štiri mačke in miši. ZOPET REDNE VAJE PEvsicEGA mmk nm SVOBODA sz Alojz Krajnčain, vodja me- šanega pevskega zbora DPE Svoboda iz Ormoža nam je v minulem tednu povedal, da je začel zbor po poletnih po- čitnicah v tem mesecu zope1 z rednimi vajami. Uspelo jim je zbrati kar precejšnje šte- vilo moških in ženskih pev- cev. Za.l pa imajo v Ormožu precejšnje težave s prosto, rom za vaje, tako za pihalci orkester, kot tudi za pevsi^i zbor. Dvorana ali boljše po, vedano dvoranica v nižji glasbeni šoli je pretesna, dru, god pa trenutno tudi ni no, benih izgledov, da bi lahko pevci in glasbeniki razširili svoj življenjski prostor, ki si ga sicer na drugi strani gie. de na požrtvovalnost in ama. tersko dejavnost pošteno za, služijo. Zapeli so mm Nino RMi, Mrnjurn Oeržci|, Irena Kofiont so idinfosi Koren Po glasbenem premoru, ki je trajal v Ptuju vse od I. festivala narodno zabavne glasbe, smo prišli Ptujčanl v ponedeljek zvečer zopet na svoj račun. V organizaciji doma JLA Ptuj, so se nam ob spremljavi velikega in malega orkestra vojaške godbe iz Ljubljane predsta- vili pevci Nino Robič, Mar- jana Deržaj, Irena Kohont in Damjan Koren, ki je naši glasbeni publiki sicer še manj znan. vendar pa toli- ko bolj poznamo njegovega očeta Franca in brata Braca Korena. Nino RoDič se nam je to- krat predstavil ne samo kot pevec, temveč tudi kot na- povedovalec. Svoj učistop je v šali opravičil s pripombo, da je Mičo Orlovič zadržan in da je vlogo napovedoval- ca tokrat zaupal njemu. Sam začetek programa je zaradi nekaterih tehničnih pomanjkljivosti ozvočitve kazal na razočaranje publi- ke. Irena Kohont je s svojo pesmijo »Ne zavajaj me...» naenkrat ostala bre.z glasu, ali bolje povedano, odpove- dala je ozvočitev. No, okva- ra je bila hitro odpravljena in nadaljevanje programa je potekalo v najlepšem re- du. Naši znani interpreta- torji zabavnih viž so znali pritegniti publiko in zvabi- ti od prisotnih poslušalcenr spontane apla^vze. Popular- ni Nino je z venčkom dal- matinskih pesmi in s svojo »Uro brez kazalcev« doka- zal, da je vreden brat svo- jega slavnega brata-pevca Iva Robiča. Za njim pa niso prav nič zaostajali tudi Marjana Deržaj, Irena Ko- hont ln debitant Damjan Koren. Vsekakor moram" omeniti tudi solista na ksi- lofonu — popularnega Dži- mija, ki je gledalce še pose- bej navdušil in je moral sVOJ glasbeni vložek celo pomo' viti. Tako se je po začetni'' tehničnih spodrsljajih z Maf Janino pe.simijo »Sreča« vss srečno končalo. J- ^' Marjana Deržaj v svojem »elementu« pred občinstvom, ki jo je tokrat v Ptuju poleg drugih pevcev zelo toplo sprejelo. a pEpiTIK — ČETRTEK, 13. NOVEl^/IBRA 1969 STRAN 11 Gla.sbena vzgoja v Slov. gigtrJci jma že dolgoletno tradicijo. V obdobju svoje- ga delovanja je usposobila vrsto pomenabnih glasbenih ustvarjalcev, ki danes se- sta^vljajo razne orkestralne ^upine v Sloveniji. Tudi v jetošnjem šolskem letu zelo vpisanih in tistih, ki bi si še želeli se glasbeno izpo- polnjevati, je letos celo naj- bolj usi:>€'?no doslej. Zaradi pomanjkanja prostorov so pomanjkanja prostorov, del- no pa tudi strokovnih ka- drov in kvalitetnih instru- mentov so morali mnogi po- čakati z vpisom do nasled- njega leta. V matični šoli in njenib podružnicah se šola letos na različnih stopnjah okoli 150 učencev. Matična šola ima svoje prostore v Domu kulture, ki je last društva DPD Svobo- da Slov. Bistrica. Zaradi te- ga je njeno delovanje ome- jeno na minimalno število prostorov, k: v zadnjih ne- kaj letih ne morejo zado- voljiti vsem potrebam. Z Btimi problemi se srečujejo v rjjeni podružnici Poljča- 06, kj-er imajo šolo v pro- storih knjižnice. Vzporedno s prostori se javljata še dva faktorja, ki odločno vplivata, da pouik učencem ne daje vsega znanja, ki bi ga po- sameznik ob normalnih po- gojih moral dobiti. To sta kadrovsika problematika in zastarelost učnih instrumen- tov. Glasbena šola v Slov. Bi- strici se je do leta 1963 ome- jevala izključno na bližnjo okolico. V naslednjem letu pa je že osnovala svoje od- delke v Oplotnici, Poljčanah, Crešnjevcu, Studenicah in na Pragerskem. Zaradi po- inanjkanja prostorov in po- trebnih strokovnih kadrov so morali ukiniti že osnova- na oddelka v Pragerskem in Makolah. Izobraževanje v šoli traja praviloma 6 let, čas izobra- ževanja v posameznih vr- stah učnih predmetov pa je določen s posebnim progra- niom. Pouk je individualen in skupinski. Medtem ko se pri individualnem pouku >ičijo igranja na klavirju, violino, harmoniko, kitaro, trobento in klarinet, se pri skupinskem učijo glasbeno teorijo in igranja v posa- ineznih skupinah ali orke- stru, v tem šolskem letu de- '>i.icta dva orkestra v matič- šoli. Prvega sestavljajo ^čonci od prvega do tretjega ""azreda in ga sestavljajo harmonikarji. Drugega pa sestavljajo učenci od četrte- ga do šestega letnika (od- Oelka) in ima v svojem r stavu violino, kitaro in har- 'l^oniko. Zanimanje za orke- ^.''alno glasbo ie med mla- ^"irii zelo veliko. Ker traja šolanje 6 let in J« predvsem v zadnjih letih tudi precej zahtevno — isto- časno pa se tudi že v red- nem šolanju srečujejo z tež- jimi elementi, ki so večkrat pogojeni še z neurejenim ur- nikom pouka v redni in glasbeni šoli, konča vse stop- nje le nizek procent učen- cev, ki se lahko vključijo v posamezne orkestralne se- stave ali nadaljujejo izo- braževanje na srednji stop- nji. Osnovna namen šole pa je seznaniti kar najširši krog ljudi z dosežki na pod- dročju glasbene kulture in jih uvajati k njenemu estet- skemu doživljanju te zvrsti umetnosti. V vseh dosedanjih letih je imela šola več samostojnih nastopov, večkrat pa so tudi dopolnjevali posamezne pri- reditve. Posebno razgibana glasbena dejavnost pa je bi- la v zadnjem šolskem letu na področju cele občine. Ta povečana aktivnost je ime- la tudi ugoden odmev med mladimi, ki se v vedno več- jem številu vključujejo v glasbeno izobraževanje. Ce bodo v matični glasbeni šoli v Slov. Bistrici, kakor tudi v njenih podružnicah, želeli kvalitetno zadovoljiti vsem naraščajočim potrebam in željam občanov, predvsem mlajšim, po kvalitetnejši glasbeni izobrazbi, bodo brez odlašanja morali predhodno rešiti nekatere pereče pro- bleme, pred katerimi so že dalj časa. Prav v zadnjih dveh letih so ti problem: do- bili — ob vedno večjem šte- vilu učencev — posebno obeležje neobhodne potrebe po takojšnji rešitvi. Ker pa so vsi problemi vezani na precejšnja sredstva, katerih šola ne zmore, bo nujna po- moč vseh družbenopolitičnih organizacij v občini. . iPomanjkanje prostorov je osnovni in najbolj pereč problem šole. Problem je še toliko težji, ker poleg red- nih učencev vadi v šoli še precej študentov iz višjih šol, kjer je potrebna tudi glasbena izobrazba kot ob- vezni predmet (pedagoška gimnazija). Intenzivnost po- uka zmanjšuje tudi pomanj- kanje kvalitetnih glasbenih instrumentov, saj so tisti, s katerimi trenutno razpola- gajo, že dotrajali in jih bo potrebno nadomestiti s kva- litetnejšimi, kar še posebno velja za klavirje, ki jih bo- do v kratkem tudi dobili. Ob vse večjih zahtevah in že- ljah po glasbenem izobraže- vanju bo že sedaj nujno po- trebno mis litianop sndmf č trebno misliti na popolnej- šo kadrovsko strukturo, ker že sedanje kapacitete ne za- dovoljujejo vseh obstoječih potreb. Naloge in problemi, pred katerimi s-e nahaja matična glasbena šola s svojimi od- delki, so zelo obširne in iih ne bo uspela rešiti sama. ampak bo njen uspeh odvi- sen od pomoči in razumeva- nja vseh občanov. Viktor Horvat Bolj kot kdajkoli se danes športno življenje v bistriški občini nagiba — narnesto k oživitvi, v zamiranje. Odlo- čilne posledice pomanjkanja skrbi za razvoj športne de- javnosti v bistriški občini ss občutijo tudi med mladimi košarkarji, ki prav v zad- njem obdobju dosegajo naj- vidnejše rezultate. Uvrstitev v zgornjo polovico slovri- ske košarke — vzhi>dna slo- venska liga — je toliko po- membnejša če omenimo, da jim je to uspelo samo z last- nimi sredstvi. Vsa leta do sedaj .je ko- šarka delovala kot sekcija TVD Partizan, ki pa ni znal podpreti njihovih prizade- vanj. Samo veliki meri sa- moodpovedovanja in lastme- mu financiranju se morajo zahvaliti, da so brez večje pomoči vstopili v kvalitetnej- ši razred slovenske košarke, kjer še sedaj uspešno nasto- pajo in so trdi ereh tudi re- nomiranim moštvom. Zad- nji dogodki v razvoju bistri- ške košarke, kakor tudi o- stalih športnih dejavnosti, ki delujejo pod okriljem TVD Partizan pa tudi za vnaprej ne kažejo možnosti za iz- boljšanje. Nasprotno, kot že več let nazaj spada bistriška občina med tista področja, kjer je športna dejavno^st močno zapostavljena. Ker ob vsem tem tudi ko- šarkarji ne morejo računati na kakšno več^o pomoč, so se morali glede nadaljnjega ob- stoja resno zamisliti v svoje bodoče delovanje. Popular- nosti te športne dejavnosti v Slovenski Bistrici ni treba posebej poudarjati, saj so še pred meseci aktivno sodelo- vale kar tri ekipe (ženska, mladinska in članska), priha- jali pa so vedno novi privr- ženci, ki bi se želel: vključiti v sekcijo. Minimalna finanč- na sredstva pa niso zaprla poti samo novim članom, ampak so onemogočila delo- vanje že osnovani m ekipam, ki so morale prav iz tega raz- loga prenehati z delovanjem. Tako sedaj z lastnim finan- ciranjem tekmuje še samo članska ekipa, kateri pa takš- no notranje stanje omejuje najosnovnejše delovanje. Na zadnji seji košarkaške- ga odbora so se odločili u- sposobiti svojega trenerja, ker so izgubili dosedanjega vsled pomanjkanja sredstev. Do nadaljnjega bo tako o- pravljal trenersko vlogo član kluba Zoran Kregar. Raz- pravljali so tudi o možnosti priključitve k NK Osankarl- cp ali si poiskati pokrovitelja v eni od delovnih organiza- cij. Viktor Horvat VEČER RIMSKE LIRIKE V PTUJSKEM 6LEM- LIŠČO Pretekli ponedeljek je bil v ptujskem gledališču večer rim- ske lirike. Priredilo ga je ptuj- sko zgodovinsko društvo. Na- vzoče je pozdravil njegov pred- sednik prof. Jože Maučec. Po- zdravni govor je imel tudi ča- stni predsednik Društva knji- ževnih prevajalcev Božidar Borko. O rimski liriki je govo- ril in jo recitiral Kajetan Gan- tar, biv?i profesor ptujske gimnazije. Člani ptujskega gle- dališča: režiser Malec. F. Mau- čec, A, Centrih in Helena iSo- bar-Zajc iz Ljubljane so reci- tirali Vergila, Platusa, Katula Tibula, Sulpicija, Proporca Ovida in Horaca. Za glasbene spremljavo na kitari je poskr- bela kitaristka Lučka Zabkar ZR Z večera rimske lirike v plnjskem gledališču. Foto: S. Kosi Sestanek ormoškega političnega oktiva Poročali smo že, da se je v minulem tednu sestal v Ormo- žu občinski politični aktiv in komunisti, zaposleni v gospo- darstvu. V živahni razpravi so obravnavali sklepe 8. seje CK ZKS in o stališčih plenuma do nadaljnjih ukrepov. Razgovor je med drugim po- tekal tudi o vprašanju likvid- nosti v gospodarstvu, o spre- membi trgovinskega in bančne- ga sistema s poudarkom, da naj banke postanejo v pravem po- menu aktivni partnerji v go- spodarstvu tudi na tistih pod- ročjih, kjer morda njihove ko- risti že v začetku niso tako iz- razite. Komunisti, zbrani na tem se- stanku, so si tokrat iz oči v oči izkresali nekaj mnenj in stališč, strinjali so se s sklepi 8. seje CK ZKS — s sklepom, da je treba tem' sklepom tudi v prak- si zagotoviti njihovo nemoteno realizacijo. J. S. Požar zajel vso vas V ponedeljek okrog 6. ure zvečer je v Zg. Novi v&si pri Slov. Bistrici izbruhnil po/,ar, ki se je razšiiri na vso va,?. Gorelo je več stanovanjskih in gospodairskih poslopij. Hi- tri intervenciji gasilcev in p.rpadnikov JLA i;ro :^hva- la — da škoda, ki je že tako ogromna — ni še ve.'ja. Več o tem b>mo poročal; prihodnjič. B. H. Beff s!evh^ Cfrajski i-*s:-:r iz ¥imkQ kmii v Ormožu Slovenija-vino, samostojni obrat »Jeruzalem« — vin- ska klet v Ormožu je v ponedeljek in torek proslavila nov delovni uspeh vinske proizvodnje na tem območju. Napolnili so prvih 10.000 steklenic penečega slovenskega vina »Beli slovin iz ormoških vinogradov« in prav tako prvih 10.000 steklenic polpenečega naravnega vina, ki ga bomo na tržišču srečali z imenom »Grajski biser«. Ljubitelji žlahtne vinske kapljice so opravili ne- uradni krst obeh »novorojenčkov« v novem hotelu v Ormožu in ugotovili, da nova vina zelo dobro tečejo po grlu. Vina .so že v prodaji in vam priporočamo, da jih po- skusile tudi vi! Več o f«Mn uspehu vinske kleti v Ormožu bomo poro- čali prihodnjič. J. S. STR a;'] 12 TEDNIK — Četrtek, i3. noVembr^ Ptojski športniki na krosu v Ljybl|cfiii v nedeljo je časopisno po- djetje Delo že IV. priredilo tradicionalni JESENSKI KROS, k\ se ga je v Ljublja- ni po stezah Tivolija udeleži- lo nad 300 tekmovalcev in tekmovalk. Zal je prireditev motil dež, pa tudi organiza- cija tekmovanja ni bila naj- boljša. Pričelo se je s telvom na 800 m dolgi progi, kjer je zmaagla mlada nadarjena tekmovalka Samčeva iz Ce- lja. Ptujčanke so se uvrstile: Klajnšek 14, Pal 15, Gabro- vec 19, Hrnčič 20, Gojkošek 26, Ilojnik 48, Toplak 49. Tekmovalo je 84 tekmo- valk. Pri mdadincih na 2500 m je zmagal Ferfila iz Cerkni- ce, Stajnko 22, Samec 40, Gerlovič 47, Pongrac 55, Lah 68. Ekipno Ptuj IV. mesto. Nastopilo je 16 tekmoval- cev. Pri članicah na 1000 m dolgi progi je zmagala Uran- kar iz Celja, Gabrovec 5, Mi- lošič 6, Janžel 7. Meznarič 10. Ubran 20. KKipno Ptuj ll. mesio. Tekmovalo je 32 tekmo- '.'alk. Pri članih na 5000 m dolgi progi je zmagal Fink Richard (Gradec), IVIeznarič 10, Rep 27. Bezjak 28, Stumberger IVI 31. Nastopilo je 48 tekmo- valcev. Nastop in dosežki repre- zentance Ptuja na tem kvali- tetnem tekmovanju, kjer so nastopili že znani atleti in atletinje, je dober. Ptujsko reorezentanco so sestavljali tekmovalci in tekmovadke iz Ptuja, Markove. Cirkulan, Zavrča, žal p-a je izostal tek- movalec iz Vidma in Majš- perka. Na krosu so nastopili te- kmovalci iz 17 občinskih z\'ez TK ter pos^nezniki iz AK Dinamo in Mladost iz Zagreba ter goistje iz Gradca. KOŠARKA Prijateljsko košarkarsko srečanje med ekipama KK Partizan iz Slovenske Bi- strice in garnizije iz Slov. Bistrice je bilo namenjeno tudi pregledu tehnične in kondicijske pripravljenosti članov KK Partizan. V krat- kem bo moralo namreč to moštvo računati na izgubo nekaterih ključnih igralcev. Zato so na tem srečanju na- stopili v postavi, s kakršno se bodo udeležili bližnje zimske košarkarske lige za vzhodno Slovenijo. Srečanje KK Partizan Slo- venska Bistrica in garnizije iz Slovenske Bistrice se je končalo z rezultatom 66:44. V ekipi KK Partizana je bi- lo opaziti odsotnost posa- meznih igralcev. Pričakuje- jo, da bodo v kratkem okre- pili ekipo z novimi močmi. Viktor Horvat §K Rudar (Trbovlje) - §K Ptuj 4,5:3,5 v nedeljo so šahisti Ptuja ponovno zabeležili poraz in to proti poprečni ekipi v Tr- bovljah. Ptujčani tokrat spet niso nastopili v najmoč- nejši postavi, saj se je neod- govornost posameznikov v vseh kolih hudo maščevala; obtičali so na predzadnjem mestu. Rezultati srečanja so: Jaz- bec — Podkrajšek 1:0, Wei>3 — Bohak 0:1, Sribar — Ru- dolf 1:0, Skrbeč — Fijan 0:1, Kotnik — Seruga 1:0, Grač- ner — Skarja 0:1, Rijavec — Sedlašek 1:0, Obermajer — Zafošnik 0,5:0,5. O pomanjkljivostih, nedi- sciplini, neuspehu bomo po- ročali, ko prejmemo podat- ke v razgovoru s člani klu- ba, anc Groba igra gostov ISsgnkarlcn : Peca 1:2 Nogometaši Osankarice so v nedeljo pričakovali dve točki. Toda njihove napovedi in želje se niso uresničile. Samo dva protinapada sta bila dovolj, da so dobljeno tekmo izgubili. Zal smo že drugič zapovrstjo gledali v Slov. Bistrici nogomet, ki nikakor ne spada na športno igrišče. Štirje domači igralci so bili poškodovani. Odločitve sod- nika pa so bile večkrat tudi neumestne. Tako Ima domače vodstvo največ pripomb na so- jenje stranskega sodnika Terša- ka iz Slov. Bistrice. Vodstvo NK Osankarice je vložilo protest, zaradi določenih nepravilnosti pri odločitvah sodnika. Ne strinja pa se tudi z dclcglraniem delegata Wagner- ja, predsednika sodniške zveze Slovenije. B. H. KROG-DRAVA 15:19 (5:5) Zadnja prvenstvena tekma je Dravi prinesla še en uspeh in s tem tudi odlično tretje mesto v tem tekmovanju z enakim številom točk kot pr- vi. Domačini so pričeli prav poletno in gostom je uspelo šele v drugem" delu prvega polčasa urediti svoje vrste ter rezultat znižati. Na od- mor sta odšli ekipi brez pred- nosti. Sele v drugem polčasu je uspelo Dravi zlomiti od- por domačinov ter si z zapo- rednimi zadetki zagotoviti prednost šestih golov razlike, kar ji je tudi zadostovalo za zmago. Za domačine so bili uspešni Husar 6, Gomboš, in Kova- čič po 3, Weindorfer 2 in Fujs 1, za goste pa Grame Z in Kovač po 5, Jurkovič 4, Grame D. 2, Gašperšič, Cihal in Strašek 1. Pred 150 gledalci je dobro sodil Salecl iz Maribora. anc FrcL>jic Novak, predsednik skupščine občine Ormož m posvetovcnju sekcije za družbeno aktivnost žena: »OBTOŽENI SMO VSI. KI SMO KRIVI ZA ZAPO- STAVLJANJE PODEŽELJA« Takoj za tem, ko je Franc NOVAK, predsednik ormoške občinske skupščine na sobot- nem posvetovanju žena po- zdravil zbrane žene in matere iz celotnega območja ormoške občine, je v zanj značilnem os- trem tonu Dovzdignil besede in med drugim dejal: »Iz današ- njih referatov in diskusij, ki smo jih slišali na tem posve- tovanju, se zrcalijo obtožbe in obsojanja prevelikega razkora- ka med mestom in provinco. In res je, obtoženi smo vsi, ki smo krivi za diskriminacijo podeželja, vsi, ki smo pred le- ti praznili kmečke kaščke z obljubami m besedami — daj- te, da bomo zgradili industrijo, ki nam bo pozneje vračala . . . Kaj smo storili, da bi lahko naš kmet po znosnih cenah prodal sadje, mošt in druge pridelke? Ravno takrat, ko smo imeli doma hiperpordukcijo kmetij- ske proizvodnje, smo te iste pridelke uvažali iz tujine . . . Kmečki problem je iz dneva v dan vse bolj prisoten v našem družbenem življenju in vpra- šujemo se. :-akaj tako dolgo odlašamo z njegovim temelji- tejšim leševanjem. Kako naj kmečka mati. ki dela od ra- nega jutra do poznega večera gara na polju in v goricah, nu- di svojemu otroku prepotrebno materinsko toplino in ljubezen, zadostno prehrano, skratka vso .skrb za niihov srečnejši ju- trišnji dan? Delo z motikami v naših za- sebnih vinogradih in krave na kmečkih poljih vprašanja var- stva otrok in mater ne morejo in ne bodo rešile. Kako naj šujemo probleme sami, če pa ne zaležejo niti prošnje niti zahteve?«: Torej takšno ja stanje tudi n' področju o'r<..š.;c,'^a varstva. Otrok, ki mu mnogokrat poe- tično rečemo, da je naša hodnost in nosilec našegg'^.' trišnjega dne in to dejaj! tudi je. že v svo^i najvaž« ši razvojni sto:5nji čuti rajij in spoznanje, da kljub vs, ustavnim in zakonskim i, stvom o enakih pravicah, J r enaki in to prav zaradi nomske neenakosti posame?., ' območij, zaradi bolj razvitii, manj razvitih občin, ki yi^^ radi lepšega prizvoka reče, ' tudi dopolnjevane občine, i bistvu p; ie seveda vseeno \ rečemo rcma občina ali \ polnjevana občina. J. S Rudar-Drava 4:0 (1:0) Drava je v gosteh ponovno izgubila srečanje v predzad- njem kolu jesenskega dela, v nedeljo pa igra v Ptuju v zad- njem kolu proti Celju Kladi- varju. V prvem polčasu so gostje kljub hitremu vodstvu doma- činov bili enakovreden tekmec, vendar je napad zapravil mož- nosti za dosego gola. V nadaljevanju pa so bili na- padi domačinov silovitejši, naj- nevarnejši je bil napadalec Forte, ki je dosegel dva zapo- redna zadetka. Drava se ni predala in je skušala rezultat omiliti, kar bi ji tudi skoraj uspelo. Končni rezultat je do- segel v 89 minuti Gorišek. S tem bo Drava prezimila na zadnjem mestu, ni pa še vse izgubljeno, če se spomladi ujame, predvsem pa poišče okrepitve za napad. Zgorela je v gospo- darskem poslopju Preteklo nedeljo je zgori gospodarsko poslopje hiše 62 v Gorici pri Podlehniku, njem je zgorela tudi Ana Mi hen, stara 49 let. Predvidevaj da je kama zanetila požar naredila samomor. Ana je d ročena z Ludvikom Majhno Kaj je vzrok smrti kolesarke? ^ 6. nov. okoli 19. ure so na cesti Trnovska vas-Dolič našli mrtvo kolesarko Marijo Hor- vat, staro 35 let, doma iz Do- liča 16. Peljala se je iz Trnov- ske vasi proti Doliču. Imela je dvakratni zlom lobanjskega dna. Bila je v trenutku mrtva. Zaradi laka, ki so ga našli, predvidevajo, da jo je podrlo motorno vozilo, katerega voz- nik je po nesreči odpeljal. Pre- iskava je v teku. Marija Horvat je mati pe- tih, še nepreskrbljenih otrok. Zaposlena je bila v ptujski Delti. Člani kolektiva so jo po- spremili na njeni zadnji poti. Obiskali so prizadet ' otroke in jim materiah-o pomagali v naj- hujšem trenutku. Takoj po nesreči se je z dela v inozemstvu vrnil tudi njihov oče. P. S.: V času gornjega po- ročanja smo zvedeli o ne- sreči naslednje: Pri razisko- vanju prometne nesreče je ptujskim miličnikom uspelo izslediti storilca. Nesrečno kolesarko je podrl mopedist z ncrigistriranim mopedom — brez izpita. Dan prej je z mopedom poškodoval Jožeta Bračka iz Trnovske vasi in po nesreči pobegnil. Krivec je predan preisko- valnemu sodniku. O zadevi bomopodrobneje poročali pri- hodnjič. OBČINSKI PRVAK - GORIŠNICA v nedeljo je bila na stadionu Drave finalna prvenstvena tek- ma za naslov jesenskega prva- ka občine Ptuj med enajsteri- co Gorišnice in Vidma, ki sta prvaka skupin. Gorišnica je nastopila v po- stavi: Praprotnik, Bračič, Žo- har, Požek, Munda, Toplak, Brodnjak. Muanda, Obran, Fric, L. Brodnjak. Videm pa v postavi: Murko, Trafela, Pet- rovič, Lah, Purko. Strelec, J. Petrovič. Selak, Skok, Klarič in Fridl. Strelci: Obran v 3. minuti 1:0 in Požek v 36, minuti 2:0. Gorišnica. ki je bila boljša v prvem delu, je tekmo odločila v 36. minuti v svojo korist. Igralec Gorišnice Fric je pri tem zastreljal tudi enajstmet- rovko. V nadaljevanju pa so pre- vzeli pobudo igralci Vidma, ki so se trudili, da bi rezultat spremenili, toda napadalci ni- so imeli športne sreče. Igra je bila hitra in borbena, predvsem pa fair in po prika- zani igri, ki je navdušila gle- dalce, bi lahko ekipi dostojno tekmovali v višjem tekmova- nju. Videli smo pri prvi kot pri drugi ekipi igralce, ki bi s svo- jo kvaliteto prišli v poštev tu- di pri kateremkoli drugem moštvu. Tekmo je pred 100 gledalci odlično vodil Janko Vogrinčič, pomagala pa sta mu mejna sodnika Milon Nežman in Mir- ko Kekec. anc PTUJSKA OSEBNA KRONIKA RODILE SO: Marija Lazar, Kicar 92■ dečka; Stanislava Pelcl. ?; brežje 84 — Sonjo; Mar: Kuhar, Brstje 40 a — deklic Otilija Strniša, Sovjak 94 Dragico; Kristina Gosi Podlehnik 48 — Zdenko; M rija Cizerl, Janežovsk: v 26 — Jerico; Danica Top lovec, Lovrenc 33 — dek co; Marjeta Kostanjevi Stojnci 58 — deklico; Ma" j a Gašparič, Podgorci 40 Janka; Elizabeta Simon! Dornava 111 — Suzano; S zalija Gavez, Vitomarci i — Marjana; Justina Jus.S!) perce 75 — Janka; MarJ Voglar, Repišče 24 — deki co; Berta Kmetec, Srediič 124 — Bredo; Irena Vreč^ Bišeoki vrh 16 — deklic! Alojzija Pihler, Jiršovci 5 — Srečka; Alojzija KociiiJ Trnovska vas 31 — Franc; Marija Suligoj, Apače ti.' — dečka; Katarina Koro> Rače 313 — deklico: Terez' Krajnc, Veličane 64 — 1^'= rijo; Darinka Pondrk. Ko' dvorska 8, Ormož — Da- ko; Karlina Kocuvan, Bla? 2 — Marjeto. POROKE: Jože Brodnjak, Orešje in Kristina Vojsk, PodV!" 87; Konrad Bezjak. Marko? 51 in Neža Bezjak. Bud' 66 a; Franc Cafuta. Ob : leznici n. h. in Vitosiava J'' kovic. Ob železnici n. h. UMRLI SO: Frančiška Opeka, Velič' 19, roj. 1896, umrla 5. 1969; Emil Gap, Dom. dr- Borštnerja, Dornava, ' 1954, umrl 5. 11. 1969; ^ jan Koren, Vel. Varnica roj. 1904, umrl 6. 11. 1969;'; brijel Bezjak, Podgrad ^_ roj. 1897, umrl 7. 11. )NIK — ČETRTEK, 13. NOVEMBRA 1969 STRAN 13 Itrolc in živali itroka in živali opisuje ogo literarnih del. To ni- jzmišljene zgodbe, pač pa cdsev resničnih doživetij, ■ok se neverjetno naveže žival in jo vzljubi ta.ko, postane njegova neraz- ižljiva prijateljica. Izgu- take živali včasih povzro- pri otroku čustvene mot- I ki prenehajo, brž ko se ok naveže na kako dru- živa!. Zanimivo! Žival jbrže čuti to resnično Iju- len in otroku na svojstven čin to vrača. >Ja nekatere živali se otro- posebnd navežejo. Seznam •teh je dokaj obširen, od jlih ptičkov v kletki, do likih in velikanskih živali, isluhnimo Mojci, kako ji hudo. ko je izgubila ka- iroka Pik i j a: !,.. Ko mi je bilo pet let, ; je mamica za rojstni dan ipila kanarčka. Bil je le- I rumene barve, na tre- išoku pa je imel belo liso. ito smo ga klicali Piki. Njegova kletka je bila na rhu omare. Očka ga je za- idi mojega nenehnega mo- idovanja prestavil na ši- alai stroj. Vsak dan. ko .■m prišla iz vrtca, sem ga pazovala in se igrala z jim. Nekega dne, ko ni bilo sobi nikogar, sem ga spu- lila iz kletke. Piki se je preletaval po sobi. jaz pa m tekala za njim, da bi ga IJela. Nenadoma pa sem za- [ledala odprto okno. Nekaj »e je prešinilo. Stekla sem oknu, a žal, prepozno. Ka- iarček je odfrfotal skozi teo, jaz pa v jok. Piki je sedel na vejo dre- vesa. Slabo je videl, kajti iračilo se je. Očka je ste- !tl na dvorišče in splezal na irevo. Piki se je dal mirno ijeti. Začela sem hoditi v šolo » poleg tega še v vrtec. Pi- i je bil pretežni del Ineva sam in nastale so težave za- radi hranjenja. Problem smo enostavno in enoglasno re- šili. Pikija smo dali k babi- ci. Pozneje je dobil gnojno bulo na kljunčku. Poginil je zaradi hiranja. Se dolgo mi bo v spomi- nu njegova podoba, saj sem ga imela tako rada in sem ga otroško ljubkovala...« Neverjetno hudo je, če se mora otrok za vedno ločiti od svoje ljubljenke. Taki pretresi ostanejo še dolgo dolgo v spominu. Tudi Metka, ki je tako tragično izgubila svojo psič- ke, pravi: »Na neki zabavi sva z očkom kupila psičko Ljer- ko. Doma je začudeno gle- dala, češ, kje sem. Kmalu se nas je privadila. Zadala si je nalogo skrivati copate. To je delala tako, kot bi ji bilo ukazano. Seveda je po- trgala na maminih copatih vse cofe. Večkrat smo jo pustili na teraso, kar je bi- lo zanjo nekega dne usodno. Pometala sem teraso. Psička se je nekaj časa igrala, ra- dovedno se je nagnila čez teraso in padla. Ustavila se je šele v žlebu. Skočila sem k ograji. Pogledala me je milo in proseče, kot da bi mi hotela reči: — Prosim, reši me! Morda je vedela, da jo čaka smrt. V smrtnem strahu sem zakričala — ne nikar ne padi! Toda oadla je. Na srečo je bila takoj mrtva. Ne morem pozab-ti nanjo. Se vedno imam n^en zadnji pogled pred očmi .. .« Otrok se neverjetno nave- že na živali, in če jo izgubi, utegne dobiti čustvene mot- nje. Zato je bolje, da tam. kjer niso najboljši pogoji za rejo živali, niti ne razmiš- ljamo o njih. Tako bomo otroku prihranili marsikate- ro razočaranje. -sj l^rizanesimo otrokom Ni novo, da živimo v dobi po- spešenega razvoja. V dobi, ko človek le s težavo išče svoje živčno ravnotežje. Zdi se, da je pri tem najbolj prizadeta žen- ska, ki se mora cesto prilaga- jati spremembam v družini in službi. Sodobna ženska mora opravljati nešteto funkcij od zakonske žene, gospodinje, po- klicnega dela, matere in tako naprej. Napor pri prilagajanju novih življenjskih nalogam in okoliščinam je tolikšen, da da- nes le redki otroci nimajo ner- voznih staršev. Vprašanje je seveda, kako lahko otroci normalno rastejo v vzdušju živčnosti, pri starših, katerih razpoloženje niha od energičnosti in sitnosti do oto- pelosti iz utrujenosti. Pri tem otrok čuti tudi navidezno mir- nost staršev, ki prekriva živč- nost staršev, ki prekriva nji- hovo živčnost. Posledice se ka- žejo na nesproščenih otrocih brez vedrine. Otroci nas po- snemajo veliko bolj kot si mi- slimo. Odvisni so od našega razpoloženja in značaja ter so prisiljeni dihati v vzdušju, ki ga ustvarjajo starši. Ne govorimo, da ves dan de- lamo za otroka, da bodo bolje živeli in tako naprej. Otrok bo imel veliko več od matere ali očeta, ki se bosta znala spo- čiti, urediti misli in se šele po- tem posvetiti otrokom. Ura, ki jo posvetimo otroku naj ne bo le ostanek napornega dne, pač pa čas, ko skupaj z razumom in ljubeznijo dajemo otroku samega sebe. MOŠKI IN 2ENSKA — Moški je edino bitje na svetu, ki ga lahko damo iz ko- že, ne da bi mu bilo treba u- mreti. — Zakonski možje so kot va- rovalke: ko nastane v hiši pre- velika napetost, odpovedo. — Ni res, da tekajo ženske za moškimi. Nobena past ne teče za žrtvijo. — Kdor ženski kaj zaupa pod prisego molčečnosti, je sadist. — Moški razumejo besedo konverzacija kot umetnost pri*- praviti druge tako daleč, da začno govoriti. Ženske pa ra- zumejo s to besedo umetnost, kako pripraviti druge, da u- molknejo. Varuj svoje živce! Kadar mdsliš, da se moraš s kom spreti, ali če kdo dru- gi tc misli, počakaj en dan; drugi dan boš bolje obvladal sporno situacijo in po potre- bi in možnosti tudi zmagal. Kadar čutiš, da ti kaj po- sebno razdira živce, takoj prenehaj premišljevati o ti- sti stvari in pojdi po razve- drilo v kino, k znancem in prijateljem, nikakor pa ne zavij v najbližjo gostilno, kajti alkohol ti bo živce še bolj zrahljal. Ne bodi preveč kritičen. Sprejmi svoje prijatelje in znance ter nadrejene in pod- rejene, kakršni pač so in ne zahtevaj, da bi se vsi rav- nali po teb:. Poišči njihove dobre lastnosti in priznaj njihove vrline. Zavedaj se, da ima vsak človek svoje napake in da tudi ti nisi brez njih. Ce moraš vztrajati pri svo- ji trditvi, potem stori to čim bolj mirno in vljudno. To ti bo dalo občutek zrelosti in notranjega zadovoljstva. Ce pa ni važno, pa raje popusti; s tem najbolje razorožiš na- sprotnika. Ce te kaj teži, ne pretira- vaj in pretehtaj, če je res ta- ko hudo. Predvsem, pa: ne nosi težav v sebi, marveč se zaupaj osebi, ki je zaupanja vredna. Skupno z njo boš gotovo prišel do rešitve. Si- cer pa bo predmet skrbi iz- gubil svoj obseg, ko se raz- govorih. Ne misli vedno nase in na svoje težave, marveč poglej včasih malo okrog sebe; tu- di drugi imajo svoje skrbi in , težave, pa jih morda bolj j modro in veselo prenašajo. Pridruži se jim! Ne zahtevaj preveč od sa- mega sebe. Nervozni ljudje si cesto nalagajo preveč de- la in mislijo, da brez njih ne gre. Ker ne morejo vsega na- tančno opraviti, jim odpove- do živci. Loti se tistega dela, za katerega imaš največ ra- zumevanja in daru. Delaj vedno samo eno stvar naenkrat. Nervozni ljudje se radi lotijo več stvari naenkrat in potem ni- česar ne končajo. Najhuje pri tem je, da to znatno poslab- ša njihovo živčnost in S« stopnjuje njihova nervoz- nost, ker ,«;o nezadovoljni sa-^ mi s seboj. Rdečica na licih in nosu Pogosto zlo oseb. zaposle- nih pri kuhi, je neprijetna rdečica po nosu in licih, vča- sih pa tudi po čelu in bradi. V rdeči koži je najprej ne- kaj majhnih razširjenih ži- lic, po nekaj letih pa vidi- mo tudi rdeče mozolje in bu- lice. Rdečica posebno izstopa ob ognju pri štedilniku, to- rej pri izžarevani toploti, ali pa zunaj na hudem mrazu. Zelo rada zažari takim ose- bam koža na nosu in licih, tudi ob vroči jedi. Spremem- be na koži obraza trajajo leta in leta, in so v kozme- tičnem pogledu zelo nepri- jetne. Rdeč, pozneje celo plavkast nos in rdeča lica z razširjenimi žilicami dajejo osebi videč, da rada popije žgane pijače, čeprav morda alkohola niti ne pokusi. Koža postane rdeča na no- su in licih zaradi omrtvelih živčnih končičev v stenah malih kožnih žilic, ki niso več sposobne, da bi se stisnile in iztisnile kri. Zakaj živčni končiči omrtvijo. ne vemo. Morda povzročajo ta poiav ozebline nosu in lic v otro- ških letih. Nepravilna pre- bava in presnova storita svo- je, najbrž pa tudi žleze no- tranjice s svojim delovanjem močno vplivajo na razvoj kožnih sprememb. Eden važ- nih vzrokov, k: p>ospešijo po- slabšanje stanja in nadaljnje nevšečnosti je ta, da žen- ska pri svojem poklicu iz- postavlja kožo na obrazu vplivu vročine in mraza. Pri štedilniku si kuharica moč- no pregreje kožo obraza, po- tem pa skoči v mrzlo shram- bo ali klet. da si prinese po- trebno. Prav ta hiter prehod iz vročine na hladno zelo škodi koži. Tudi pokušanje vročih jedi je zelo škodljivo- Kadar v naglici povžijemo vročo juho. ker ni časa. da bi jo pustila ohladiti, takoj za- čuti, da ji buhne kri v o- braz in zardi nos. Jedi, ki pospešujejo nasta- nek rdečice, so predvsem svi- nina v vseh oblikah, mastne in začinjene jedi :n zelo ki- sla solata. Prepovedana sta tudi alkohol in črna kava. Vsaka žena, ki ima tako rdečico na licu in na nosu naj pazi, da si ne pregreje kože. Kadar dela ob štedil- niku, si pokrije obraz z ru- tico. Preste naj bodo samo oči. Od štedilnika naj ne ho- di takoj v hladne prostore, počaka naj vsak trenutek, da se zagreta koža ohladi. Ko se pozimi odpravlja od doma, naj raje počaka nekoliko ča- sa v veži, da se ji koža pri- vadi mrazu. Isto velja, ko se vrača domov. Kuha naj jedi, ki so ji dovoljene in naj jih ne je, dokler so vroče. Da neprijetno rdečico pokrije, naj dobro zmeš^ žlico koz- metičnega pudra z žlico ko- lonjske vode in žlico glice- rina. kozmetičnega barvnega pu- dra, veliko žlico, kolonjske vode, veliko žlico, glicerina, veliko žlico (prekuhane, o- hlajene vode, ako je zmes pregosta) kavino žličko. Dobila bi gosto tekočino kožne barve. S kosmičem va- te naj jo enakomerno raz- maže po nosu in licih, tako bo skrila neprijetno rdečico. Uživa naj vitamine, pred- vsem vitamin A in D, v huj- ših primerih pa naj vpraša za nasvet zdravnika. Pred — r mmt lcc?rls!iiili ms^elm m ime !■ Ce so vaši lasje presuhi, jih ^ma^.ite vsaj enkrat na mesec ' toplim olivnim oljem in se ^to pokrijte z brisačo. Po 20 ?iniitah si nato umijte lase z i^jčnim šamponorn. 2. Ce se vam nohti lomijo, ™ namažite s svetlim lakom * korenini nohta. 3. Kožo okoli nohtov ne sme- *5ezati. Držite raje nohte ne- časa v milnici, nato pa po- '*ajte kožico s topo paliči- do robov. ^- Ce imate trudne in zateče- jo oči, polasaite nanje hladne "^fnihčne olDkladke. J- Ce imate dlačice po licu, l'". ne smete ne briti in ne pu- ker vam sicer zrastejo še Jl^^fneiše. Tudi dcpilotor.^ke ferne ne upornbljajte. Ce ni- ^,^^_P mnogo dlačic, jih samo ^ ^iflir.ijte, da bodo manj vid- j^^-sicer pa stopite k ."-frokov- tipu ' ^' ^sm jih odstrani z ^'1 »d U. avgusta Imejte dobro odprte oči ln vi- deli boste, da v.se stvari le niso tako črne, kot ste jih gledali do .sedaj. Skaljena družinska sre- ča vas bo postavila na trdne noge. TEHTNICA od 23 tept dio 22. oktobra v intimnem življenju nič n vega. Pošta iz inozemstva v-i bo razjasnila nekatere stvari. Ko se boste prepričali o pomembno- sti svojega dela, šele takrat lah- ko poveste, kaj vas tišči. JKO&PIJON od 23. oklobta do 23. aov. Ce niste do sedaj pokazali svo- jih ambicij, je sedaj zadnji čas. toda nepretiravajte z zahtevami. V ljubljeni osebi boste našU po- polno razumevarije za svoje de- janje. STSELeC od 23. aov. ilo tik. dee. Izpolnite obljubo, ki ste jo da- li v prej.šnjem tednu. Nek manj- ši prepir vas bo pošteno razbu- ril. Bli7.nj.i sorodniki vas bodo obiskali in razveselili. Pazite na zdravje. KOZOROG od 21. d««- io 20. lan«« Čeprav je že zelo mrzlo, ^ bo nekaj dni presneto vroče.' spanja in manj pretiranega kohola vam bo samo v korist, nedelji boste dobili obi.sk; KO' dober vse dobro. ' VOONAB . od 21 |a»«2 lo 20. Mim Z osebo, ki jo iiriate radi- boste odkrito pogovorili o nih perspektivah. V nedeljo izlet. Začetek prihodnjega * na bo težak, zaradi pretežke« ve. Pismo! M ttIBl }d 28. fetf* lo 20. ?,rnetiika je nauk o le- uravnovešenosti telesa I o sredstvih, ki jih rabi- ,0. da to uravnovešenost u- varimo. Beseda kozmos po- leol red, urejenost, pome- j pa tudi ženski nakit, lišp, .potičcnje. Vsi našteti pojmi 3 torej združeni v besedi o7.m etika. S kozmetičnimi sredstvi kušamo napraviti telo očem rijetno. vendar pri tem ve- no pazimo, da ne škodimo dravju. Zdravo telo bo nam- eč lahko z nekaj kozmetič- iimi korekturami očem mno- 0 prikupnejše, kot bi bilo icer, ker bomo skušali vskla- liti ali poudariti črte zuna- ijosti. poteze ali barvo o- )raza, barvo las itd. in člove- [3 polepšati. Naloga kozme- jiie pa je tudi, za čim dalj ;asa odvrnili znake starosti, leprav teh znakov ne more- no imenovati bolezenski maki, saj so nekaj prirodne- !a. Ni torej naloga kozmeti- !e. odstranjevat: bolezenske snake na koži, to je zdraviti iolno kožo. To nalogo oprav- lja derrnatologija, posebna stroka medicine, ki se ukvar- ja s kožnimi boleznimi. Nalo- ga kozmetike v strogem tudi ni, preprečevati kožne bolez- ni, s to nalogo naj se ukvar- ja preventivna (preprečitve- aa) dermatologi]a. Kozmeti- ka je pravzaprav nadaljeva- nje dermatologi je in navad- no povzame delo tam. kjer ea je derrnatologija končala. Res je, da je težko določiti nataineno mejo med derma- tologijo in kozmetiko. Na- vadno se njuni področji mar- sikje krijeta. Zato ne bi bilo preveč, če bi zahtevali, da je pravi kozmetik zdravnik, in sicer zdravnik specialist der- matolog. V zadnjem času pa se ved- no bolj razvija tudi druga ve- ja kozmetike — plastična ki- furgija. Kozmetične o^peraci- je namreč imenujemo vse ti- ste operacije, pri katerih si- cer zdravemu telesu odvza- iiemo ali pa dodamo delčke kože, kosti itd., da napravi- "H) telo očem prikupnejše, to je, da vskladimo njegov zu- lanji videz. Ogromen kuma- rast nos, štrleča ušesa, močno ^guban obraz, nakopičena Pcdkožma mast na trebuhu in bokih, viseče prsi ipd. ni- ^0 neugibno bolezenski zna- \'-< in ženska, ki ima naštete lepotne hibe, je lahko prav Jako zdrava kot tista, ki je 'fPo grajena. Kozmetično nelep, velik, šilast in grbast ''os lahko prav tako služi ^'ojemu namenu kot maj- "^n. teven in lep. Ker pa j^olijo take napake določene pd;, jih skušamo s korek- ^^'nimi plastičnimi operaci- popraviti ali odstramiti. •'apravimo lahko nov nos iz .^že in delcev kosti, ki smo j'" odvzeli s tistih delov te- 6sa, ki so navadno pokriti * obleko in kjer bo lahko ^ril brazgotine, nastale oo r^^^^metični operaciji. Grde, ^i~ane in vrvaste brazgotine r| opeklinah prav pogosto ^Pravljamo s plastičn.mi o- •^"acijami. Kozmetično delo bi torej lahko razporedili med dve veliki panogi. En del bi o- pravljala korektivna derma- tologija, drugega pa korek- tivna kirurgija. Kozmetika ni torej samo nauk o lepotilih in šminkah in ne skrbi samo za lepoti- čenje obraza, ampak posveča skrb lepotni skladnosti vsa- kega telesa, ki ga na telesu najprej vidimo, in ker je prav koža obraza še posebej tisti del, ki je vedno nepo- krit in najbolj izpostavljen, ni čudno, da je prevzela ve- čino kozmetičnega dela na- se korektivna derrnatologi- ja, kozmetika v ožjem smi- slu. Nekaj pa moramo posebej poudariti. Nikakor ne sme- mo s ko^jnetiko škodovati zdravju. Kjer bi bilo zdrav- je zaradi kozmetičnega po- sega v kakršnikoli nevarno- sti, poseg raje opustimo. Prav to pa včasih lahko pre- sodi le zdravnik. Zato naj bi bil pravi kozmetik zdravnik, uspc/sobljen v obeh strokah medicine, v dermatologiji in v plastični kirurgiji. Ni nova zabteva, da bodi kozmetik zdravnik. Ze v sta- rih časih so se s kozmetiko ukvarjali predvsem takrat d zdravniki, ki so tudi zdravi- li bolnike in se nekoliko izo- brazili v zdravilstvu. Kozmetika namreč ni no- va panoga. Ze stari Egipčani so poznali razne kozmetične pripomočke in s kozmetiko so se ukvarjali apotekarji in zdravniki — svečeniki. Pred — r ZOPET NA lUm Pred nami je nov podvig osvajalcev vesolja. Jutri bodo namreč iz Cap Kennedyja v Združenih državah Amerike iz- strelili Apollo 12. Med najzani- mivejšimi in verjetno tudi naj-^ bolj tveganimi dejanji pa bo ponovno pristajanje lunarnega modula na Zemljini spremlje- valki. Tako bosta Charles Con- rad in Allan Bean kot pred ne- kaj tedni Neil Armstrong In Edwin Aldrin stopila na Luno. Kot prvi polet bomo lahko tudi tega spremljali na televi- zijskih zaslonih. Z Lunine po- vršine pa bodo televizijske ka- mere prvič vključene v sredo 19. novembra, nekaj po dvanaj- sti uri. Druga dva astronavta bosta precej dalj časa na Lunini površini, kot sta bila Armstrong in Aldrin. Njuno bivanje na površini Lune Izven pajka bo trajalo celih sedem ur. Opraviti 3a bosta morala precej več na- og, kot sta jih predhodnja dva. Vsekakor bo ena zelo pomemb- nih nalog obeh astronavtov čim bolj približati pajka točki v oceanu viharjev, kjer je pred dvema letoma pristala vesoljska ladja Survcyer 3. Postavlja se namreč vprašanje, ali bosta Ime- la dovolj časa, da se bosta prl- bHžala ladji v času, ki je pred- viden za niuno bivanje izven pajka. Po dosedanjih Informa- cijah Iz vesoljskega centra v Houstonu se da sklepati, da bo- do njuno bivanje podaljšali za največ trideset minut. Kir^o ptuj 13. novembra francoski film NEVESTA JE BILA V ČRNI- NI, 14. in 15. novembra ame- riški film Z MOJO ZENO PA NE, 16. novembra ameriški film ZAKON BREZPRAVJA, 17. novembra Jugoslovansko-nem- ški film V KREMPLJIH ZLA- TEGA ZMAJA, 18. novembra francoski film BRIGADE AN- TIGANGA, 19. novembra ame- riški fihn MOŽ, KI NI ZNAL LJUBITI. GORIŠNICA 16. novembra ameriški film EL DORADO. KIDRIČEVO 13. novembra italijanski film 10.000 dolarjev za masa- ker; 15. in 16. novembra a- meriški film RUSI PRIHA- JAJO; 19. novembra angleški film KRIVA POTA. LJUTOMER 13. novembra ameriški film TIHO, TIHO CHARLOTA; 15. in 16, novembra amer. ški film RIO CONCHOS; 19. novembra ameriški film KLETEV ZVESTE ŽENE. SLOVENSKA BISTRICA 13. novembra it.-fr. film GOSPE IN GOSPODJE; 14. 15. in 16. novembra ameriški film ZASLEDOVANJE BREZ USMILJENJA; 18. in 19. no- vembra it. film VSTANI IN STRELJAJ. TOMAŽ PRI ORMOŽU 16. novembra fr. film DE- SET ZAPOVEDI, II. del. Vse prej kot nogomet Mura : Alummij 3:0 V nedeljo sta se v republiš- kem nogometnem derbiju v Murski Soboti pomerili moštvi domačinov In gostov Iz Kidri- čevega. Vsekakor Je bilo priča- kovati nervozno Igro obeh mo- štev, nikakor pa ne tako gro- bega nogometa kot so ga pri- kazali predvsem gostje, čejsrav Jim domačini niso ostajali ni- česar dolžni. Ze tekma prejšnjo nedeljo v Kidričevem je pokazala, da strokovno vodstvo premalo skr- bi za vzgojo nogometašev. Ta- krat Je bil njihove grobe Igre in izključitve Kaniškega kriv sodnik. Na nedeljski tekmi pa Je sodnik ponovno izključil dva igralca Aluminija, in sicer Štlf- tarja in Špehonjo. Ob tem lahko samo vpraša- mo, kam to vodi, ker to ne meji več na nogomet. Da Je precej pristašev .takšne igre tu- di med gledalci, zgovorno govo- ri incident enega od gledalcev, ki je sodniku Golešu iz Celja na tekmi Aluminij — Svoboda prerezal plašče koles na avtomo- bilu. B. H. iEIEi¥li/IIIO ZA LUJZEKA Dober den drogi Prieki no fsa žlohta z mojega rezerviranega kota. Vidite, kumer sen nialo priša k sebi od tistega neprostovolj- nega resta v vejken kiipi jobolk, ki sen ga van opisa v prejšjen tjedni. Rebra no frstantkeslc še me gnešji den bo)i tak ke ne ven, če nesen doba pretresa mož- ganof. To za eno por dni po ob- jovi tistega mojega potresa v Tedniki me je sreča moj stori pejdoš Juža no se mi je že od daleč na ves glos reža, tak ke sen se že ba. ke do se mo žnable razčesnole. Kaj se nore zariikanl režiš, sen se nareda malo hujd no sen mu že misla eno k viihl pritisnoti, te pa je naenkrat gro- ta resen no na smrt bledi. »Ja Lujs. ke si to ti,« me je ves pre- strošeni pita no me gleda, kak naš bik gdo smo na stalo nove dveri jror naredli. »Jas sen, je ke me te več ne poznaš, kaj je te s teboj, pret si se tak na vejko re- ža, zaj pa si naenkrat grota ble- di kak smrt.« »Ja, Lujs, saj je ne nič hujdega, samo glih gret sen čuja, ke IdIo pre v cajtngah napisano, ke so te jaboka za- fJiisle — no sen se že veselija, ke je tvoja Mica vdova grotala. Ala Lujs saj mi ne zameriš, ke sen zaj zavolo toga razoCoranf, gdo te še med živimi vidin.« Pjebi, kdo mi je to poveda te pa mi je bilo vsega heca zadosti. Fsedo tistega dneva sen ne veda, ke sta si Juža no moja ta štora toka dobra prijotela no mi pa£ neje bilo jasno, zaka.1 je Juža tejkokrot hoda kre moje ta .sto- re v šumo po globaje no ji po- moga v gorici trovo podkoSatt. Eto vidite, tak van je Irhbo naj« bojši hišni prijotel naenkrat naj- hujši sovrožnik. Navsezodjo pa je tak, ke če ma se z Južon zbo» gala nama je lehko Miea obe- ma dobra »gospodija«. NAS PRLESKI ' GUC JE Tt^DI V VCCENIH KNIGAH NAPISANI To v prejšjen tjedni sen doba v roke eno knigo, ki je ftista v prlešken guči napisana no tak hecna, ke van toga nemren po- vedati. Napisa jo je nekšni Jan Baukart — HongapaJ, naslov knige pa je »Storije viijeca Ba- laža no druge«. V toti knigl j» med drugin napisana štorlja ■ našlo von: NEDELSKI POGUCI Zima je bila, pofsodik Je lež» debeli sneg no se pomalen raz- pušča, ven je jOg ie celo no* no den gna temnosive megle pr- ta sevri. Starši lidje s« sedeli v Bežikovi hiši, bliizik vehe to- ple peči no se fse fele spomijali. Na klopi pri peči so sideli Be- žikova babica, že joko stori no napul gliihi, pa luščili karnzo^ čiglih je bilo v nedelo odvečera no jin nebi bilo treba delati. PeC pa so mogli biti čista na miri, zmiron so mogli bor s prsti mi- gati. Za hrastovoj mizoj je t koti čepja stori Colnik, negda dober zidor. ves na vice no s fseml mažami namozani. Med drugimi ja poveda tiidi storijo o Brač-- koven Japeki, ki je bija negda občinski mesogled pa je moga gor gledati, kokšno živino naši mesori kolejo, ke ne bi lekl kak- šno betežno živinče ali pa cela crketino vinsekali. Fse lote ogle- de je zapisova f posebne bfikvl- ce. Te pa si tan lehko bra: Ko- vač — ena vejki svija, TreHalc — en tejac, Domanič — en ju- nec, Siimenofka — ena štora krava — no tak dale. Tak je to ali bilo zapisano, zameriti pa Je- mi nihče ne moga. Vidite, tokih no podobnih 5to- rij je v toti knigi še več napisa- nih. Jebal ali vrag, vidite kafc daleč smo prišli, ke celo v knl- gali pišejo o naši, prleški špro- hi. Ja, vete, pa tudi jas sen že večkrot v knigah napisani, pa saj vena vete ge, — tan na dofčnt oprovi kak ma fsokl svoj list, ki je zodje cajte skoro boj po- memben kak osebne legitima- cije. Velo pa tisto načelo — boj male dohodke moš — vejkši do- vek moreš pločati. Vete, Jas sen to doba en spomin za plačil« doče, pa sen premoj amen bogi duši do zaj ne veda, ke je moj gruat tejko vreden. Prafzapraf srna si s sosidovin Južon gučala, ke bi bilo včosih dobro, Ce bi pri nas malo funkcije no polo- žoje zamejali, ke bi ali te vidlf no preStimali, kdo koga doji no vraga za rep čuka. PREKLIC Ce še se dobro spomijate smo to pred por mesci neke pisali o borlsken mesori. Gnes po precifc vroči gužvi, van moremo poveda- ti, ke so ble tiste štorije o borl- skem mesori zmišlene ln plod domišlije dopisnika, ki nan je posla tisti prispevek za moj re- zervirani kot. Naj nan borlski mesor ne za- meri, ke smo objavli neprever- jeno fsebino dopisnikovega pi- sma. V svojen imeni se lastnoročno opravičuvlen, jas prleški Lnjzek no se priporočan za klobase ali pa še za kokšni bojši štikl svinj- skega pleča. Lujzek Tak vidite, drogi brolci, so ml v toten primeri malo na jezik stopli. Zato vas še enkrat prosin, da mi pišete samo resnične stva- ri, saj lehko v nasprotnena pri- meri z menoj vred grete za ne- kaj cajta — na hladno. Te pa naj bo zadosti za gnes. Pište mi na antres: Urediiištvo Tednika, Heroja Lacka 2, Ptuj. Vaš zvesti Lujzek BREG. gostinsko podjet- je Ptuj, Zadružni trg 9 razglaša prosta delovna mesta: 1. kvalificirane nataka- rice 2. polkvalificirane na- takarice POGO.J: KV ali PKV na- takarica s triletno pra