XII latnlk
V Gorici, dne 2f)."m;ija 1004.
21. itevilka.
Uhaja vsaki četrtek ob 11. uri dopoldne. Rokopisi se ne vra-(ajo. Nclraiikovana pisma se ne sprejemajo.
Cenn listu znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1'5C Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele Izven Avstrije 6 K.
Rokopise sprejemu .Narodna Tiskarna* v Gorici, ulica Vet-turini št. 9.
,:	»a
lit. ...-1 ..tf-n- ...... .	J.	-litrtj	I..I	■	!
* [J )Mi'-
NaroCnlno In naznanila sprejemi
upravniltvo v Oorlci, Semenllka ulici S. 16 Posamezne Številke se prodajajo v toba-karnah v Šolski ulici, 'Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-/'.knlišču nasproti mestnemu vrtu in na I Korenjskem bregu (Rlva Corno) št. 14 po 8 vin.
Oglasi in poslanice se raČunijo po petit vrstah, in sicer: ie ! te tiska enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., i trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici.
Tiska „Sarodo* tiskarna11 (odgov. J. Marušič) v Gorici.
»uujuu piuyuvuuiljGJO
brati sv. pismo?1
in
Ta jo naslov knjižici, katoro raznašajo, zdaj po naši deželi luteranski agentje (večkrat v družbi goriškeea pastorja)., in jo vsiljujejo našim ljudem z im testamentom” vred. Mnogo delavcev (ob novi železnici) je že premotil agent, da so za par vinarjev kupili luteransko sv. pismo. A sv. pismo jim ne bo toliko škodilo, kolikor ravno omenjena knjižica. V njej so namreč nekateri stavki sv. pisma — brez razlage —• čtš, da se tičejo duhovnikov in drugih resnic sv. vere, katere se bojč duhovniki razodeti vernikom; a to so le luteranske laži, zavijanja in predbacivanja,
Kratek odgovor na dotično brošuro
je ta:
1.. duhovniki ne prepovedujejo brati sv. pisma, ako je pravo (avtentično) in z razlago pojasnjeno.. Kar je človeku potrebno za zveličanje, imamo vse v evangeliju. Obširne „Zgodbe sv. Pisma" družbe sv. Mohora nudijo več nopu dovelj čitanja vsakemu katoličanu. Da *' bi celo bv. pismo brali brez razlage, tudi ni treba; kajti prvič Li vsega ne umeli, drugič ni vse za vsakega: kdo bo bral o vojskah izraelskih kraljev, o njihovih grehih in čednostih,
o	judovskih obredih itd.?
2. nam je potrebna živa be-sedasv. kat. cerkve; kajti vera sloni na avtoriteti (učeči cerkvi). „Ako pa cerkev — pravi simbolik Mohler — ne zastopa Kristusa, se vse zopet raztopi v lemo, negotovost, dvom, zavijanje; razpade vse v nevero in vraže; razodetje (božje) je nično, zgreši svoj namen, in se mora takoj razrušiti ter naposled tajiti14.
3. Kristus pa je molil: „Ne le za nje (za apoBtole) prosim, ampak tudi za tiste, ki bodo po njih besedi v me verovali, da so vsi jedini; kakor si Ti,
LISTEK.
Kriva tatvine.
(Češko spisal Vaclav Kosmak.)
(Konec.)
Na trgu vpraša lekerničarka sodnico:
„A kaj vam ta Golubička piše, da ste se tako razsrdili ?“
„Sarao pomislite, dala sem ji pred kratkim neko delo, in ji te dni še več obljubila. Mislila sem ji plačati, kakor je običajno, kedar vse dovrši, o ona mi tu pošilja opomin11.
„Gotovo potrebuje", reče odvetnica.
„Pa naj bi bila prišla sama k meni na dom, a ne pošiljati mi po otroku list, in to celo na trg“.
*To je predrznost l“, zgražala se je lekarničarka, „kako so ti ljudje surovi*.
„Srečen vsak, kdor jih ne potrebuje11, vzdihne sodnica, „a čakaj, od mene ne dobiš več dela, niti toliko, kamor bi iglo vbodla11.
Golubička celo noč ni od skrbi zatisnila oči. Pri hiši ni imela nič, razen malo krompirja, iz zadnjega perišča moke skuhala je otrokom močnik in ni znala, kaj naj jim da v jutro.
Očo (nebeški), v meni in jaz v tebi, tako naj so tudi oni (verniki) v nas eno, da svet veruje, da si mo Ti poslal1. (Jan. XVII. 20.)
Ali pa imajo luteruni, ki berejo sv. pismo brez razlage, jedinost? Nikakor ne! Kajti vsak luteranski pastor sme razlagali sv. pismo po svoje — sicer ni več luteran: tprei kolikor glav, toliko imajo luterani ver — vsaka vas svoj glas! In taki nam vsiljujejo sv. (pismo, češ, tu imaš božjo besedo, no poslušaj človeka (duhovnika), ki te uči! Kdo p a j e n j i m povedal, du je to božja, besed a, kar oni prodajajo? Kje je njih najviši učenik? In od kdaj so oni, od kdaj pa katoliška cerkev? Še imena nimajo pravega, ampak se imenujejo protestantje — liaspro-tovalci  .	•	jq
4. pravi knjižica, da ni treba rv. pisma z razlago, daje gamo sebi razlaga. — Ali ved<5 luterani, kaj so apostoli pridigovali? Ni vse zapisano, kar so učili! Kajti isto sv. pismo nas pouči, da je Kristus mnogo več storil in učil kot so zapisAli evangelisti — in kdo naj pove to, kar je Kristus, kar so apostoli učili ? U s t n o izročilo! Kje pa je to ustno izročilo ?
V	sv. kat. cerkvi! „U*tno izročilo je namreč — pravi Mohler — vedno v srcih vernikov živeča beseda: tej besedi kot splošnemu čutu je izročena razlaga sv. p i s m a; to razlago pa določa sodba sv. cerkve, ki je sodnica v verskih rečeh“.
5. sicer pa: ali je bolje, brati sv. pismo brez razlage — kakor trdč luterani, ali pa z razlago — kakor zahteva to 9v. kat. cerkev? Tu odgovor: ako hočeš spoznati kako zvezdo, kakd jo bolj spoznaš: ali s prostim očesom, ali z dobrim daljnogledom? Tak dober daljnogled je r a z 1 a g a sv. pisma, ki jo nam nudi sv. cerkev z živo besedo.
Dalje: zakaj pa imajo luterani tudi pastorje ali pridigarje ? Ali ni dovolj, da
Bala se je, da sedaj celo ne bo več dela dobila. Prosila je Boga, naj ji pomaga iz te velike nadloge, dolgo je držala rožni venec v rokah. Polnoč je že davno minula, ko je slednjič od utrujenosti zaspala. Spala je do dne kakor omamljena. Ko je solnce posijalo skozi okna, prebudili so se otroci. Najmlajši deček je komaj prebudivši se začel klicati :
„Mama, kruha !“
„Jaz bi tudi rada11, prosi najmlajša deklica
Golubička vstane. Pogledavši deco, sklene obupno roki:
„Ljubi Bog, to je žalostno jutro! Otroci moji, iz srca rada bi vam dala, a nimam niti mrvice kruha11.
Najmlajši deček začne jokati:
„Jaz sem lačen, kruha !“
Mati zakrije obraz z rokami in začne obupano plakati. Milanu je bilo kakor da mu kdo srce trga iz prsi. Hitro se obleče in zašepeta malemu bratcu:
„Ne jokaj, kmalu ti prinesem kruha11.
Isti dan došel je sodnik opoldan ves razburjen domov. Z dolgimi koraki je bodil zamišljen po sobi. Mlada njegova soproga se je čudila, da ni prišel kakor
berejo sv. pismo? Saj pravi omenjena knjižica, da „s v. pismo ti pokaže,' kako moreš dobiti odpuščenje grehov in začeti novo, Bogu ugodno življenj e11. Da, da, sv. pismo že pokaže — toda po sv. cerkvi. Zakaj so zavrgli luterani duhovnike (maš-nike) in spoved? Saj je vendar pisftnov „To delajte v moj sp o m i ni!1,1 in za spoved: „Komu r.i bo gite• grehe odpustili, bo jimodpuščeni’.V1
6.	pa luterani uče: „S v. pismo samo določuje to, kar je potrebno za z,v o 1 i č a n j e“. Dobrd !‘ Ali človek, ki bere, si vsak za se in vstik dragačQ razlaga to, kar je zanj zveličavno — toda ali je božji nauk mnOgo-
£mu.
ter? Ali je ‘Bog za posebne ljudi tudt posebne nauke dal, da se zveličajo ? Menih Luter bi s$ bil rad oženil, pa je
žal A,,ay.jBii '
PQKfldftftQ»A
p»»rwniini"ftrnHM	pismo si-
cer v i r zveličavnih naukov, a ne določujoč hodnik; ravno takti; kakor p Ot ! stava (zakonik) še ni a p d n i k t
To so reforipatpjrji qami sppznali; zato pa so se tudi toliko kavsali med seboj, kakor Luter, Kalvin, Zwingli in drugi. In sam Luter je moral reči v pismu. do Pemcev gledč cerkveni h'služabnikov: „... te in droge besede sv. pisma nas opominjajo, da ne verujmo krivim učeni ko m“. Torej tudi on je imel krive, in prave učenike — torej ne le sv. pisma!
7.	iz tega je že razvidno, da mora biti nekdo, ki vodi tudi čitanje sv. pisma: in ta nekdo je sv. katol. cerkev z vidnim poglavarjem, rimskem papežem. Mi katol.čani imamo poglavarja — ž njim smo edini po svojih škofih in duhovnikih; zato tudi vsi verujemo ene in iste nauke. Luterani in drugi protestantje pa nimajo vidnega poglavarja, ki bi jih učil — vsak njihov pridigar mora pridigati, kakor ljudem dopada, sicer g* zapode — in zat6 so razkosttni, zato razpada njih
po navadi k nji v kuhinjo. Šla je za njim v sobo.
„Da si mi zdrav, Adolf! Zdi se mi, da si nekaj razburjen11.
„Ves se tresem11.
„Se ti je mar pripetilo kaj nelju-?J
„Da, zelo neljubo11, odvrno sodnik ostro, in niti ne pogleda žene.
„Kaka uradna stvar ?“
«Da !“
„Toda moj dragi, kako se moreš radi teh ljudi razburjati? Da sem jaz na tvojem mestu, ostala bi hladna — do dna srca hladna11.
.Radoveden sem, če bi tudi v tem slučaju ostala hladna. Samo pomisli: sinček tvoje šivilje Golubičke ukradel je danes zjutraj pri peku hleb kruha !“. reče sodnik razburjen.
„To je seveda žalostno, da že lak deček krade, toda jaz se temu prav nič ne čudim. To je surov otrok, za kriminal kakor vstvarjen“.
„Motiš se, deček je pošten, dobrega Rrca, a prisiljen je bil krasti. On ni kriv le tatvine, kriv je nekdo drugi. Ali veš kedo?“ ter pogleda ženo s plamtečimi očmi.
Gospa nehote zadrhti; tako je mož
vera, ker ni edinosti, ker nima cerkve, ki j o v 1 a d a eden in isti sv. Duh.
Toliko na kratkb gledč omertjene knjižice, dajo Slovenci vržete v ogenj iri ne kupujete več sv. pisma brez Razlage in brez škofovega potrjenjJa, ampak da — kot verni katoličani — zapodite od sebe vsakega agenta z njegovim sv. pismom vred! Pa tudi liste, ki hvalijo ih priporočajo take agente, vrzite1 ria gnoj kot krivoverske in neslovenske — kot take, ki so zatajili sv. vero in izdajajo naš narod nemškim luterancem! A. P.
Rusko-japonska vojska.
, Japonci Sd lahko prodirali ▼'Mandžuriji,'dokler jifh tega nikdo ni branil in so naleteli le tu in tam na par kozakbv, ki so imeli nalogo opazovati gibanje njihovih čet. Ali kakor vse kažer napredovali so JapiTncile :olikočas&, biloj£>goj«i!ii_ju^	pOvuij-
nifu generala^ ^upopat^nU. Prišli io srečno 4o Fengvančenga z njih glavno afriiado.Na njenem desnem in levem krilu pa so japoske predstraže prišle celo do Sumflntsi in Kuantiančiana. S tem so hoteli Japonci nekako pokazati, datbodo že v najkrajšem času napadli rusko glavno armado, nahajajočo le na Lio-jangu. Dve japonski diviziji napotili sta se oelo proti KajČuu. Angleški in drugi japonofllski listi so že poročali, da se mislijo Rud že umikati ter se končen* triratl' okolu Harbina, kamor bi se bil, po mnenju omenjenih listov, tudi Karo-patkin že podal. Kakor rečeno, vse to bi se bilo prav lahko zgodilo, ako bi Japonci zadeli le vedno na par korakov. Ali ko so te dni zapazili, da jim stoji pred nosom 32.000 Kusov, umaknili so se na vseh straneh ter se začeli zopet zbirati okolu Fengvančenga. Japonci so nameravali Kuse obkoliti, ter jim skušali zabraniti umikanje proti Harbinu, ako bi prišlo do kake večje bitke, v kateri
še nikdar ni pogledal, in začudena odvrne :
»Kako naj jaz to vem?"
„Ti si kriva !H, vikne sodnik ter ji pokaže s prstom ravno v oči, kakor da je hotel pokazati njeno krivdo.
Gospa zardi in vaklikne srdito :
MJaz?“
nDa, til Sramote nisem vedel v jutru kaj storiti. Samo pomisli, nesrečna žena, moj položaj. Dovedejo mi Golubič-kinega dečka, da je ukradel hleb kruha; in ko sem ga vprašal, zakaj je kradol, pravil mi je siromak jokaje, da nimajo pri hiši niti skorjice kruha, in ko je videl zjutraj mlajšega bratca jokati in mater in druge otroke, bilo mu je kakor da bi ga kedo v srce zbadal. Šel je, da ukrade kruha, da uteši brata.—Ali mati nima nikakega dela? vprašam dečka — Ima, a ne more dobiti plačila. Gospa sodnica ji je dolžna, a ko sem ji prinesel pismo in račun, me je zapodila — rekel mi je deček**.
Sodnica se vrže na divan, in za-krivši z zastorom oči gorko zaplaka.
„0, jaz nesrečnica! Ali zakaj mi Golubička ni povedala, da je v taki sili*,
„Si li čitaia njen list ?“
bi bili Rusi tepeni. Aii mesto da bi Japonci obkolili Ruse, »godilo se je ravno nasprotno, namreč, da ao že d*net Japonci najbrže obkoljeni od Rotov, kajti gotovo je danes, da se Ru«i nahajajo r večjem Števila na tovipdzapadtu strani Koreje, in da ao Japoncem ta hrbtom. Zato pa je zadnje dai »manjkalo sape angleškim in židovskim listom, ki te boje, da bodo dan na dan morali poročati o takem večjem porasn Japoncev. Koliko se jc že pisalo tadi;o tem, da te nahajajo Japonci že v Niučvangu, kar je bilo pa popolnoma izmišljeno, kajti sami Rusom nasprotni listi priznavajo in poročajo danes, da bo Rasi zopet zasedli Ninčvang. Iz Port Artura ni prišlo zadnje dni nikakih poročil. Le to se od tam poroča, da so Japonci izgnbili 986 mož, ko sta se jim potopili okiopnica »HatsuBe** in pa križarka „Yothino\
V
List „Mattin“ dobil Je iz Petrograda dne 28. t m. brzojavko, v kateri je rečeno, da je raški generalni konzul v Čifa brzojavil v Petrograd, da to mo pripovedovali Kitajci, ki so prišli v Čifa, da so sami bili očividci velike bilke med Rusi in Japonci. General Stosselje namreč napadel s svojimi četami Japonce ter jih tudi porazil. V ti bitki bi bili imeli Japonci 15.000 mrtvih, Rasi pa 3000 ranjenih in mrtvih. Rasi hočejo odslej postopati ofenzivno. Poroča se namreč iz Petrograda, da so se v raških vojaških krogih vsled izkušenj, katere so dobili v tekil sedanje vojske, prepričali, da morajo svoj prvotni vojni načrt Rasi spremeniti. Po spremenjenem načrtu postopali so Roti že zadnje dni. Njih nastop bil je ofenziven. Vspehi so pokazali, da so razmere v sedanji vojski take, daje najbolje za Rase, ako stopijo koj v ofenzivo, t. j. da začnejo sami napadati sovražnika, ne da bi čakali, da bi jih napadal sovražnik in se šele potem branili. Sicer pa pamorqjo Rasi le sedaj ofenzivno nastopati, dočim od začetka vojske tega, nikakor niso mogli storiti, ker niso imeli, vojakov pri rokah, namreč radostnega števila.
* *
.%.lA »Lanterna* prinaša vest, daha-j«g"očo iz Petrograda, da je vladijrostoško rusko vojno brodovje pod poveljstvom admirala Jesena ujelo tri japonske kri-žarkp. Te križarke so baje Japonci kupili Qd čilejske vlade in ao bile ravoo pa .po^^roti Japanu.	.
('-■ mei '8 .anjB ♦ I o l i Rasi to te zdaj zagozdili med prvo in:drngo japonsko armado v Mandžuriji, Poroča je namreč iz generalnega štaba japonskega, da so se zadnji čas Rasi začeli jako živahno gibati v okolici Feng-vančenga, dočim so postali Japonci nekako nedelavni. Dva tisoč Rasov se nahaja sdtg pri Singaua. Za hrbtom Japoncev? in »icer pri Caoline, ki ne leži niti pet kilometrov daleč od Fengvančeoga, videli bo- te te dni tudi že ruBki kozaki, Iz tega ie razvidno, da se je posrečilo Runom zagozditi se med prvo in drugo japonsko armado in spraviti posebno prvo v veliko nevarnost. Japonski generalni štab: priraja vse potrebno, da bodo Japonci pripravljeni na vse, kar bi se zuaiu dogoditi. j
* *
•
Iz Niučvanga poročajo dne 23. t. m., da jh tara vse mirno. Generala Stdssel
.Nisem. Pogledala sem samo račun; a ker mi ga je deček dal na javnem trgu, razsrdila sem se ter rekla dečku, naj mati sama pride1*.
*Kje je to pismo?-.Evo ga tamu, pokaže jokajoča na stol.
Sodnik vzame liit ter ga začne gla*rv. čitati. Proti konca te ma je tresel glas in otiral si je solze. Gospa je plakata kakor da ji hoče srce počiti.
Ko sodnik dokonča, sklene roke in pogleda tnžno ženo:
„Vidiš, vidiš, kolike žalosti je kriva tvoja lahkomišljenost. Uboga družina je po tvoji krivdi trpela glad, in sedaj je dolabtfka skoraj obupana, ker ji je sin postal tatu.
Gospa plane kvišku in se prime za
čelo:'
’aiy »Prosim te, dragi, ne govori mi več, ticei* -zbolim sramote in žalosti. Svetuj mi raje, kako naj to popravim**.
,Draga žena, vem da imaš dobro srce in da si se pregrešila le vsled svoje | neizkušenosti. Pošlji šivilji koj denaru. , afi tem ji žalost in bolest ne mo- j rem poplačati**, odmaje gospa tožno z
i- in Fuchs imata tam na razpolago baje a le 2800 mož.
r
ti	Japoncem preti nevarnost tadi od
r druge strani. Dopisnik Nemirovio Daril. šenko brzojavlja, da je nastala med i.	japonskimi vojaki kolera in sicer vsled
e	slabe vode. Po sto jih umrje kak dan
>, na tl strašni bolezni.
a	General Kuropatkin je brzojavil dne
-	24. t. m. carju: F«njeništvo naših pred-
)	straž je zapazilo dne 22. in 23. t. m., da
-	bo se sovražne vojne čele pomaknile po
- cesti, ki pelje v Hajčeng. Sovražne čete i so namreč opustile glavno cesto, ki pelje 3	v Liaojang, in so zbežale proti vasi Da-
-	liandapudse, ki leži 8 kilometrov preč
>	od Fengvančenga. Jeden oddelek Japon-
i	cev, sestoječ iz šestih stotnij in treh
eskadronov, te je napotil dne 21. t. m. nasproti nekaterim stotnijam kozakov, ki L	so oblegale višave ob reki Sciatsdho blizu
vasi Ponteikha. Koj ko je pričelo stre-i	ljanje so te japonski konjenifi umaknili
za japonske pešce. Ti pa to streljali od daleč na naše kozake, tako, da niso mogli i	nobenega zadeti. Jedna japonska stotnija
pa je prestopila reko in je hotela zajeti .	od leve strani kozake. Ti so pa pognali
[	kmalu Japonce v beg. Potem se je sov-
ražnik umaknil z močnimi izgubami. Devet kozakov je bilo ranjenih.
Dopisi.
Iz Dornberga.' — (Konec.) — 4. Po kateri poti gredo gg. učitelji k cilju? — Lani o Rožiču so imeli liberalni učitelji v Ljubljani shod, na katerem so dosti robato zabavljali čez katoliško stranko. Goriške liberalne tovariše je zastopal na shodu g. Križman.
,	Po tem shodu je pisal »Učiteljski To-
variš“ (št. 2, str. 12): „Kaj pa zdaj?... Stopiti moramo med ljudstvo, da ga poučimo, kolika neBreča jo, ne samo za nas (učitelje), ampak za vso našo domovino, klerikalizem.... Za shode pa je treba naprednih političnih društev... Zato, tovariši, nemudoma na delo (... Ta napredna politična društva naj potem pr vejajo shode, da se na ta način temeljito pripravimo na boj z divjimi 1	Amoniti. (t j.! s katoliško stranko) pri
prihodnjih d e ž e 1 n oz b o r s k ih volitvah. Le vsi za . enega, eden za vseu. Tako glasilo liberalnih gg. učiteljev. Opozarjam vas, posestniki, na dve reči. Skozi deželnozborske volitve hočejo priti gg. učitelji k cilju; zvišati si plače. Ako bodo izvoljeni liberalni poslanci, bodo dali ač>leljem še več kot zahtevajo, kakor je že lani storil dr. Tama. — Drugo pa je: Učiteljski Časnik kliče gg. učitelje-skupaj v liberalizem: nVsi za enega, eden za vse!* Z a k a j pavi, kmetje, no primete tako skupaj na podlagi katoliško naroduegu programa, kateri edini, kakor »poznate, vas more peljali nasproti boljši prihodnosti? Ali je torej primerno, v katoliški kmečki občini dati ves vpliv — učitelja I
I >: 6 E n poseben namen liberalnih gg. učiteljev. — Ti hočejo dobiti v svojo oblast—občine. »Učitelj "ki Tovariš** svojim učiteljem dajo tak-le navod (št. 2, str. 13 t. 1.): „Z a č -nimo delo v občinah! Saj vidimo, da sede v starešinstvih ljudje, ki so iz-
glavo in se zamisli. „ Ako do voliš, pojdem popoludne sama k nji ter jo prosim, nuj mi oprosti“.
nDa, stori tako. S tem si pridobiš zopet spoštovanje vseh poštenih ljudi in tudi moje1*.
»In od sedaj ne dam nobeni drugi šivilji niti da mi z iglo vbode lu, vsklikne sodnica odločno. »Skrbeti hočem, da Go-lubička ne bo več trpela take revščine**.
Nato odide v kuhinjo, naloži polno košaro kruha in drugih jedil, in pošlje s tem služkinjo k Golobički.
»Reci ji, da prinesem denar popo-ludne sama**, zapove služkinji, „a do tedaj naj oprosti —
Popoludne je jokala Golubička zopet, a sedaj od veselja.
Sodnica je prinesla Milana novo obleko in prosila Golobičko, na ji oprosti.
OJ tega časa bila je Golobička naj-| bolj priljobljena šivilja v mestu in otroci ji niso več lakote jokali.
Mnoge gospe ostajajo doline siro-. mašnim šiviljam. Da bi pač vsaka bila j taka, kakor ta gospa sodnica I
Marica Potoška.
voljeni kot pristaši lega ali onega programa, pa nimajo zmožnosti, delati po njem. Modernizujmo torej p>od vsem občine (to se pravi: naredimo jih liberalne!). Na njihovo krmilo naj pridejo ljudje, ki so prijatelji vseh važnih koltornih vpra-šanju (to se pravi iz njih misli: ki bo prijatelji liberalizma).. .. Ako danes v duhu pregledamo svoje občane1*, tako piše dalje „Učiteljski Tovaviš", »vidimo, da ni doati porabnega. Vse kaže, da bomo veliko, veliko morali iztrebiti in nadomestiti z novim. Saj bi pa tadi bilo brezaspešno, ako bi hoteli slehernega starokopitneža modernizirati (to je: liberalnega narediti), in morda takoj vsakega župana preleviti v modernega občinskega predstojnika** I Nazadnje vzklikne: .Mislite si pa lahko, kako velikanska moč bi se kazala v slovenskem naroda, ako bi imela vsaka občina zares napredne zastopnike!** Res, pomislite, možje dornberški, kako velikanska moč bi se pokazala, ko bi bil Budin žopan, vsi liberalni oštirji po vrsti podžupani, no, in tajnik bi ostal... Saj Bodin že poprašnje starešine, če se je župan odpovedal.
H koncu. — Napaka je bila, da je g. župan na lastno pest vzel liberalnega gospoda za tajnika. G. župan, ali se nist-> sami zgražali,, in podžupani z vami, ko sem vam pri poaojilnični seji bral protiverske in umazane članke »Slovenskega Naroda**, ki je vsakdanja hrana odgo-jitelja vaše mladine g. nadučitelja. Tudi ste slišali, kako je g. Križman pred menoj zagovarjal »Slov. Narod**. Z gorejnim bojnim načrtom liberalnih učiteljev — med voditelji je g. Križman — se menda tudi ne ujemate? Bral se vam iz »Slovenskega Naroda*, kako blati ta list kmečki stan. Prav pred kratkim je zopet izjavil ta časnik, da zastopa kapitaliste, ne pa delavskih stanov. Vsak drugi utan bi imel toliko zavesti, da bi obrnil hrbet takemu listu in njegovim pristašem. Še naši posestniki so tako malo zavedni, da jih podpirajo. Zato bo pa tudi tako tepeni. Zapomnite Bi:
»Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti*.	Ivan	Rejec.
Iz Dornberga. — Pri nas se bližajo občinske volitve, katere delajo tukajšnjim liberalcem tako preglavico, da jim ni ostati v koži. Tadi naš premeteni g. Iv»n Budin pričakuje boljše prihodnosti, kakor jo ima sedaj. Ali že naprej ma povemo, da je prestar, da bi kedaj včakal, da bi on zasedel županski cHec v našem Dornbergu. Ali ne vo, da naše ljudstvo na sploh kriči, da ono ž^li volili pri prihodnjih volitvah moie, ki bodo zanesljivi, da se jim bo lahko zaupalo. Pri g. Ivanu Budinu pa tega ni. Ni treba, da naprej razkladam, saj se žo ve, da kakoršen mož, taka so njegova dela. Samo se ozrite, kako je on za nos vodil »liberalca** in »klerikalco* dorn-berško pri vožnji za bohinjsko železnica.
A zvita buča je kmalo ostala sama razun en par »liberalnih* zaslepljencev. Go spodu Budinu se je Še precej slabo godilo, ko ni bil več na) občinski tajnik. Zgoditi se zna pa, da se mu bo še Blabš' godilo, ko ne bo roč delal na železnici
1* Selu na Vipavskem. — Dno 19. t. m. umrl je tukaj pri svojih sta-riših nadepolni mladenič Jožef Pišot, sedmošolec goriške gimnazije; v cvetu mladosti ga je pobrala kruta bolezen, sušica. Rjjni J >žef je bil nad vse priden in res„iLzgltiihuL--mladenič, na_katerein nisi mogel zapazili ničesat-spotaknivegii: vsak, kdor ga jo poznal, ga je ljubil in spoštoval. Bil jo up ljubečih ga starišev, kalere je njeeova_izguba kaj britko zadela in potrlt^p^tudi za malo semenišče vj^m^kjerje bii gjjiraScf zadnji tri leta, je & izguba hud udarec. Kako ga je vse ljubilo in spoštovalo, je pokazal res veličasten pogreb na binkoštno soboto popoldne. Pol g domačega ljudstva so se udeležili pogreba tudi mnogi iz bližnjih vasi. Zlasti pa so mu njegovi s ^gojenci N izkazali posebnojjubezen in naklonjenost, ker so se vsf udeležili pogreba, ter mu zapeli pred hišo in na pokopališču prekrasne žalostinke v slovo in upanje na svidenje nad zvezdami. 01) odprtem grobu je govoril preč. g. dekan in kanonik Anton Ctbič iz Črnič, ki jo tudi vodil sprevod. Ko je opisal vrlino pokojnega, ni ostalo suho nobeno oko. Poleg domačega g. župnika so spremi]] ranjkega na njegovem zadnjem potu tudi vlč. g vodja in trjje prefektMnalega qo-nreniSča, ?va gg. gimnazijska profesorja fif njegov n e Ran ji prvi učitelj g.Tgnacij Bajt, sedaj c. kr. učitelj v Gradiški.
i ha* no sedaj v najlepšem »pomladnem času, v lepem majniku, se je ločil predragi ranjki od nas! Pa bilo je to Božja voljal Nebeški vrtnar, brez katerega volje niti las ne pade z našo glave, presadil je njega kot nežno cvetlico v še veliko lepši vrt, kakor je naša aboga zemlja, namreč v rajski vrt, kjer zanj ni več nobefte nevarnoiti in kjer no grj-hajo mrzle sape »vatnega zapeljevanj* | Žalostne stariše in sorodnike naj tolaži zavest, da se ni za vekomaj ločil od njih, temveč da ga bodo zopet enkrat videli
— nad zvezdami I
Iz Mirna. — Veselica, katero je priredilo 15. t. m. „kat. delav. drnštvo**, seje v vsakem ozira izborno obnesla, tako, da sme društvo biti na vspeh zares po-noBno. — Še pred dvema mesecema je nekdo javno vpil na vbb usta, da draitva ni in ga ni. Sedaj bo morda tudi on pri-poznan, da je. Pa kakor hoče. Dejstvo je, da bo se cenjeni gosti na zadnji veselici izvrstno zaba7ali. — Obiskovalci so bili iznenadeni, da so bile vse točke celega veporeda tako dobro izvršene. Ugajala sta oba gg. govornika, — posebno pa se je občinstvo čudilo lepemu izvajanja in uprav govorniškemu nastopu slavnostnega govornika, navadnega priprostega delavca. Ravno tako sta vgajali tudi g.dčni dekla-movalki, samo da je zadnja g.dčna govorila nekoliko pretiho. Pevci so pod spretnim vodstvom g.' nadoč. Vodopivca zapeli štiri pesmi precizno in dovršeno.
— Najbolj je pa dopadala igra. Ž* koj v začetku se je vse smijalo Štipkovemu samogovoru, in to je trajalo do konoa, tako, da so morali igralci lu pa tam prenehati in to in ono poitoviti, kar so ni slišalo vsled hrupnega Binelia. Ljudje so se uprav držali za trebuhe, ko jo čevljarski vajenec tHko naravno dokazoval svoj« težave s kostmi. — Splošna sodba vseh gostov jo bila ta, da so se izvrstno zabavali, da kaj takega niso pričakovali, in izrazili so željo, da bi se res kmalu zopet videli pri novi, zopetni prireditvi, kakor je v svojem govora obljabil slavnostni govornik. — Veselice so niio udeležili samo domačini, ampak imeli smo čast, da smo pozdravili nad dvajset udeležnikov iz Kostanjevice*, med njimi gg. vikarja in župana. Iz Rubij in Sovodenj bo prišli pevci, ki so nas pri prosti zabavi razveseljevali h svojim zares krasnim peljem. Goriško »kat. del dr*, je poslalo svoje zastopnike, med njimi g. predsednika. Prišli ao udje pevskega zbora »Marijne družbe* iz Podgore; nekaj Dornberžanov in celo nekateri' Vrlovinci iz pod Čavna. — Srčna hvala vsem udeležnikom, ki so pripomogli, da se je dosegel tako nepričakovano veiik vspeh. Hvala možem iz Kostanjevice ter vrlim Rubinjcem za dar, katerega so zložili zu zastavo našega društva. Hvala g, naduč. Vodopivcu za njegov trud, da je v tako kratkem času tako dobro izvežbal naše pevce. Hvala tudi g. slikarju Wenzelu, ki se je tako zanimal za našo društvu ter mnogo pripomogel k dobremu vapehu. Da se kmalu zopet zberemo ob enstki priliki. —	:
lz Kostanjevice na Krasu. — Kaj takoga pa še ni bilo pri nas, kar pomnimo, kakor so govorili pri nas ljudje pretečeni binkošlni pondeljek. Kaj pa je bilo takega?
No, da Vam na krulko povem, imeli Brno ustanovni občni zbor novega društva, ki se imenuje : »Delavsko izobraževalno in podporno društvo*1. Namen društva spozna vsak lahko iz njegovega imena, in da je bilo tako društvo pri nas potrebno, temu bo pritrdil tudi vsakdo, ki pozna naše razmero, saj so pri nas skoro sami delavci, kakor kamnarji, izdelovalci bičev i. t. d.
Sicer tak ustanovni občni zbor po drugih krajih, kjer so ljudje še bolj razvajeni, ni znabiti nič posebnega, a pri nas je bil to skoro prava ljudska veselica.
Ob štirih popoludne zbralo se je v prostorni dvorani g. Fr. Urdiha veliko število naših domačih mož in menda vsi mladeniči, kar jih je; poleg tega bo prihiteli k nam iz prijaznega Mirna mno-gobrojni zastopniki tamkajšnjega vrlega »kalol. delavskega društvu* z društvenim podpredsednikom g. Job. Cotičem ter i svojim močnim in dobro izvežbanim pevskim zborom. Predsednikom shoda je bil jednoglasno izvoljen predlagatelj pravil, č. g. vikar P. Zakrajšek, kateri je Vse zborovalce skupaj, zlasti pa še cenjene mirenske goste prisrčno pozdravil ter se zahvalil za tako mnogobrojno udeležbo.
— Po prečitanju društvenih pravil se je vršila volitev odbora. Izvoljeni so v odbor
prav izvrstni možje in mladeniči, ki so nam porok, da se bo društvo krepko razvijalo, ter svojim udom duševno mnogo koristilo, pa jih — v bolezni — tudi gmotno podpiralo. Dosedaj se je vpisalo r društvo 87 udov, za našo vas gotovo veliko I Upamo pa, da jih še več pristopi.
Že med zborovanjem oglasili so se vrli mirenski pevci, pa tudi naši domači pod vodstvom g. Ant. Trampuž-a ter so več narodnih prav krasno zapeli. Ko pa je bil dnevni red zborovanja v najlepšem redu končan, razvila bo je prava veselica. Vrstilo se je: pesem za pesmijo, govor za govorom. S krasnim govorom pozdravil je naše novo društvo g. podpredsednik mirenskega „kat. delavskega društva1*, kateri jo sicer priprost mož, navaden delavec, ki je pa s svojim nastopom vzbudil opravičeno občudovanje vseh navzo'čih. Zahvalil se mu je naš g. vikar ter napil pobrntimslvu obeh društev, k čemur so se oglasili navdušeni „živio-kliciu. Sklepam svoje poročilo s srčno zahvalo vshm, ki so kakor koli pripomogli, da je prvo zborovanje tako l izvrstno vspelo. Mlado društvo naj se pa I krepko ražvija, raste, cvete, ter naj I obrodi obilo plemenitega sadu!
-	k.
Iz Kozane, 30. aprila. Izv. dop. I (Kje je resnica in kje je ni?).
I	Županu se očita samooblastnost in ta da se razodeva zraven druzega tudi v tem, da je naper]), na račun občine heke pravde in s tem zakriti! znamenite stroške. Da, res je, dve pravdi ata se izcimili iz nemarnega gospodarstva zadnjih dveh županovih prednikov. Nepravilno poslovanje nerednosti vsake vrste so rodile odpor v županiji in ko je prišlo do nove volitve, st je mnogo potrosilo za agitacijo, da bi se z novimi močmi krenilo na pravo pot Kdor je denar založil, hotel je imeti po srečno končani volitveni borbi povračilo — in iz tega je nastala ena pravda, v kateri je občina pogorela. A župan je ni sprožil in tudi zagovarjal ne; on je samo po svoji dolžnosti izvršil, kar je bilo starešinstvo zakonito sklenilo. Enako velja tudi o drugi pravdi, ki je izvirala iz občinskih računov in je slonela na Iikvi-daciji deželnega odbora, tndi v njej je župtn zastopal občino, pokorivši se nalogu občinskega starešinstva. Stvar je dobro pnana v celi županiji in ne potrebuje nobenih pojasnil; samo to bodi omenjeno o drugi pravdi, da žerjavica še tleje in da jo lahko vsak vetrič zopet vname v živ ogenj. — Ko je župan postati! v proračune in račune stroške za omenjeni pravdi, so jih nasprotniki sprejeli brez vsakega ugovora, in kaj bi ne, ko sta Be pravdi naperili po zakonitih starešinstvenih sklepih ? Zdaj drezajo po tej umazani jnlaki, ki je Še ostala iz poprejšnjih dob žalostnega spomina v županiji, — samo da dražijo ljudstvo in zapeljuje) oblastva na kriva pota. Nepošteno gospodarstvo, samooblastnost, zgubljene pravde, zanemarjene ceste in poti — vse to nepošteno, orožje vlhte v nepoštenem boju proti županu, — z vsem tem mamilom hočejo premotiti oblastva, da ga odstranijo in na njegovo mesto postavijo vladnega komisarja. Potem bodo raznašali v občini: »Poglejte, župan je kriv, da je osramočena celti županija, da so jo morali pqslaviti pod vladnega komisarja in da bode morala zdaj plačevati za to čisto izredno naredbo znamenite stroške. Da, da, ta je on zakrivili**
»Naprednjaki“ silijo na površje; zato se zaganjajo v župana, kateri jim stoji kot trdna skala na potu. Mimo njega ne morejo, zato se spenjajo čez njega. Potlačiti ga hočejo v očeh ljudstva in viših oblastev in v to jim ni nobeno sredstvo preslabo. A tega ne pomisli ta gospoda, du laž ima kratke noge in da slednjič mora zmagati resnica. — Bog tudi ne daj, da bi prišli prvaki naše „naprednjaške“ stranke v občini na krmilol Ne minulo bi dolgo, pa bi bila naša županija v gospodarskem oziru zopet tam, kjer je bila pod poprejšnjimi župani. Najprej bi pogasili zitdnjo iskro one pravde, o katerej sem omenil, da še tleje v žerjavici; potem bi tudi poravnali onih 14.000 kronic porabljenih za agitacijske namene pri zadnjih občinskih volitvah. Godcem in krč-marjem bi se zboljšalo njihovo žalostno »tanje; pristojbine javnih plesov bi polnile občinsko blagajno in vsled tega bi o zmanjšale vse druge občinske doklade, menda bi celč polagoma popolnoma izginile. Duhovščini bi se zunaj cerkve zamašila usta in omejil bi se nje delokrog iikijučno na cerkev in župnišče. Tudi tam bi se najbrže uvedla potrebna kontrola. S kratko: Ako pride mrtvaška tiča
na krmilo s svojo E'm*tdo, potem bodemo imeli že na tem svetu — liberalna ne besa I —
Iz buške doline. — Cerkov na Grahovem so lepo popravili. Napravili so namreč nov veliki oltar, v ostalem so pa cerkov prebarvali. Čast gre za to preč. gosp. vikarijn, ki vkljub mnogim zaprekam, vendarle mnogo stori za hišo božjo.
—	Na grahovski pošti pa se vedno gode nerednosti. Ljudje se namreč vedno in sploh pritožujejo, da morajo čakati po dve do tri ure, ako imajo na pošti kaj opraviti. Večkrat se pripeti, da je naša pošla ob uradnih urah zaprta. Slične pritožbe so romale že tudi na pristojno mesto, pa vse to nič ne pomaga. — Naše novo županstvo vzelo je v roke metlo. Odpravilo je uže mnogo starih razvad. Le tako vrlo naprej. — Delo na železnici napreduje in sicer redno bolj. Na večjih krajih pa so trčili pri delu na velike znpreke in je že danes gotovo, da bo vsaj pri nas stala železnica skoro dvakrat toliko, kakor je bilo proraču-njeno v začetku. — V naši dolini imamo vse polno plujcev, ali žalibog, da se bo tudi pri nas ponovila stara pesem. Domačini, Hrvatje in Slovenci, delajo železnice, dobiček od njih pa imajo tujci. Med delavci se nahaja tudi vse polno druhali in nevarnih ljudi. Zato pa ni varno hoditi pri nas po noči samemu.
S Pečin. — V soboto dne 21. t. m. zvečer začeli so se vzdigovati temni oblaki, katerim je sledil hud vihar in toča z gromom. Videti je bilo, kakor da so se vsi elementi združili v maščevanju nad revnim zemljanom! — Toča nf sicer padala debela, pač pa v veliki množini; drugi dan, v nedeljo, ko smo hiteli proti cerkvici sv. Mohorja, videli smo jo po travnikih ležati v veliki množini, posebno na krajih, kamor jo je voda nanesla, ležala ja v velikih kupih. Ta »prijatelj “ nas je letos že v tretjič obiikal ter si ogledal naše romantično zarašeno pogorje; nekaterim je tudi še precej škode naredila na sadnem drevju. — Bali se je, kaj bo v vročem poletju. — Bog ljubi in M. B. varujta nas pred nttgo-damil — Za živinorejce je leto? posebno dobro. Pokiaja kaže, da bo velika, živina je pa tudi izvanredno draga, radi gra-denja železnice, -r Podjetništvo »Redlih in Berger“ začelo je za most v Bači delati kamne na Slapu pri »Juriji Podbr**. Pri tem delu videti je po večini ljudi iz blaženega kraljestva, dočim si domačini iščejo v ptujini zaslužka. — Zakaj neki pusti naša država tisoče in tisoče Itali-janov-delavcev in dragih, da domačinom pojedajo kruh? Ali bi se ne mogel vpeljati davek, kateri bi moral plačati v.tak ptujeo, ko pride v našo državo, n. pr. vsaj 5 kron ? Koliko sto tisočev dohod-k°v bi si stem država lahko pridobila? •— Čudno res, da prihajajo ptujci k nam iz drugih držav brez vsake ovire, dočim imajo po večini druge države nekako »takso* za ptujce, kar je popolnoma prav. — Domačin bi moral biti na pr-vpm mesta, ne pa ptujec in da se zadnji še prav oholo in preširno vede proti domačinom-Slovencem. — Ali bi ne bilo prav to našim gg. državnim poslauoem na srce položiti ?
Pečinski domoljub.
Sedlo pri Kobaridu. — V ,Pri-morcu** št. 21. od 20. maja se je' oglasil naš slavni g. župan, in pravi, da je presneto dolgo časa »pravicoljub" pre-kuhoval ta dopis v »Prim. Listu1* do 5. t. m., dočim so se volitve vršile uže 14. aprila L 1. Gospod župan pravi, da se dopisnik ni upal na dan z dopisom od same žalosti in strahu. Ha, ha, g. župan, ne mislite da iz strahu pred vami. Ta dopis, vidite gosp. župan, je bila gola rosnica, ali ni mi poprej čas dopustil, ne pa strah in žalost. Za takšen strah se jaz čisto nič ne zmenim. Od žalosti so nam res tekle solze po hrbtih, pa le od dežnikov ker je bilo slučajno slabo vreme.
Gospod župan pravi, da je zmagala »napredna" stranka na celi črti v vseh treh razredih Ali vam se je le posrečilo priti do zmage, kakor slepi kuri do zrna. Oprostite, gosp. župan, da ste se pozabili povedati, s čim ste prišli db zmage. Zato si štejem v čast vas zmi-sliti. Vaši pajdaši so, ako še pomnite, spravili vse vdove, vse penzijoniste, in te krumpaste do volitve. Torej, gosp župan, to ni nič čednega, ker so tudi kronice pomagale, saj je dal eden vaših tovarišev eno krono A. K., da je šel nbogi revež volit. Sam je povedal, da je 60 vin. zapil in še 40 vin. da mu je ostalo. Občan A. L. je imel vsakrat pravico voliti za svojo
soprogo, dokler je hrenkal na vaše citre. Letos pa mu niste dovolili, ker ste vedeli, da ne bo plesal po VHŠih notah. Rekli ste tudi enemu in drugemu: »Zdaj boš pa ti župan, mene tako več ne marajo, in tudi sam ne maram",. čeprav vam je srce hrepenelo po županskem stolen in avitlih kronicah, kakor žejnemu jelenu po mrzlem studencu.
Izražate se, da se jih je oglasilo kar sto, da g. K. in g. L. nam županil ne bo. Ali gotovo jih je bilo sto samo na papirju. Boste, upam, "/< dol pustili, da vam bomo verjeli. Omenili ste tudi, da je hotel eden kar 600 gld. na leto od ob-< čine, in vam se je gotovo srčice trgalo, ko ste se bali da jih vi ne boste več preštevali. To bi bila za vas veliko večja žalost kakor moja, zaradi vaše zmttge.
Vidite, g. župan, mi smo se borili častno in pošteno, kar vi o sebi no morete reči. Prihodnjič bodemo še bolj pripravljeni.
Še nekaj. G. župan, vedite, da »Pravicoljub" ni še spraznil svoje bisage, ampak ima Še, in to njemu nič na zdravju ne škoduje. Hvala za vašo skrb. Tudi vi, g. župan, se preveč ne jezite, da ne pridete v kako potezen, da nam. hoste še mnogo let županotal.
Ako vas pa moj podpis kaj briga, tega dobite v Gorici pri uredništvu »Pr. Lista**. Včasih so stari ljudje rekli, daje zadosti, če se le grehe pove, ne pa ime grešnika. Ostajam še nadalje
Pravicoljub.
Novic®.
Zdravniško vesti. — Gosp. dr. Rihard Jug, sedaj sekundarni zdravnik v gorički bolnišnici usmiljenih bratov, je imenovan korvetnim zdravnikom ter odide s prihodnjim mesecem na svoje novo mesto k mornarici v Pulju. Na njegovo mesto v goričko bolnišnico pride g. dr. I. B r o ve t z Dunaja. Dr. Brovet je Slovenec iz Kranjske. V Rihembergu nastopi svoje mesto kot železniški zdravnik g. dr. Izidor Reja, ki je bil doslej na dunajski kliniki.
. Za slovensko sirotišče oziroma za »Katol. društvo detoljubov" so darovali p. n. gg.: Alojzij Ros, čevljar, 60 v, neko društvo za izgovorjene ptujke 1 K
63 vin. .
Z® Alojzijevlšče. — Preč, g. Lud, Kumar 30 K, Tolminska hranilnica in posojilnica prispevek iz čistega dobička 50 K, županstvo Kojsko prispevek'po prevdarku iz t. 1903 , 60 K, neimenovana B K. -
Bog platil
Dar. — Uprava »Primorskega lista** je prejela Za »Šolski Dom" 1 K 63 v, katero je darovalo, neko društvo za izgovorjene plnjke.
Nabiranje zn ti\je zavode. — Po našem mestu in po naši deželi krožijo neprenehoma nabiralci in nabiralke za razna sirotišča v Italiji, na Dunaju itd. To je nekoliko preveč. Pomislimo, da nimamo na Goriškem niti enega slovenskega sirotišča! Skrbimo najprej ziji-sell
Luteransko sv. pismo, ki je na mnogih mestih pokvarjeno, razširjajo nekateri ljudje mej našim ljudstvom. Opozarjamo sijonske čuvajo na tol
Mlad pretepač. — V soboto so zaprli 13-letnega dečka Armida Černe, ki je dan poprej na Placuti pretepel 12-letnega Marija Vogriča. Mlad pretepač rabil je tudi nož. Zgodaj je začel I
Italijani napadalci. — V krčmi M. Zimica v Plavah vstavila sta se binkoštni ponedeljek večer dva voznika, vozeča proti Sv. Luciji. Ko sta v miru večerjala, začela sta ju izzivati dva laška delavca, češ, da Slovenci so svinje, da se vseh Slovencev ne bojita itd. Ko je pristopil krčmar in ju opominjal, naj mirajeta, potegne eden Italijanov bodalo ter naskoči goapodarja. Voznika priskočita krčmarju v pomoč. Lah pa enemu z bodalom zada 8 cm dolgo rano na sencu, da je voznik nezavesten obležal. Drugi Lah pa potegne iz hlačnice železni drog ter ž njim drugemu vodniku prebije črepinjo. Orožniki so takoj vklenili hudodelca, ranjencem v pomoč pa poklicali zdravnika iz Kanala. Tako imamo zopet dve nedolžni žrtvi laike krvoločnosti več. Slavna politična oblast pa bi storila veliko dobroto, ako ukaže preiskati vse laike delavce in njihova stanovanja, ker so vsi brez izjeme, mladi in stari, oboroženi z bodali ali revolverji.
Namazali so se. — Po kanalski dolini vse mrgoli laških delavcev. Mnogi
na upanje jedo, pijo ter prenočujejo, potom pa jih vzame noč. Tako je tudi mi-noli teden večje' število teh polentarjev pobegnilo po noči, tor pri nekemu krčmarju na Kanalskem zapustilo znaten dolg. Mož pa udari takoj za njimi v Trst, ter jih dohiti ravno, ko so stopili na ia-dijo, da se odpeljejo. Redarji jih takoj primejo, ter odženo na komisarijat. Ker pa so se zbali »prežona*, so takoj do zadnjega vinarja plačuli. Ravno tako je nekdo {Irugi s Kannlikega s pomočjo policije vlovil dva Lahi«, ki sta mu odnesla 20 K. Ko sta videla, da ni drugače kot plačati ali pa v zapor in po odgonu v deželo polente, sta hitro imela denar ter plačala. Ljudem pa svetujemo, naj takim tičem ne dajo nič na upanje. Vse le proti gotovemu plačilu. Ljudje, bodite oprezni!
. .Skladišče pogorelo. — Skladišče podjetnikov bratov Rvdlich in Berger je v nedeljo v Hudajužni pogorelo. Škoda je precejšnja. .
Iz HudBjužuc nam pišejo: Italijanski delavci postopajo pri nas vedno predrznejše. V nedeljo so nas začeli s svojim petjem celo izzivati. Ko so pa videli, da se naša potrpežljivost bliža h koncu, pobrali so skrivši koj pete, ter jih korsjžno odnesli od nas
Zadruga goričkih gostilničarjev je te dni sklenila na svojem občnem zboru, da prevzame sama pobiranje užit-nine v našem mestu.
Opekel se je močno po trebuhu dveletni Rugier Gandutti. Otrok dobil je v roke žveplenke in se je ž njimi igral ter jih užgal. Hkratu se užge tudi obleka in začela je na njem goreti. Prihiteli so sicer hitro stariši na pomoč, ali otrok se je med tem časom tako močno opekel po trebuhu, da so ga morali prenesti v bolnišnico. Skrivajte torej pred otroci žveplenke.
Velika nevihta In povodenj na Ogerakem. — V pondeljek zvečer razsajal je po okolici velike Kaniže na Ogerakem strašanak vihar, in je ob jednem padala debela toča, ki je uničila daleč qa okrog ves poljski pridelek.
’ ‘ '/* . ■	i	'	*	■	’	•
Loterijske številke.
•*	21.	maja.
Etanaj ....	.19	2	36	27	82
Gradec..................... 87	13	3	69	• 88
Zahvala.
Najsrčnejšo zahvalo izrekamo vsem, ki so nas tolažili za časa bolezni, smrti in‘ pogreba hašega dragega sina oziroma brala	v
JOSIPU PIŠOT,
tetfMoiolca na o. kr. glainazljl v Gorici.
Zlasti se zahvaljujemo našemu preč. g. župniku Ignaciju Leban, ki je tako ljubeznivo ves čas njegovega učenja po očetovsko zanj skrbel, dalje, g. Fr. Ca-šlelliz-u, vodju .Andrejevišca*. vsem prefektom in tovarišem za lepo, ginljivo pred-hišno in nagrobno žalostinko (petje), kakor Udi za prekrasni venec z napisom. Dalje preč. g. monsignoru, črniškemu dekanu, g. A. Cibič, za govor, gg. profesorjema c. k. gimnazije, gosp. c. kr. učitelju Ignaciju Bajtu v Gradišču ter domačemu nadučitelju Fr. Merljak-u, ki se je udeležil pogreba s šolsko mladino, našim mladeničem in dekletom, ki so našemu Josipu izkazali zadnjo čast. Vsem Bog stotero povrni sorodnikom in vsemu občinstvu.
V Selu, dne 24. maja 1904.
Žalujočo družina.
St. 1511 Op.
Bm^m.
Naznanja se, da
JAVNA DRAŽBA
zastavU IV.četrtleta t. J. mesecev
januvarja, februvarja in marca 1903
začne v ponedeljek dne 6. junija 1904. ter se bc nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke.
Od ravnateljstva zastavljalnice . in ž njo združene hranilnice.
V	Gorici, 4. maja 1904.
T nov' prodajalnici z jestvinami in Moijjalni Map v Gorici
Anton-a Zamparo
Sement&ka ulica 12,
se nahaja bogata izbera navadnih In finih vin. Specijaliteta: Grška vina, Malvasia, Mavrodaphne in Ahajec. Napolitanske in ilirske testenine, čaj, biškoti in različni drugi likeri.
Vse po najnižji ceni.
Karol Draščik,
pekovski mojster na Kornu v Gorici
odlikovan z častno diplomo najvlijega priznanja jubilejne razstav« na Dunaju I. 1898. n v Gorlol na razstavi I. 1900 s zlato svetinjo
izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najflnejega, za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za njef svojim rojakom v mesta in na deželi najnijudneje.
Anton Kuštrin
Gosposki ulic. h. štev. 25,
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto-rico i. dr. Olje: Lucoa, St. Angelo, Korf6 istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboja Sladkor razne vrste. Moko št. O, 1, 2, 8 4, 6. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč po V« kila in od 1 funta. Testenine is tvornice Žnideršič & Valenčič v II. Bistrici. Zveplenke dražba ev. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevega mlina v Kranja in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste.
L E Pil IZNAJDBA
e
e
L
X
V > •9 9 &
V O S
«
£
X
>
S
fi
0
9
Kroj za krojenje oblek P 20 \ellkostl, hoj na prvi 5 s pogled ra ura jlv, samo g za 10 kron pri	^
«
ZA KR03AČEI
roj za krojenje <
\ellkosti, kol na gled ra ura jlv,
10 kron pri
M. P0VEH93-U.
g Gorici na Tratniku S.	jj
edina cl>l na, vojaška in	&
uradnliku krojadnica	A
prve vrste.	^
V »-lika zaloga vaake vrste O blnga za oblake iz inozem-»kih iu avsMjskih tavam	&
ter notov.h oblek, perilo, pa-	“J*
radne priprave k oblekam	®
za vsaki sian, orožje vsake	m
vrste, posebno za obiinske	g
stražnike. Zastopam tovarne.	§
Cene brez konkurence, po*	m
sebno pa blago na meter.	m.
Se priporočam za obilen obisk. '
& a a	^
krojaški mojster v Gorici na Placuti 28.
Priporoča se vsem prijateljem in znancem in drugim gospodom za obilna naročila.
A. Krušič
trgovec in krojački mojster
Gorica, nlica Gins. Verdi St. 33
naznanja slav. občinstvu, da je dobil ravnokar sve&e angleško in avstrijsko blago, kakor tudi sve&ih iagotoljenih oblek in površnikov raznih vrst v veliki izberi za bližajočo pomladno sezono.
Izdelek iz lastnega blaga jamčim.
sprejme takoj
Miha Kaltnekar
p. Podmelec.
$ Pozor! Pozor!
i prodaj je belo in črno briško, so, furlansko in istrijansko vi-
Na vipavsko, no. Odpoiilja se na vse kraje v sodčkih od 56. litrov naprej. Postrežba je točna, cene zmerne.
Se priporoča s spoštovanjem
Josip Toroš,
Via del Ponte Isonzo hšt, 6.
Viktor Toffoli
v Gorici, via Teatro it. SO
(na stari pošti)
velika zaloga oljkinega olja
iz najugodnejših krajev.
Za loč . . .	kr. 32	Corfu	. . ,	kr. 56
Jedjlno , .	„36	Bari	...	„60
n finejše	„ 40	Lucca	...	„70
„ boljše	„ 44	Nizza	...	„80
dalmatinsko „ 48 Najfinejše, gl 1 istrijansko . „ 66
Priporočam č. duhovščini in ccrkvenim oskrlmištvoin.
ESina slov. kleparska Manica
v ulici sv. Antona št. 1
Podpisani se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in tudi na deželi za izdelovanje vseh kleparskih izdelkov, kakor cevij za vodo, žlebe za stavbe, kuhinjske priprave. Prevzema tudi vsako popravo po prav nizkih cenah. Zagotavlja točno in solidno postrežbo udani
Karol Čufer,
klep. mojster.
j^nton JFon.
klobučar in goslilničar v Senifiiiški ulici, ima begalo zalogo r.iznovrsliuh klobukov in loči v svoj i krčmi prisl na do naču vina lor poslrežr ludi jako okusnimi jedili. 1’oslrožbn in cono jfiko solidno.
•#
And. Fajt
peli»\ skl mojster, (»orle«, I—
tekalliČH Fr. loslpa št. 2 (lastna hiša), In podruinlca št. 20.
\
Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejšega, kakor aa nove maše in godove, kolače aa birmance in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po Selji naročnikov. Ima in prodaja različne moke, jiua peciva, jina vina in likerje po smerni ceni. Za Veliko noč posebno goriško pinco in potice itd.
Lekarna
I'
Prave In edine {el kapljice
a Ktiamko sv. Antona Pado-vanskoga.
Zdravilna moč K loh kapljic je ne- ‘ preko.sljiva.— To kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan
,,,	,	po jed no žlieico
(Urst,ona znamka) p0|)j j(> _ Qkrept
Hclodcc, slorč, da albine p kratkem čas n omotica in Si-rotna Ičnost (mrtvosl). Ti* kapljico ludi slorč, da človek raje ji.
Cena steklenici 60 vin. -
J
Krojaška zadruga
(Jopica, (gosposka ulica 7,
naznanja,
da pFodaja oblačila za dame in gospode, perkale, £ephyr in drugo manifakturuo blago posebno za spomladni in letni čas, blago vseh kakovosti in po najnižje mogočih konkurenčnih in stalnih cenah.
Vzorci naj novejše izbere se na zahtevanje pošiljajo brezplačno in poštnine prosto.
i
Prosiva zahtevati listke! ________■
k
Naj večja trgovina z železjem
Konjedie & Zajec
Borita, prti nadškofijo štev. 5 in pHinica v hiši „Monta“.
i I
Za čas stavbe priporoča vse stavbne potrebščine, kakor: cement, stavbne nositelje, vsakovrstne okove, ielezje, strešna okna, cevi za stranišča itd. Ima v zalogi orodje zn vsa rokodelstva iz najbolj slovečih tovarn. Opozarja na svojo bogato izber kuhinjskega In hišnega orodja dob rezprimerno nizkih cenah.
Edina zaloga
stavbenih nositeljev
v Gsrlcl.
Pocinkana Sica aa vinograde po jako aniinnih cenah!
Pozori
KltO kr©n«* nagrade i£,.!ačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanke blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga.
Prosiva lahtflvati li * t k n I
I I
*
hd
o
M
O
IT
o
P
o
S
i
Sprejema
hranilne vloge
katoro obrestuje po 4V2u/0 polumesečn o; ne -vidign6ne obrestipripi-snje konoc leta k glavnici. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
PosoJUa
udom na onebnl kredit •*/, In na vknjižbo po
it po
»V.V.
»Centralna posojilnica"
registrovana zadruga z omejeno zavezo,
Gorica, ulica Vetturini 9.
C. kr. poštnohranilnični konto N. 851.292.
Sprejema
nove člane
s glavnimi in opravilnimi deleži. Glavni deleži po 200 K, opravilni po2K. Otvarja Alanom tekoče račune, katere obrestuje po dogovoru.
Uradne ure
vttak dan od 8. ur« zjutraj p;i do 1. ure popoludnt*.