Poštnina piaeana v gotovini
Marmor, peieu 13. septembra 1933
MARIBORSKI
Stev. 209
Leto VII. (XIV.
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo In upr »ve! Maribor, Ooapoeka eri. 11 / Tolefon »radnlitva 3440, uprave 34*8 Izhaja razen nadalje In praznikov vsak dan ob 10. url / Velja meaeCno prajeman v upravi afi po pqitl 10 Din, dostavljen no dom 12 Din / Oglasi po senilen f Oglasa ■»r»Jcm» tudi oglasni oddelek Jutra- v Ljubljani r Poitnl iakOMil račun lt. 11,400
»JUTRA*
Napake francoske zunanje politike
ZANIMIV članek bolgarskega politika koste todorova.
Ilani bolgarski politik Kosta To do v le napisal te dni članek o francoski 1i .f11;1' Politiki, ki bo gotovo zanimal tu-ro llase čitatelje. Vsi vemo, pravi Todo „n, ^Vodoma. da je francoska zunanja '^a zasnovana
u .	   na	pogodbah,	ki	so
f ' varne sedanje stanje v Evropi; in c coska težnja je to stanje tudi vzdr-*„ !, 111 utrditi. Francija nima nobenih svo-u ih	ve^» ne zahteva od
dose^- !0Sedov ničesar, in njena želja je šajih p *°la,ni[>8t * mednarodnih odno-
Doln°ma konz one države,
•s°v, da
^os t'- ^ *T 'n zaS,°t°vitev
je francoska politika po-r-ervativna in se naslanja na ki imajo isto toliko interese sedanje teritorialno stanje ne
v a r-
ri,vi '1	Predstavljata temelj francoske
tu ^matske delavnosti ‘u- Taki d^onino
Tak^ Yedko veČino evropskih narodov. naii° n’,ni°Soče francoski politiki, katere A v |	te j š i zastopnik je bil pokojni
Kakr-	B r ' a n d, ničesar ugovarjati.
v Evropi in sve-a smer francoske politike je ne-uajpametnejša in najkoristnej-
g0ge°r, Da.snier razumna, tako je mo-
fr»v, Shirati posamezne metode te oancos'
na> Pri
cPske politike. Koncepcija je pravil-
cija t nj'eilern izvajanju pa dela Fran-loških moratT10 Priznati, mnogo psiho-Evrn j apal< in to p0sebno v srednji Prvi ” "a Balkanu- Krivo je tega v nie i ^lsd. stat>° obveščeno javno inne-V vpkva todi na odgovorne politike, cp„ SVOJ‘ domovini sem znan kot odlo-u prijatelj Francije, in njenega sistema mganizacije miru, prav to pa mi daje Pravico govoriti tako svobodno o francoskih političnih napakah. Tako na pr. P* bilo napačno, da se je Francija skuhala popolnoma pomiriti z Nemčijo, do-Wer so seveda za to obstojale potrebne Politične in psihološke možnosti. Toda trenutka, ko se je jasno uvidelo, da it0 , francoska popustljivost napram Ne -ji do nasProtniIi rezultatov in je v •uopS1 zmagal duh vojaške revanše, ni poS..veC hoditi po Briaudovi poti. svetu	v tem PrirPčru vstvarja v
zav Sumn^° v 11102 Francije, pri njenih e:?nikili pa občutek negotovost’’. k]HV tak° 3e tudi razumlPvo, da je sku-a Pritegniti v svoj sistem čini več dr-Jtv m je tako iskala tudi sporazuma z j 1 j o ter tesnejše zveze z Avstriji tn Madžarsko. Splošno: dopuščen ^vsak eksperiment do nekenieje! Če se Podaljša preko stvarne potrebe, do-ede lahko do nevarnih Materialno in
konsekvenc, moralno podpiranje Av-
strije ni dovedlo do zbližanja Avstrije in Francije, marveč Avstrije in Italije!
V vprašanju priključitve se je dala Francija zavesti bolj po zunanjem izgle-du, kakor po bistvu »Anschlussa«. Od zunaj gledano se zares zdi, da bi priključitev povečala moč Nemčije napram Franciji. To je matematična resnica v toliko, ker bi povečana Nemčija imela o milijonov prebivalcev več. Toda matematika in politika sta dva popolnoma nasprotna pojma. Šest milijonov Avstrijcev bi samo povečalo gospodarske in denarne t e ž k o č e Nemčije. V Nemčiji bi se na ta način okrepil tudi katoliški element, ki je že sedaj najmočnejša tajna opozicija proti Hitlerju, kar bi zmanjšalo udarno moč Nemčije. Mimo tega bi imel priključek za posledico neizbežno preorientacllo italijanske politike, ker bi zaradi njega bila ogrožena prva in morda edina le Italija. Sicer pa je priključitev takorekoč v zgodovinski perspektivi neizogibna in njeno nasilno preprečevanje izziva samo začasno zmedo, ne da bi k temu priračunali še ogromne materialne žrtve, ki jih doprinaša Francija za ohranitev avstrijske samostojnosti.
Kar se tiče Madžarske, skoraj ni razumljivo, kako in zakaj ni mogla francoska demokracija doumeti vlogo te čisto fevdalne države. Prav tako je čudno, da ima Francija politike, ki mislijo na možnost sporazuma z Budimpešto. Težnja madžarskega agrarnega imperializma je samo ena: spraviti zopet pod obiast madžarskih grofov vse osvobojene kmete slovanskih in romunskih pokrajin ter uvesti v teh pokrajinah zopet srednjeveško stanje, ki niti najmanj ne ustreza načelom velike francoske revolucije. Francija razpolaga danes z nai-večjo materialno močjo na svetu. Nam je simpatično, da noče te svoje moči izkoriščati za agresivno politiko, uporabiti pa bi jo morala za pomoč svojim pravim prijateljem, namesto da zaman išče uresničenje nekih nemogočih prijateljstev f tam, kjer je vse, interes, tradicija in apetit, naperjeno samo proti francoski politični koncepciji. Francoski prestiž je na svetu velik, toda v zadnjih letih vedno bolj pojema. Vzrok temu je v prvi vrsti to, ker je francoska zunanja politika premalo odločna napram italijanski, ki je silno gibčna ter stvarja zato vtis moči. Na Balkanu in v srednji Evropi pa odloča vtis moči še dandanes. Mi. prijatelji Francije, bi zato želeli samo to da bi se bolj občutila stvarna moč Francije v mednarodnih odnošajih.
KOMENTARJI PARIŠKEGA TISKA. IZJAVA ZUNANJEGA MINISTRA PAULA-BONCOURJA. POLITIČNA VPRAŠANJA IZKLJUČENA.
PARIZ, 15. sept. Agencija »Havas« poroča: Vsi politični krogi s0 si edini, da je pariški obisk madžarskega zunanjega ministra Kanye edino le namenjen posvetovanju o gospodarskih, nikakor pa ne političnih vprašanjih, »Petit Parisien« piše, da bo Kanja v Parizu najtoplejše sprejet in da pomeni njegov obisk pričetek nove dobe v borbi proti gospodarski krizi, na kateri trpe zlasti agrarne države. Če pa hočejo ta pariška pogajanja roditi
sploh kak uspeh, bo treba razpravljati izključno le o gospodarsko-politič-nih vprašanjih. Istega mnenja je tudi »lournal«. Zunanji minister Paul-Bon-cour je poročal na včerajšnji seji ministrskega sveta o obisku madžarskega zunanjega ministra. Ob tej priliki je dal zunanji minister vladnemu kabinetu zagotovilo, da bo razpravljal z madžarskim zunanjim ministrom le o gospodarsko-političnih vprašanjih.
Avstrija pod varstvom Matere božje
DEMANTI O VPADU AVSTRIJSKIH EMIGRANTOV IZ BAVARSKE NA
AVSTRIJSKO OZEMLJE.
DUNAJ, 15. septembra. Avstrijski vojni minister Vaugoin je dal včeraj naslednjo izjavo: »V zadnjih dneh so se razširile vesti o vpadu neke avstrijske narodno-socialistične legije z Bavarskega na avstrijsko ozemlje. Tem vestem ne moreni nikakor verjeti. Dejansko gre v tem. primeru zgolj za dezerterje in veleizdajalce. Ne verjamem, da bi mogli ti ljudje storiti tako nesmiselnost. Če bi jo bili pa res
storili, bi bili od naših vrlih vojakov primerno sprejeti.« Svoja nadaljna izvajanja je Vaugoin navezal na nedavni govor zveznega kancelarja dr. Dolffussa o ustvaritvi katoliške stanovske države, ki bo vladana katoliško in avtoritativno. Nova Avstrija bo pod varstvom .Matere božje. Avstrijske zastave bodo v bodoče imele na svojem polju Marijino sliko.
Nov italijanski razorožitvenf načrt
ITALIJANI ZAHTEVAJO ZA NEMČIJO PRAVICO, DA SI NABAVI »VZORCE«
VSAKEGA OROŽJA.
PARIZ, 15. septembra. Pertinax trdi v »Echo de Pariš«, da je Rim izročil Parizu nov načrt o razorožitvi. Po tem načrtu naj bi pristala Italija na mednarodno kontrolo oborožitve in na poskusni termin, obenem pa zahteva, da se dovoli Nemčiji vzdrževati vzorno orožje, ki ji je po verseillski pogodbi prepovedano.
LONDON, 15. septembra. Ameriški delegat na konferenci za razorožitev Norman Davis se bo v ponedeljek sestal z Macdona'dom in bo prispel na pariško
konferenco šele drugi ali tretji dan. V hotelu »Westend« se je Norman Davis pričel včeraj z Hendersonom razgovar-jati o vprašanjih razorožitve.
BERLIN, 15. septembra. Za predsednika nemške delegacije pri prihodnjem zasedanju Društva narodov je imenovan minister zunanjih zadev voh Neurath, Poleg njega pa so imenovani v delegacijo tudi minister za propagando Giibbels in stalni delegat pri Društvu narodov von Koller.
h Francije
laponska zahteva novo pomorsko oborožitev
IZJAVA JAPONSKEGA MORNARIŠKEGA MINISTRA. RAZMERE SO SE V ZADNJEM ČASU SPREMENILE.
15. septembra. Po vesteh iz ad i Se le iaP°nSk' minister mornarice šnh ral Osumi razgovarjal predvčeraj-Jhn z novinarji o vesteh, ki so se zad-* Sase širile v Washingtonu in Londo-z ’ da ie japonska vlada na eni svojih sej sklenila, da bo ob prvi ugodni »no zaf»tevala revizijo londonskega po-rskega sporazuma. Znano je, je izja-^ Admiral Osumi, da smejo Zedinjene t. ^ve in Anglija po tem sporazumu hne-0mv°ino brodovje, katerega tonaža je vid na po* milijona rgt, dočim pred-doJiVa sP°razum Japonski vojno bro-jyj. Ie v skupni tonaži okrog 300.000 rgt.
0p°benlh razlogov, je dejal nadalje Za !In,i novinarjem, da bi Japonska bila p0c,0''°lina s tem sporazumom. Mi smo londonsko pomorsko pogodbo 0 nod določenimi pogoji in iz huma-
nitarnih razlogov. Med tem pa so odredbe londonskih in washingtonsklh pogovorov take, da ne moremo nadalje garantirati za sigurnost japonskega cesarstva. Odkar je bil ta sporazum sklenjen, se je mednarodna situacija zelo spremenila.
NOVI NEMIRI NA KUBI.
HAVANA, 15. septembra. Tukajšnji listi poročajo o posameznih incidentih v provinci Santa Ciara. Vesti pa še niso potrjene, Vojaštvo je dobilo nalog, da še nadalje straži Narodni dom. Mnenja so, da bo novo izvoljeni predsednik San Martin zahteval diktatorsko polnomoč. da bi tako mogel zopet postaviti red in mir.
i Rusijo
PAPIZ, 15. septembra. Agencija Presse Associe, ki je v tesnih zvezah z agencijo Havas, objavlja senzacionelno vest, da .ie Herrlot na svojem potovanju v Rusiji izdelal z Litvlnovim načrt za francosko-rusko vojaško zvezo. Ta načrt je bil že po diplomatskem kurirju izročen francoski vladi in bo glavni predmet razprave na bodoči tajni seji francoskega ministrskega sveta. Gospodarska zveza med o-bema državama bi se v glavnem nanašala na izmenjavo petroleja, premoga, vina, svile, tekstilnega in parfumerijske-ga blaga. Rusija bi priznala predvojne dolgove, da bi tako mogla dobiti na francoskem trgu potrebno posojilo. Ta vest pa še ni bila z nobene strani potrjena niti demantirana.
Izvoz naših sliv v Nemčijo
BERLIN, 15. septembra. V ministrstvu za prehrano in poljedelstvo so včeraj predstavniki jugoslovanske in nemške vlade podpisali protokol o reguliranju uvoza jugoslovanskih suhih sliv. Po doseženem sporazumu glede carino na suhe slive v vrečah je znižana carina od 30 na 10 mark in je do
voljen letni uvoz 800 vagonov. Poleg tega pa je omogočen nemški industriji marmelade uvoz sliv brez carine. V imenu Nemčije je podpisal protokol predsednik nemške delegacije dr. Fritz Koller, v imenu naše vlade pa delegat dr. Milan Lazarevič, načelnik ministrstva trgovine in industrije. Pogodba bo stopila v veljavo 24. t. m.
AVSTRIJSKA LETALA NAD NEMČIJO.
BERLIN, 15. septembra. Službena agencija javlja po informacijah, ki jih je dobila z dobro poučene strani, da sta včeraj zjutraj krožila dva avstrijska aeroplana, ki pripadata avstrijskim obmejnim stražam nad bavarskim mestom Freilassingoin.
POŽIG NEMŠKEGA PARLAMENTA
LONDON, 15. septembra. Predvčerajšnjim popoldne je bila prva seja mednarodnega sodišča, ki razpravlja o požaru nemškega parlamenta. Danes pa ie javna razprava, kateri bodo smeli prisostvovati tudi novinarji. Zaslišanih bo 15 prič, katerih imena pa so označena samo z začetnimi črkami. Pri vhodu in izhodu iz razpravne dvorane bodo imele priče pokrito lice, tako da jih ne bodo mogli fotografirati.
Dnevne vesti
Ivan Žuraj na zadnji poii
Veličasten pogreb žrtve ljubljanske letalske katastrofe.
Mračna in resna je bila včeraj Slovenska Bistrica, sicer tako belo in prijazno mesto, nebo je bilo vsevprek prekrito s črnimi, težkimi oblaki, ko se je mladi idealist in vneti nacionalni delavec, komaj 34 letni industrijec Ivan Žuraj poslavljal od svojega doma, svoje nad vse ljubljene rodbine in neštetih prijateljev ter znancev. Le za trenutek se je je odprl temni zid oblakov in na jugu se zasmejalo v velikem trikotu vedro in soln čno modro nebo, kakor v zadnji pozdrav ijemu, ki je še pred svojo smrtno uro hrepenel v vedre višine našega neba, kjer je kraljestvo naših mogočnih zračnih ptic-avionov.
Pred Verhovškovo hišo na Zgornji Bistrici je hodila mimo srebmo-svetle krste že davno pred pogrebom dolga vrsta pokojnikovih znancev, prijateljev in osta lih pogrebcev iz Slovenske Bistrice in bližnje ter daljnje okolice. Po blagoslovitvi krste, ki jo je opravil črešnjevski župnik g. Zamuda ob asistenci dveh duhovnikov, so domači zgorniebistriški pevci zapeli žalostinko, nakar se je pričel pomikati po' cesti med jablani m ajdovimi njivami skoraj kilometer dolg sprevod proti Slovenski Bistrici. Za gor-njebistriško godbo, k: je neprestano igrala turobne žalostinke, so nosili najprej Sokoli svoj krasni venec, nato so v strum nem koraku stopali mnogoštevilni Sokoli v kroju in civilu, za njimi lovci v krojih in z vencem, dolga gasilska četa z vencem, slovenjebistriški gasilski avtomobil, do vrha poln vencev in šopkov, duhovščina, krsta z divnim vencem mariborskega »Aerokluba«, spremljana s častno stražo lovcev in gasilcev, globoko potrti' najožji sorodniki, za njimi zastopniki in predstavniki vseh slovenjebistriških društev in ustanov ter gospodarskega življenja z narodnim poslancem g. Krejčijem in glavarjem g. Makar-jem ter deputacijo mariborskega »Aerokluba« gg. dr. Tominškom, Loosom, Pivko in Stiegerjern na čelu, nato pa nepregledna množica moških in ženskih pogrebcev. Velike simpatije in visok ugled
je užival pokojnik v prostranem slovenjebistriškem okrožju.
Ko je sprevod prispel skozi Slovensko Bistrico na smrtno poljano Slovenje-bistričanov na položni rebri nad mestom. je bila krsta položena začasno do ureditve lastne Žurajeve grobnice v rod binsko grobnico Razborškove rodbine. Po končanih cerkvenih obredih se je naj prej v iskrenih besedah poslovil od rajnega načelnika in poznejšega podstaro-ste starosta slovenjebistriškega Sokola g. dr. Pučnik, ki je v svojem poslovilnem govoru predvsem naglasil tri velike vrline, ki so dičile pokojnega Žuraja v njegovem mladem življenju: njegovo ijubezen do družine in domovine, izredno nadarjenost in trgovsko sposobnost, ki je ustvarjala tolikim ljudem dober vsakdanji kruh in pa neumorno delavnost od zore do mraka, združeno z nenavadno skromnostjo, ki je danes mlada generacija skoraj ne pozna. Za njim je izrekel v imenu vseh slovenjebistriških nacionalnih društev, posebej pa v imenu Sokola, Strelske družine, SPD, SLI), Rdečega križa ter vseh neštetih iskrenih prijateljev tople besede tovariške in prijateljske ljubezni lekarnar o. Mondini. Njegove besede, ki so potekle iz globine sokolskega srca, so izzvale v očeh vseh pogrebcev neprisiljene solze. Ko se je še v imenu mariborskega »Aerokluba« poslovil z daljšim govorom ravnatelj g. dr. Tominšek in je spustil v grob smrekovo vejico kot zadnji lovski pozdrav dragemu bratu iz zelene bratovščine občinski tajnik g. Peče, so lovci oddali salvo, v zadnje slovo pa se je razlegel zategli zvok lovskega roka. Ob ihtenju ožalošČe ne vdove in ostalih sorodnikov sta zapluli v nastopajoči prvi mrak pretresajoči žalostinki slovenjebistriških pevcev in zgornjebistriške godbe, zemlji pa je leglo v nemo srce truplo moža, ki je stremel vedno kvišku, dokler ga ni usoda strla ob startu k težko zaželjenemu poletu pod svobodnim jugoslovanskim solncem nad naše morje. Pokojnemu Žuraju bomo o-hranili nevenljiv spomin!
Iz finančne službe. Premeščeni so: pod-pregledniki finančne ' kontrole Franjo Dakskobler iz Dolnje Lendave k Devici Mariji v Polje, Josip Humar iz Šalovc v Hodoš, Alojzij Andrašič z Rakeka v Ma-renberg, Franjo Kogej iz Št. Vfda pri Ljubljani v Maribor, Ivan Avguštinovih iz Radgone k Št. Juriju ob Ščavnici, Ivan Bobek od Št. Jurija v Gornjo Radgono. Ivan Jurič s Ptujske gore v Ptuj, Ignac Ogrin iz Št. lija v Slov. goricah v Rogaško Slatino, Anton Petrovič iz Pinc v Dolnjo Lendavo; nadalje je premeščen preglednik finančne kontrole Andrej Vaupotič z Vranskega v Maribor, dnevničar Ustislav Tokakov pa iz Maribora v Ša-lovce.
Srebrno poroko je praznoval te dni s svojo soprogo v ožjem krogu svojih prija teljev znani mariborski industrijec, občinski svetnik in referent mestnega občinskega finančnega odseka gosp. Henrik Saboty. Čestitamo!
Opozorilo krajevnim organizacijam Jugoslovanske nacionalne stranke. Vse organizacije JNS opozarjamo, da dobe vsa pojasnila in navodila glede občinskih volitev, sestavljanja kandidatnih list, sprememb, kdo more in kdo ne more kandidirati, kdo sme predlagati in voliti itd. pri tajništvu glavnega odbora JNS v Ljubljani. Navodila in pojasnila zahtevajte pismeno.
Samo še do nedelje. Po sklepu ravnateljstva mestnih podjetij bo mestno kopališče na »Mariborskem otoku« odprto samo še do nedelje. Vponedeljek 18. trn. pa se bo za letošnjo sezono zaprlo. Kopalci, ki bi se še pozneje želeli solnčiti, dobe ključe od omaric pri restavraterju brezplačno na razpolago. Stranke, ki imajo morebiti v kopališču shranjene kake predmete, se pozivajo, naj jih do navedenega dne brezpogojno dvignejo.
Dar. Protituberkulozna liga v Mariboru je prejela od tvrdke Pinter & Lenard že drugo pušico, ki je postavljena v pro
HEDmri
TPIOlRON-ttvi!
setektivtM-
OliiLoMAIs/
Slava rezervnih častnikov. Danes dopoldne je slavil mariborski pododbor Združenja rezervnih častnikov in bojevnikov svojo slavo. Ob pol 11. uri se je zbral na Trgu svobode zbor rezervnih Častnikov in bojevnikov, zastopniki državnih in avtonomnih oblasti, med njimi oba sreska glavarja g. dr. Senekovič in g. Milan Makar, mestni župan g. dr. Li-pold. predstojnik mestne policije g. dr. Hacin, minister v p. g. ur. Kukovec kot zastopnik kulturnih mariborskih organizacij in drugi. Zbralo se je tudi precej drugega občinstva. Cerkvene obrede je opravil za katolike vojni kurat Zavadlal, za pravoslavne pa prota Trbojevlč. Zbrane rezervne častnike je nagovoril predsednik pododbora g. Jakob Perhavec in obrazložil pomen današnje slavnosti. Nato je zaigrala vojaška godba državno himno.
Po trofeje. Danes se odpelje ekipa mariborskih strelcev v Beograd na vsedržavno strelsko tekmo, ki bo od 17. do 23. trn. Naša mariborska strelska ekipa se je doslej na vseh vsedržavnih tekmah častno odrezala in si vseiej priborila 3 mesto. Ekipo tvorijo gg. Tone Ma/er, viso-košolec, prof. Pero Cestnik, puškar Dušan Hinič, knjigoveški mojster Robert Vukmanič, podpolkovnik Bajo Stanešič in primarij dr. Robič. Ekipa je dobro pripravljena in gre neustrašeno v boj za vsedržavno prvenstvo in za kraljičin pokal. Želimo ji najlepših uspehov.
Srečke državne razredne loterije za 4. «... i .	,.	•	razred 27. kola dobite zopet v upravi »Tit
&T r m V Pinter tra« In »Večernika« v Mariboru, Gospo-& Lenard najlepsa hvalaI	Iška ulica 11
Pričetek pouka na trgovski nadaljevalni šoli. Združenje trgovcev ponovno o-•pozarja svoje člane, da bo vpisovanje u-čencev na trgovski nadaljevalni šoli v nedeljo 17. t. m. od 10. do 12. ure. Rodov-uice naj se preskrbe že poprej v pisarni združenja,
Plače državnih uradnikov. Finančni minister je izdal pojasnilo § 163 uradniškega zakona, nanašajočega se na prejemke uradnikov po napredovanju. Doslej namreč ta določba glede prejemkov po napredovanju ni bila povsem jasna. To vprašanje je sedaj uredil finančni minister in se omenjena naredba nanaša samo na prvo napredovanje, dočitn dobe državni uradniki pri drugih napredovanjih prejem ke takoj prvega v mesecu.
Smrt v tujini. V Buenos-Airesu je umrl letos 12. februarja v bolnišnici »Muniz« 421etni Mihovil Antič, sin Mate in Avguština Geručič. Pred smrtjo je bil zapo slen v Tandilu. Ker ni imel pri sebi no benih dokumentov, prosi izseljeniški komisariat v Zagrebu vse one, ki jim je morebiti znano bivališče pokojnikovih roditeljev, da jih o tem obveste in sporo-če to obenem komisariatu.
Takse. Pri okrožnih sodiščih v Mariboru. Celju, Ljubljani in Novem mestu je bilo v avgustu plačanih na sodnih taksah 110.862 Din. Na mariborskem okrožnem sodišču so plačale stranke v avgustu na taksah 37.872 Din.
Izredno lepi dobitki, ki so jih nabrale članice ženskega društva za veliko javno tombolo v prid Počitniškega doma kraljice Marije na Pohorju, ki bo v nedeljo, dne 17. trn. ob 15. uri na Trgu svobode, so razstavljeni v izložbi Scherbaumove-ga paviljona. Prosimo občinstvo, da si dobitke ogleda in pridno sega po toni-bolskih kartah.
Izlet »Peruna« v Št. lij. Kolesarski in motociklistični klub »Perun« priredi v nedeljo 17. trn. z vsemi svojimi sekcija mi izlet v obmejni Št. Ilj. Odhod kole sarjev bo ob 13. uri iz Tomšičevega drevoreda, motociklistov pa ob 13.30 : Kralja Petra trga. V nedeljo bo tudi za-ključna cestna dirka, in sicer startajo dirkači iz Tomšičevega drevoreda. Izlet je obvezen za vse članstvo, prijatelji športa so iskreno vabljeni!
Izlet v Mežico. V nedeljo 17. t. m. namerava prirediti Ljudska univerza celo dnevni izlet v Mežico z ogledom rudni kov, na kar opozarjamo cenj. občinstvo še enkrat. Odhod ob pol 7. z Glavnega trga. Cena za vožnjo 9o Din. Priglase sprejema g. Ivan Šumljak, Strossmajer-jeva 28/11.
Avtobus za izlet v Ribnico na Pohorju. Prostih je še nekaj mest. Prijave le še v soboto dopoldne, telefon št. 20-38.
Sejem za živino. Na sejem 12. tm. so prignali 763 glav živine, in sicer 11 konjev, 14 bikov, 230 volov, 497 krav in 11 telet. Kupčija je bila precej dobra in je bilo prodanih 445 glav. Tujih kupcev ni bilo. Cene za kilogram žive teže so bile naslednje: debeli voli 3.50 do 4.25; poldebeli voli 2.50 do 3; voli za rejo 3 do 3.25; biki za klanje 3.25 do 3.50; klavne krave debele 2.25 do 4; plemenske 175 do 2.75; krave za klobase 1.75 do 2.25; molznice 3 do 3.25; breje krave 3 do 3.25: mlada živina 3 do 4; teleta 5.50 do 6. Cene mesa so bile naslednje: volovsko meso prve vrste 10 do 12, druge vrste 8 do 10 Din; meso bikov, krav in telic 5 do 7 Din; teletina prve prste 10 do 14 Din, druge vrste 8 do 10 Din; sveža svinjina 10 do 16 Din.
Kino Union. Danes največji film o trgovini z dekleti »Izgubljene hčere«. Ta izredni film mojstrske vsebine nam prikazuje v krasnih slikah življenje in trpljenje padlih deklet. Film je poln tempa in divne glasbe, vsi naravni posnetki so napravljeni v najslikovitejših krajih naše države.
Grajski kino. Od danes petka dalje zabavna vesela sinfonija jazza »Nocojšnjo noč ali nikdar...« (Zlati saxofon). Najnovejši velesejem Hansa Albersa poln izborne, izbrane vesele glasbe. Kritika o tem filmu pravi, da je najboljši in naj-zabavnejši Albersov film, stvorjen za vse sloje publike.
Urejeno prebavo in zdravo kri dosežemo z vsakdanjo uporabo pol kozarca naravne »Franz Josefove« grenčice, ker poživlja delovanje želodca in črevesa, odpravi otekline jeter, zviša izločevanje _ žolča, stopnjuje izločevanje seči, pokre-ipi presnavljanje in posveži kri.
Mariborsko gledališče v sezoni 1933-34
REPERTOARNI NAČRT.
Gledališče bo črpalo v novem gledališkem letu dela za uprizoritev iz sledečega načrta: Dramski del: Slovenska dela:	Golouh:	»Od	zore	do	mraka«;
Vombergar:	»Voda«;	Cankar:	»Hlap-
ci« ali »Lepa Vida«. Morebitne uspele novitete. Srbohrvatska dela: Krleža: »G° spoda Glembajevi«; Sremac-Kosar: »PoP čira in pop Spira«; Feldman: »Zajec«; Nušič: »Mister Dolar«. Češki deli: Čapek: »RUR«; Scheinpfugova: »Okence«. Rus-ko delo: Tolstoj: »Živi mrtvec« ali Turgenjev: »Nataša«. Neslovanska dela: Shakespeare: »Hamlet«; Moliere: »Tartuffe«’« Hoffmannsthal: »Slehernik«; Connera: »Roksi«; Deval: »Mademoiselle«; Lenor* namand: »Azija«; Buš-Fekete: »Trafika«; Chiarelli: »Maska in obraz«; Lengyej! »Antonija«. Ljudske, otroške ter igre laž« jega značaja.
Glasbeni del: Zajc: »Zrinjski«; Donizet-ti:	»Marija, hči polka«:	Lowe-JaschaS
»Rože v snegu«; Danilo Bučar: »Študent* je smo«; Tijardovič: »Mala Floramye«5 Kalman: »Vijolica z Montmartra«; Albini:	»Madame Trubadour«; Benatzkyl
»Trije mušketirji« in eno Parmovo delo-
Prijavite se za gledališkega abonenta-Za nizko vsoto, ki se plačuje v sedmih zaporednih obrokih vsak mesec (od 9 Din navzgor), dobite 12 dramskih in 8 glasbenih predstav. Letošnji repertoar je zelo pester in zanimiv. Obvezali so se že sedal številni odlični gostje, med drugimi pripravlja že za začetek sezone najboljši jugoslovanski režiser dr. Branko Gavella kot gost Krležino dramo »Gospoda Glembajevi«. Gledališki abonma ter abonma na bloke sprejema gledališka blagajna vsak dan od 9. do pol 13. ter od 15. do 17. ure, ob nedeljah in praznikih samo dopoldne. Letos se uvede tudi stalni abonma »Četrtek« ter bodo abonentje tega abonmana prejemali svoje predstave izključno ob četrtkih, s čimer bo ustreženo marsikateremu obiskovalcu gledališča. Abonma se sprejema do 23. t. m., za dosedanje abonente ostanejo rezervirani lat> ski sedeži do sobote 16. t. m.
Bolne žene dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice neovirano lahko iztrebljenje črevesa, kar cesto u* činkujc izvanredno dobrodejno na obolele organe. Ustvaritelji klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da so o* godno učinkovanje »Franz Josefove« vode ugotovili z lastnimi preiskavattji-»Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih tr* govinah.
Po amerikansko. Veleposestnik Iva» Potočnik.v Breznu je prejel pred dnev* od neznanca ekspresno pismo, v katerem zahteva od njega 6000 Din, ki iih mora položiti v teku tedna pri nekem kilometrskem kamnu na državni cesti-Obenem mu je neznanec zagrozil, da m# bo v nasprotnem primeru zažgal hflŠ°' Potočnik pa se te grožnje ni ustrašil. Najel je več čuvajev, ki so noč in dan stražili omenjeno mesto, kamor je bil polo?1* prazno pločevinasto škatljioo. Ko se ic neke noči približal neznanec kamnu, planili na njega čuvaji in ga zgrabili- v njem so spoznali nekega Nikolaja Jelenu iz Remšnika in ga izročili orožnikom. 7” Amerikanskega izsiljevalca bo zadela občutna kazen.
Nepošten potnik. Pri zagrebški tvrdki Schon je bil zaposlen kot trgovski potnik 39-letni Radovan Velcmir iz Petrinje-Ko se je pred dneyi mudil v Celju, ie 23 svojega gospodarja inkasiral znesek o* krog 14.000 Din. Z denarjem je Velemii' pobegnil preko Maribora v Avstrijo. Za njim je izdana tiralica.
Današnji ribji trg je bil srednje založen in so prodajali sardelice po 12 Din, sardele po 14 Din. orade in sipe po 28 Din, tunine pa po I4 Din kilogram.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 8.7 stopinj C; minimalna temperatura je znašala 8.1 stopjnj C; barometer je kazal pri 16.2 stopinjah 739.5, reduciran na ničlo pa 737.6; relativna 83; od včerai na danes je padlo 8.4 mm dežja: vreme je tiho in jasno. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma deževno in oblačno, temperatura pa bo padla
Priprave za občinske voliive
PRIČETEK VOLILNE KAMPANJE ZA OBČINSKE VOLITVE, KI BODO
15. OKTOBRA.
Splošna določila.
Občinske volitve v dravski banovini so razpisane za nedeljo dne 15. oktobra t. 1. ts! e bodo v okvirju novih občin, ki , or51'rane z uredbo o komasaciji do-d aaj‘h °bčin. Po tej uredbi je odslej v bQ[jVS ban°vini 3(jQ občin, v katerih se nom°nVr^le volitvr. izvzeta so samo avto Ptui a rnes^a Lipljana, Maribor, Celje in 0{,?-a katera bo veljal poseben zakon, enakim Dorniki se volijo z občim, ni?«, ’ neP°srednim in javnim glasova-q” za ‘H leta.
Občine°w-a*n0 pravico bnajo vsi prebivalci do 7au’ So vPisani v njen volilni imenik ?v? 0 volilnih imenikih.
Voljen -nSkega odbornika more biti iz-vjCo n 0n‘ d'an občine, ki ima volilno pra-je iVn i zak°uu o volilnih imenikih in ki čen p/1'*	J?* *er od izvobtve ni izklju-
oboin- i*n °beine je oni, ki ima v dotični , ‘domovinsko pravico.
1 v n občinskih odbornikov mora biti:
• v občinah od 3000 do 5000 prebival-
Opit n j	uu	o
2 °dbornikov. cev ao°j?na'1 °d 5000 do 8000 prebival-
3 odbonhkov.
Drei ir °be>nah od 8000 prbivalčev na-V 3Jvodbornikov, dosež q'na^’ kjer število prebivalstva ne nikove	mora biti	najmanj 18 odbor-
Kdo
ne more biti izvoljen.
tivni službi us*u^ber.ci, dokler so v akno ;.U?dniki tistih oblastev, ki neposred-"udzorujejo občine; d- bsti, ki
}n zakupniki občinske imovine iv;
morajo položiti račun o uprav
se nrCj’ ‘w so z občino v pravdi, dokler
4 ,v^a ne dovrši;
skih ,^in^ki dobavitelji, podjetniki občin-ter h i61 in z? ’	   "	"
5 tt rdkov;
I ja n ju ohv^	mjo	w
kakg 0c'nske imovine ali o upravljanju
P°slu k- ‘nskega zav°da ali o kakem tep-s ’	8:3 um je občina poverila, dokler
ga ne store;
So ' °n‘.’ ki brez upravičenega razloga ni-^prejeh odborniške dolžnosti ob posled n Volitvah;
Viri ?n*’ k! stab10 uživajo podporo ali so *ttrževani iz občinskih ali drugih javnih *®ostev, razen državnih;
oni, ki so s predsednikom (županom)
1 elani občinske uprave v krvnem sorod s;>' df vštetega četrtega kolena ali v
ustve, do vštetega drugega kolena, kih ° tega po zakonu 0 volilnih imeni-ali ”e morejo kandidirati oni. ki začasno razlog0 nimaj0 v°blne pravice in to iz
J X *
'doklere S° °bsojeni na robijo (temnico),
2 - Se ne vrnejo v pravice;
vic 7eS? °bsojeni na izgubo častnih pra-
3 va čas, dokler traja ta kazen; j ee so v stečaju (konkurzu);
e so pod skrbstvom (kuratelo);
5. če so obsojeni na izgubo volilne pravice zaradi volilnih kaznivih dejanj.
Dalje ne morejo biti na prvih šest mest kandidatne liste postavljene one osebe, ki ne govorijo in ne pišejo službenega jezika, osebe, ki so v državni ali samoupravni službi, in duhovniki.
Sestavljanje kandidatnh list.
Voli se po kandidatnih listah, ki morajo biti sestavljene po obrazcu, objavljenem v »Službenem listu« od 12: t. m„ št. 73.
Liste morajo vsebovati:
1. Označbo občine in sreza ter datuma volitev;
2. po vrstnem redu rodbinska in rojstna imena, poklic ter bivališče toliko kandidatov, kolikor se jih v dotični občini voli, in enakega števila namestnikov;
3. priimek in ime predstavnikov liste in njihovih namestnikov za posamezna volišča;
4. Rodbinsko in rojstno Ime ter bivališče predlagateljev.
Kandidatna lista za novo, združeno občino mora vsebovati v prvih dveh tretjinah odborniških mest najmanj po enega kandidata in namestnika iz vsake dose-daj samostojne občine, ki je prišla v celoti ali delno v sestav nove občine.
Kandidatna lista se označi z rodbinskim in rojstnim imenom nosilca liste.
Izpolniti je treba najmanj tri kandidatno liste, in sicer dva izvirnika in najmanj en prepis. Predlagatelji liste morajo lastnoročno vpisati v oba izvirnika svoje rod binsko in rojstno ime ter bivališče. V pre pisu kandidatne liste imena predlagateljev ne smejo biti vnesena. Kandidatje in njihovi namestniki morajo lastnoročno podpisati izjavo, da pristanejo na kandidaturo za odbornika, odnosno namestnika pri volitvah v svoji občini. Te izjave se morajo priložiti izvirnima kandidatnima listama.
Noben predlagatelj ne more istočasno podpisati dveh različnih kandidatnih list.
Predlagateljev za kandidatno listo mora biti v občinah do 1000 prebivalcev najmanj 20, do 4000 prebivalcev najmanj 40 in preko 4000 prebivalcev najmanj 60, ki pa ne smejo biti obenem kandidati.
Predlagatelji ter predstavniki liste ter njih namestniki v volilnem odboru morajo biti vpisani v stalni volilni imenik do-tične občine.
Nepismenega predlagatelja lahko podpiše od niega pooblaščena oseba, kar morata potrditi na listi sami dva pismena volilca kot priči: Nihče pa ne sme podpisati več kot deset.nepismenih predlagateljev.
Vlaganje kandidatnih list.
Kandidatno listo je vložiti v dveh Izvirnih izvodih in v enem prepisu pristojnemu okrajnemu, odnosno okrožnemu sodišču v potrditev neposredno ali preko predsednika (župana) občine in to vsaj
osem dni' pred volitvami. Listo vložita dva pismena predlagatelja, katerih izjave se vzamejo na zapisnik. Z izvirnimi listami je vložiti pri pristojnem sodišču tudi pismen pristanek (izjavo) vsakega kandidata za odbornika in namestnika, vpisanega v dotičr.o kandidatno listo. Tnetjj izvod kandidatne liste se vloži brez imen predlagateljev. To listo vrne pristojno sodišče po potrditvi preko predsednika občine pristojnemu volilnemu odboru.
Ce predlagatelji predajo listo predsedniku občine, jo mora ta poslati najkasneje v 24 urah pristojnemu sodišču v postopanje. Pristojno sodišče pregleda listo v 49 urah od prejema in jo potrdi, čim se uveri, da je po predpisih zakona sestavljena. Drugače jo zavrne ter o tem obvesti vlagatelje z odločbo. Od potrjene liste obdrži sodišče en izvod za svoj arhiv, enega izroči vlagateljem, tretjega (brez imen vlagateljev) pa pošlje občini, da jih ta preda volilnim odborom.
Kandidatna lista se sme poslati sodišču
tudi priporočeno po pošti. Dan oddaje na pošto se smatra kot dan predaje sodišču.
Izpremembe v kandidatni listi, ki jo je potrdilo sodišče, so nedopustne, razen če od dneva, ko je lista potrjena, pa do dneva volitev umre kak kandidat ali izgubi pogoje, določene z zakonom. V takih primerih pa je izprememba dopustna samo do tretjega dne pred volitvami. Tako iz-premenjena kandidatna lista se mora iz-nova predložiti sodišču v potrditev po predpisih zakona o občinah, vendar pa zadostuje, ako jo podpiše vsaj polovica onih predlagateljev, ki so podpisali prvo listo.
TISKOVINE ZA KANDIDATNE LISTE.
Organizacije Jugoslovanske nacionalne stranke opozarjamo, da dobe vsa podrob na navodila za sestavo kandidatnih Ust in tudi vse potrebne tiskovine za kandidatne liste pri svojih okrajnih organizacijah JNS.
Obmejni Šent lij nas vabi
V nedeljo 17. tm. bo javni nastop šentiljskega Sokola.
Že od nekdaj je bil Šent lij trdna slovenska postojanka, ob katero se je zaganjal 7, vso silo nemški val, da bi jo zrušil. Koliko so si prizadevali naši narodni nasprotniki, da bi jo premagali, to nam vedo povedati mnogi še živeči borci za slovenstvo. Ves trud in vse prizadevanje pa je bilo zaman. Naš Št. lij je ostal trden, zvest svojemu poreklu in je odločno odbijal vse napade. Bogata in z zlatimi črkami napisana je njegova narodna zgodovina.. Tak kot nekdaj, stoji še danes, žilav in trd ter mrko gleda proti severu in se ne zmeni za valove, ki še danes butajo obenj.
Da bi se narodna zavest ob meji še bolj utrdila je bil leta 1930 ustanovljen tudi Sokol. Mlado Sokolsko društvo se je v obmejnem Št. liju naglo razvijalo in v kratkem času doseglo zavidljive uspehe. Sokolska misel je kaj kmalu prodrla v kmečke vasi in našla precejšnje število zvestih pripadnikov. . Sokolsko delo pa je bilo zvezano z znatnimi težkočami jn je bilo treba mnogo truda in požrtvovalnosti. Zato je dolžnost vseh mariborskih in sosednih društev, da podprejo "šentiljskega Sokola ob priliki njegove letošnje prireditve, ki bo v nedeljo 17. tm. ob 15. popoldne. Na telovadišču pri šoli bo javna telovadba, po nastopu pa bo v društveni dvorani pri Dimniku veliko narodno slavje.
Dolžnost Sokolov je, da pohite na ta dan v čim večjem Številu v krojih v Št. I!j. Prav tako pa so iskreno vabljena nacionalna, pevska društva, ker naša pesem mora ob tej priliki odmevati preko naše meje! Mariborčani, obmejni Šent lij vas vabi v nedeljo!	I
Šport
ISSK Maribor v Celju. Enajstorica belo-črnih gostuje v nedeljo 17. t. m. zopet v Celju, in sicer bo tokrat pomerila svoje moči z Atletik SK.
Prvenstvo Jugoslavije v lahki atletiki. Drevi se prične v Zagrebu tekmovanje za državno prvenstvo v lahki atletiki, kt bo trajalo do nedelje 17. t. m. Za tekmovanje se je prijavilo 13 klubov, med njimi tudi mariborska kluba SK Železničar in SSK Maraton. Prireditev bo v enem izločilno tekmovanje za balkanske igre v Atenah.
Jugoslavija : Švica. V nedeljo 24. tm.
se bo odigrala v Beogradu meddržavna nogometna tekma med reprezentancama Jugoslavije in Švice.
Letošnje vsedržavne strelske tekme bodo v Beogradu od 17. do 23. tm.
Gradec : Zagreb. V sredo 20. tm. bo v Gradcu medmestna nogometna tekma Gradec :Zagreb. Zagrebška nogometna podzveza je za to tekmo nominirala drugo garnituro.
Tekmovanje za težkoatletsko prvenstvo Jugoslavije bo 7. in 8. oktobra v Zagrebu, in sicer v naslednjih kategorijah: ban tam, peresna, lahka, polsrednja, srednja, poltežka in težka. Prijave je poslati do
3.	oktobra na tajništvo zveze:	Vilko
Richter, Zagreb, Pejačevičev trg 17.
Odbor za delegiranje sodnikov pri MOLNP, službeno. Nedeljsko tekmo ISSK Maribor mladina :SK Rapid mladina sodi g. Bizjak.
Sokolstvo
SOKOL MARIBOR MATICA poziva vse svoje članstvo in naraščaj, da se polnoštevilno udeleži v krojih javnega nastopa bratskega šentiljskega Sokola, kt bo v nedeljo 17. t. m. ob 15. uri na telovadišču pred šolo. Zdravo!
Jadranski dnevi v Splitu
‘p*Bsn:
(Vtisi udeleženca.) IV.
tI1 ETO LUMPANJE«. NA FRI-^ uLAH. V STAREM GRADU.
^ ser Pa nisva prišla v Split samo spat d9 s^a sp zopet odpravila v noč. Nocoj zna ,a si dobila družbo znancev in dveh h, • Skuraj vsi iz Maribora. V Spli-Sva Va se že čutila skoraj doma, zato De]- Prevže!a vodstvo in najprej sva jih d0ril a Po ulicah veselo prepevajoč naše Čel0 .— v kavarno na Novi obali. Zakl n S,e le pr‘ (črno vino po 16 Din) tietnf'Jeva'° pr‘ P^su med mizami. Se-Poi0- n.tov in dvoje deklet! A vsako raz-ifie^Te ie minliivo in znanec iz Novega bil. £ Se trudil zaman, da bi ga ohra-°ndn° Pa ie moj kolega pri mizi Lfžk aVn° ‘n demonstrativno zaspal. Šet1j °ne utrujen od prevelikega navdu-Smr, • nrošeka! Počil je kozarec, plačali §,> šli.
Bjo],1] v neko »kavarno« med zidovi Woecianove Puluee. »Zahtevali«
smo
Da j ’ Kodbo itd. Zahtevali smo godbo, J?a m n!Srno dobili, dasi smo imeli svoje-. l,z'kanta in ie bil ves lokal navdušen
za
•C3*0’ *M'^vo. Pred lokalom je stal nik! Pa smo peli, odnosno rjoveli
ter ostale mize so pritegnile. Tresli so se temelji starodavnega mesta in bili smo v ekstazi. Doneli so klici medsebojnega navdušenja in sploh smo se obnašali primerno naši krvi. Kazalci ur so hiteli neumorno in trepalnice so postajale težke. Spat!
Ko sva se vračala domov, sem videl čudo — prečudo, senzacijo za Split: sredi noči je tekalo po ulici nekaj moških postav, obutih — a v samih spodnjicah. Hlače so držali v rokah in bežali. Prizor. vreden filma! Kaj je bilo, ne vem.
Kako sjadko se je spalo na vse to skupaj, si lahko mislite. Sicer sva zamudila večerno prireditev na igrišču JSK »Hajduka«, a rakete so se videle po vsem Splitu.
Težko je bilo zjutraj vstati. Po zajtrku v šoli in južini na sadnem trgu. smo se šli kopat na »Firule«, t. j. kopališče Jadranske straže. Samo za člane in — zastonj! Od Bačvic je to oddaljeno nekaj sto korakov in naravnost po cesti — do nekega kupa gramoza, kjer se zavije navzdol k obali. V vodo se mi ni ljubilo, drugim tudi ne, zato smo zasedli čoln in »krepko« smo odveslali — mimo Bačvic — k vhodu v splitsko pristanišče. Žulje imam še danes in drugi menda tudi.. Kar se tiče hitrosti, pa bi lahko tekmovali na včerajšnji tekmi. Ker »smo pa fantje kršen duš«, smo vendar nekako priveslali
nazaj. Sedaj smo pa morali hiteti, tudi obed je bil ekspresen, kajti ob 13. uri je bil odhod izletniškega parobroda »Jadran ske plovidbe« v Starigrad, kjer se je nato z veliko slavnostjo odkrila spominska plošča blagopokojnemu Juriju Biankiniju. prvemu predsedniku Jadranske straže. Nas ni bilo zraven, ker smo bili preutrujeni od vožnje. Na parniku smo imeli v prijetno razvedrilo godbo Jadranske straže, pavze pa je izpopolnjeval naš amaterski pevski klub »Disonanca«. Peli smo zelo sladko, ker smo ves čas jedli pa-šte.
V Starem gradu smo imeli lep sprejem in naš parnik je reagiral z globokim priklonom ter se ni niti hotel več zravnati. Tako smo se bali. da priletimo z viseče ladje Čakajočim naravnost v prijateljsko naročje. In nam vis-a-vis so bila krasna dekleta v narodni noši!
Torej k odkritju spominske plošče, ki je bila nekje na hribu, nismo šli. Ustavili smo se v rojstni hiši Petra Hektoroviča, kjer smo jedli grozdje za 3 Din kg. Najprej je zahtevala (ženska) celo Din 3.50! Potem smo se pričeli slikati in slikali smo tudi mimoidoče hvarske krasotice. Mislim. da je bila najboljša skupina slika ona, ko smo sprejeli v svojo sredo in na fotografsko ploščo tudi nekega osla. Morda pa je bila oslica? Kar se tiče nrošeka. sem že omenil tukajšnjo ceno: 7—8 Din
liter. Kako poceni! Sedaj pa pomislite, da smo dobili po večerji — vsak dva kruha z lističi svinjskega mesa in klobase in okoli 14 ljudi dva litra črneg* vina. Pa smo se v družbi nekih Splitčanov razgreli ln treske so skakale od poda in vse se je treslo »Tres — tees — trese se...«
Objeti v bratski ljubezni smo korakali po ozkih ulicah ter po obali in kričali »dol« z vsemi grabitelji naše primorske zemlje in vzklikali »Živijo« vsens našim prijateljem. Bilo je lepo in vsa obala je gorela od navdušenja. Pa smo se morali posloviti od prijateljskega Hvara — jugoslovanske Madeire — in zrak se je tresel od navdušenih pozdravov in klicev nasvidenja, med tem ko je parnik odplul. Ker pa človek ni nikoli zadovoljen s samim prstom, se je vse skupaj na parniku nadaljevalo in marsikoga smo prisilili »dati na svitlo« preljubljeno steklenico prošeka — za kolofonij.
V Splitu nismo imeli nobenega sprejema, zato smo odšli kmalu spat. Preden sem zaspal, sem preštel v duhu preostali denar in prišla sva na psa. Samo za vožnjo je še ostalo in za oba skupaj enega kovača za dva dni. Ker pa škodi jeza lepoti, sem se obrnil na drugo stran in zaspal.
(Se bo nadaljevalo.)
Mar#| Skifa«;
75
OCEANOPOLIS
Roman o sftrfiaofff 11 o v e i k m p r o il o s 11
»Mislite zares iskreno?« je vprašal Ja-,fis še vedno nezaupno.
»Popolnoma iskreno.«
»Sicer pa je vseeno,« je odgovoril Ja-fis in malomarno zamahnil z roko. »Sedaj je itak že konec vsake nevarnosti. Še trenutek, in odbila bo dvanajsta ura. Če smem računati z vami, gospod ravnatelj, me bo samo iskreno veselilo. Bili bi dragocena pridobitev. Mislim, da me razumete?«
»Razumem,« je odgovoril Soralifis. »Na razpolago sem vam, zlasti, kar se tiče rešitve doktorja Doljana.«
»Prav pri tem vas bomo najbolj potrebovali. Rešitev Doljana je naša prva naloga in gotovo je tudi še tisočkrat bolj v našem interesu, da ga osvobodimo, kakor v vašem.«
»V vašem interesu?« se je začudil Soralifis.
»Vi hočete rešiti samo prijatelja, mi pa hočemo rešiti...«
Jafis ni izgovoril nameravane besede. Nenadoma se je zdrznil in Soralifis je spoznal, da premišljuje, če bi mu zaupal do konca ali ne. Zato je dejal.
»Izjavil sem vam že, da je čuvanje skrivnosti, ki mi jih izdate, moja najsvetejša stvar. Koga hočete rešiti z Doljanom?«
»Svojega vrhovnega voditelja ..,«
Tedaj je bil Soralifis tisti, ki je obstal kakor okamenel,
»Doljan je vaš voditelj?« ie izgovoril s težavo.
»Niste tega vedeli?« je dejal Jafis in se malo zdrznil. Soralifisovo presenečenje ga je prestrašilo, vendar mu je že popolnoma zaupal. Računal je popolnoma lotgič no: če je Soralifis zares Doljanov prijatelj in ga hoče rešiti, potem mora biti hote ali nehote sodelavec zarotnikov. Mimo tega je sklenil že takrat, da ga bo zasledoval po svojih ljudeh in bo preprečil vsak njegov eventuelni poskus prelomiti dano obljubo. Ničesar se mu zato ni bilo treba bati in govoril je s Soralifisom lahko neovirano?
»Da, doktor Danilo Doljan je vrhovni voditelj naše zarote in tisti človek, od katerega pričakujejo množice našega ljudstva izpolnitev vseh svojih želja. Zato ste lahko prepričani, da ste se obrnili na najboljši naslov, ko ste prišli k meni. Doljana bomo rešili, ker ga moramo rešiti. Nič zato, če se zgodi kar smo nameravali prej kakor je bilo zasnovano. Pripravljeni smo popolnoma; treba je dati samo znak — in sedanje vladavine v podmor-ju bo za vselej konec, za vselej bo konec razlik po rojstvu in tudi mi bomo postali gospodarji svoje lastne usode. Vesti, ki ste nam jo prinesli in usluge, ki ste nam jo s tem storili, vam ne bomo nikoli pozabili, Od tega trenutka dalje ste naši. Zavedajte se pa tudi, da bi za vsak poizkus izdati nas, izgubili življenje. Treba mi je samo zamahniti z roko, pa je konec vaše svobode!«.
Po teh besedah je Jafis zares zamahnil z roko, in kakor bi trenil, so vstopili štir-
je neznanci in obkolili Soralifisa, ki je obstal prestrašen in brez besed med njimi.
»Tovariši,« je dejal Jafis neznancem, »dobili smo novega sodelavca. Oglejte si ga in^ie izpustite mi ga izpred oči. Ta ukaz velja do trenutka, ko bo naš novi član z dejanjem potrdil svoje pripadništvo k našemu gibanju. Pojdite!«
Tiho in neslišno, kakor so se prikazali, so neznanci tudi izginili, in Soralifis je spoznal, da je Jafisova organizacija čudovito popolna in se ž- njim ne bi bilo dobro igrati. Obenem pa je tudi spoznal, da bo Doljana rešila samo ona, nihče drugi na svetu. Bil je pomirjen.
»Hvala vam, Jafis. iskrena hvala!« je dejal. »Sedaj vidim, da me je sama božja roka privedla do vas. Zapuščam vas s trdnim prepričanjem v duši, da sem dosegel svoj namen in bom mogel princesi Inteli še danes sporočiti, naj se prav nič več ne boji za usodo svojega ženina.«
»Toda samo to in nič drugega ji smete sporočiti!« je dejal Jafis, »Obvestite me takoj, če bi izvedeli kaj novega. Zdravstvu jte!«
XLIV.
Po zaslišanju Doljana in dokončani pre jskavi je senator Beliš s tajnikom Tav-lilisom sestavil obtožnico in sklical sejo senata vlade. V dvorani je bilo nenavadno mirno, senatorji so molče zasedli svoja mesta in čakali na Belisove besede, s katerimi je naznanil, da se seja pričenja.
»Gospodje senatorji,« je spregovoril. »Dovršil sem delo, ki mi je bilo naročeno. Zaslišal sem doktorja Danila Doljana in priče ter izvedel do konca preiskavo. Rezultat tega dela je obtožnica, ki vam jo bo prečita! tajnik mojega ministrstva Tavlilis. Dasi sem se poslužil vseh sredstev in virov, ki so mi bili na
Ptuj
Občinska seja. V ponedeljek 18. trn. bo ob 18. uri v posvetovalnici mestnega magistrata .redna seja občinskega sveta.
Maistrovi borci. Člane za Zvezo Maistrovih borcev nabira v Ptuju g. Franc Komelj, Srbski trg št. 1, kjer se dobe tudi prijavne pole.
Gasilci pri manifestaciji 10. septembra. Veličastnega sprevoda, ki se je 10. sept. pomikal po staroslavnih ptujskih ulicah, so sc udeležile tudi močne čete gasilcev. Ko so se udeleženci ustavili pred mestnim magistratom, je župan g. Jerše pozdravil vse odlične osebnosti in razna društva, ki so se udeležila proslave in sodelovala pri sprevodu; pri tem pa ni omenil naših vrlih gasilcev, med katerimi sta bila navzbča tudi gg, Kores in Muzek kot zastopnika Gasilske zveze v Ljubljani, zastopani pa so še bili ptujski gasilci in vsa okoliška gasilska društva. Gospod župan nas naproša objaviti, da v svojem pozdravnem govoru gasilcev ni namenoma prezrl; da se je to moglo zgoditi, je krivo na epi strani dejstvo, da gasilci niso bili prijavili soudeležbe pri manifestacjjskem obhodu, na drugi strani pa se nanje pri svojem pozdravnem nagovoru ni spomnil pod silo utisov veličastne manifestacije. Naprošajo se zato
gasilska društva in njihovi zastopniki pri proslavi, da to napako blagohotno oproste.
Nočna lekarniška služba. Nočno lekarniško službo od 16,—23. tm. ima gornja lekarna pri »Zamorcu«, magister Mo-litor.
Resne skrbi londonske policije
Kdaj je človek pijan?
Londonska policija si beli glavo z vpra šanjem, kdaj je človek pijan. Prej se je zadovoljevala s teni, da je proglašala za pijanega človeka, ki je smrdel po alkoholu in se ni mogel držati na nogah. Zdaj pa hoče imeti točnejšo in zanesljivejšo ugotovitev in posledica je, da ne more nikomur točno dokazati pijanosti. To vprašanje je važno zlasti glede na vedno večji razvoj avtomobilizma, kajti pijani šoferji so zakrivili že mnogo nesreč. Kdor je zdaj v Londonu osumljen pijanosti, ga odvedejo na policijo in tam mora hoditi po ravni črti, zatisniti mera oči in se z enim prstom dotakniti svojega nosu, iztegniti roke in se postaviti na eno nogo, končno pa mora ponoviti več besed in stavkov, ki jih je težko izgovoriti.
Mali o
Razno
VINOTOČ STURM.
Počehova pri opekarni, otvor* jen. Toči se prvovrstni spr-tiran! rulandec in silvanec. Odlikovana z najboljšo oce-no na Mariborskem tednu, 3479
Sobo odda
OPREMLJENO 80LNCN0 SOBO
s posebnim vhodom, kopalnico, garantirano čisto, oddam
s 1. oktobrom. Strossmajerje-va ulica 8/11.	3480
LEPO, OPREMLJENO SOLN ČNO SOBO
pri parku oddam. Trubarjeva
ulica 3a, »Vila Doris«, 3452
OPREMLJENO SOBO
v centru mesta z zajutrkom takoj oddam. Mir Matilda. Grajska ulica 2.	3455
Stanovanja
BS
ODDAM
krasno, moderno, solnčno stanovanje v vil|, kjer ni prahu, zelo poceni. 4 prostorne sobe, kabinet, kopalnica, veranda in stranski prostor, s 1. oktobrom ali 1, novembrom. Vpra-šajte Frankopanova 45/1, 3470
Dllaško stanovanje
DVE
GOSPODIČNI-DIJAKINJI
sprejmem poceni v lepo, suho, toplo, separirano sobo. Vpra-šati Slomškov trg 16b/I. 3468
DIJAKA
sprejmem. Razlagova ulica 25,
II.	nadstr. desno,	3461
DVA ALI TRI DIJAKE
sprejmem na stanovanje in hrano. Trubarjeva ulica 7. 3363
SPREJMEM DIJAKA ALI DELAVCA
na stanovanje. Grajska ulica 2 v gradu. Arzenšek. 3459
Kupim
•it««
KUPIM TAKOJ
tnali prenosni pisalni stroj za potovanje. Naslov v upravi tista.__________________6013
Ženitve
Mnoge pijanosti osumljene preiščejo tudi zdravniki. Potipljejo jim žilo, pregledajo reflekse oči in preizkusijo njihov spomin. Smrad po alkoholu za angleška sodišča še namreč ni dokaz pijanosti. Angleški advokati pa so v zadnjem času omajali tudi druge dokaze, tako, da jih mnogi sodniki nočejo več priznati. Tako se je izkazalo, da mnogi ljudje ne znajo hoditi po ravni črti niti stati na eni nogi, če imajo zatisnjene oči. Ce ugotovi zdravnik odsotnost nekaterih refleksov, to še ni dokaz, da je dotični človek pijan. Nedavno so aretirali v Londonu nekega zdravnika, ker so mislili, da je pijan. Izkazalo pa se je, da je Iečil svojo sladkorno bolezen z insulinom. Nasprotno pa so aretirali mladega gospoda, ki je bil osumljen, da je v pijanosti šofira!. Strah ga je pa takoj iztreznil. Čim je pa zapustil policijo, je nastala reakcija in mož je hil še bolj pijan, kakor pred preiskavo.
Zdaj iščejo novo preiskovalno metodo, pri kateri naj hi ugotavljali vsebino alkohola v krvi. Toda tudi proti tej metodi se slišijo ugovori, ker je jasno, da prenesejo nekateri ljudje več alkohola kakor drugi, r.e da bi se napili. Vse pa kaže, da pride pomoč od druge strani. Stroge kazni za pijanost so tako močno znižale število nesreč, da v Angliji kmalu ne bo več pijanih avtomobilistov.
Zaklad v starinarnici
Slike so včasih kakor ljudje, nihče bi ne dejal o njih, kako dragocene so; šele strokovnjak odkrije redek original. Tako se je zgodilo s sliko, ki jo je pred
razpolago, sem rnogel ugotoviti Dolja-novo krivdo le v eni sami zadevi, to je v ljubezni do princese Intele. Druga o-vadba, nanašajoča se na Doljanov© krivdo pri nemirih v mestu, se ni dala utemeljiti. Tajnik Nubis, ki jo je prijavil, w mogel navesti nobene priče, ki bi mog a kakorkoli potrditj, kar sem želel izvedeti, Zaradi, tega je naloga naše nje seje omejena na prvo točko ova(H^ Prosim tajnika Tavlilisa, da prečita o * tožnico!«	.
Tajnik Tavlilis se je počasi dvigu > vzel v roke papirje in pričel citati:
»Doktor Danilo Doljan, docent univerze v Ljubljani, Jugoslavija, Evropa//0' jen v Ljubljani leta ..., samski, živec dneva, ko je skušal dospeti do nas svojim potapljaškim aparatom, med P mi sprva kot ujetnik, pozneje kot ■sv * boden meščan, sedaj v zaporih Pre(/ stva vlade, je obtožen, da se je h° polastiti prestola Semisovih potomce > da se je približal z ljubezenskimi nam® princesi Inteli, hčerki predsednika Seifl sa Ramisa, in jo zavedel do nepreinish * ne ljubezni. Obtoženi doktor Danilo ljan se je s tem pregrešil proti zakon naše vladavine, ki določajo, da se n ' vadni meščani ne morejo poročiti s ne kami vladajočega razreda’. Ta Pregl_/ tev je tem večja, ker se nanaša na P . stolonaslednico, o kateri zakonski zV rg govore še posebno določila naše uj „e in državljanskega zakona. Glede dnhj obtožbe, da je doktor Danilo Doljan ' ^ nemirov, ki so se pojavili med mnoz mi našega prebivalstva, je preiskava 11 tovila, da ni utemeljena. Na podlagi stoječih zakonov in določil se zaradi ga predlaga visokemu senatu, da ^ če sodbo kakršno zasluži obtožene® dejanje.
Qtf«
leti odkrila neka angleška dama v minghamu pri starinarju. Ogledovala starinske predmete, pa je zagledala V K tu zaprašeno staro sliko. Prahu i? %, na njej toliko, da so se videle samo . portreta nekega plemiča. Toda oči so le tako čudne, da dama kar ni mogla o vrniti od njih pogleda. Starinar zil, za kaj se dama zanima, in takoj 31* ponudil sliko, češ, da je itak noče ni» kupiti, ker je vsa zaprašena in umazan ■ Dejal je, da jo lahko dobi poceni in ko sta se končno pogodila za 10 šiling^’ kar je bilo skoraj zastonj. Starinar '^ prodal sliko samo zato, ker je dama k ' pila še nekaj starinskih predmetov. D ' ma je dama sliko založila in pozabila y njo, dokler ni nekega dne naročila °kv’.* ja in se ji je mizar ponudil, da ji h° s * ko očistil. Ko jo je čistil, je pa kar ost * mel nad krasnim portretom. Poslal -. ravnatelju londonske umetnostne je, ki je spoznal po sliki avtorja Van D^' ka. Seveda se je začela galerija takoj P°' gajati s srečno lastnico, ta pa je ost ' mela, ko je zvedela, kako dobro kupeh je nevede napravila. Slika je bila Pr ,S.\ na za 30.000 funtov šterlingov iti bo Zf visela v galeriji. Čc bi starinar /Vt Z da jo je proda! za 10 šilingov, bi Sa ^ tovo zadela kap.
Američani so vedno bolj »mokri«-
Po zadnjih vesteh iz New Yorka !e daj tudi država Washington zahteva ukinitev prohibicije. Ta zahteva je razburila »suhače«. ki so smatrali drZ/ vo Washington za svojo najmoČpe1 trdnjavo v vseh Združenih državah-
MLADA IN NEODVISNA
krščanska deklica iz dobre posestniške rodbine, izvrstna go spodinja, s premičnim in nepremičnim premoženjem, išče solidnega značajnega moža, ki le lahko tudi vdovec z otrokom, ker otroke zelo ljubim, v svrho takojšnje poroke. Ponudba s polnim naslovom pod šifro »Dober drug« na upravo »sta. .	. _____ 3481
Posest
HIŠE — POSESTVA
za 16.000, 32,000, 30.00, 50.000 Din prodaja Posredovalnica Maribor. Frančiškanska ulica št. 21.	3472
Knjigarna in papirnica Tiskovne zadruge v Mariboru Aleksandrova cesta 13
priporoča za šolsko sezijo vse šolske kniige in potrebščine
^vsirvrstošon>^ek^nzkihcenaln^^
bend se lahko poslužujejo ugodnosti plačavanja v obrokih.
Izdaja konzorcij »Jutra« y Ljubljani; Rredstaywk izdajatelja in urednik:	RADIVOJ	REHAR	v	Mariboru.	Tiska	Mariborska	tiskarna	d.	d„	predstavnik
STANKO DETELA v. Mariboru