Impozantna slavnost v kulturnih vrtovih
V nedeljo bo blagoslovljen novi dom K. S. K. J.
Delavska federacija za Rooseveltov 3. termin
k.
NO. 168
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN : M LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNINQ DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, JULY 21, 1939
LETO XLII. — VOL. XL1I.
Na 30. julija bodo clevelandski kulturni vrtovi slavnostno odprti po vladi Zed. držav, ki je mnogo prispevala k uresničenju istih. Glavni govornik bo Paul V. Mc-Nutt, bivši zvezni komisar na Filipinih, bivši governer države Indiane, sedanji načelnik vladne sekuritetne agencije in bodoči kandidat za predsednika Zed. držav.
Slavnost kulturnih vrtov je v zvezi z 7. perutninarskim kongresom, ki se vrši v Clevelandu od 28. julija do 7. avgusta. Skupna slavnost kulturnih vrtov se bo vršila v vrtu Ameriške legije, ki se imenuje "Narodni vrtovi miru" in ki se nahaja pri Superior Ave.
Tu se bo odkril impozanten spomenik, posvečen svetovnemu miru. Zastopniki kakih šestdesetih narodnosti bodo navzoči. Glavna atrakcija bo trenutek, ko
se bo zmešalo prst, prineseno iz vseh delov sveta, kar se bo položilo v krasno žaro in to dalo k vznožju spomenika.
Vsa slavnost se bo prenašala po radiu na vse strani sveta v obsegu, kot še nikdar poprej v zgodovini radia. Na slavnostni prostor se bo vila povorka, v kateri bo 24 narodnosti v narodnih nošah. To so narodnosti, ki imajo v Rockefeller parku svoje kulturne vrtove.	,
V kolikor se bomo udeležili Slovenci oziroma Jugoslovani, ima v rokah Mr. Anton Grdina, predsednik Jugoslovanskega kulturnega vrta, ki je bil v to imenovan od glavnega odbora kulturnih vrtov. Mr. Grdina je imenoval pa pododbore, ki so pridno na delu, da tudi naš narod doprinese svoje k tej zgodovinski slavnosti.
Usoda Poljske in Romunije zavisi samo od pomoči od strani Rusije in Amerike
Paris, Francija. — Ako hočejo zavezniki s polnim uspehom, ustaviti fašistične države, si mo- j ra$o zasigurati pomoč Rusije in Zed. držav. Tako je mnenje v j francoskih in angleških diplomatskih krogih. Ako Rusija ne bo dala svoje pomoči, potem Poljska ne bo mogla dolgo vzdržati navala Nemčije in za Poljsko pride na vrsto Romunija.
V Evropi se čudijo mnenju kongresa Zed. držav, da v Evropi ne bo prišlo do vojne krize pred šestimi meseci in da zato ni bilo treba glasovati o nevtrali-tetni postavi. Evropejci pravijo, da bi bili veseli, če bi imel kongres Zed. držav pravo mnenje o vojni nevarnosti v Evropi.
Anglija in Francija izdelujeta noč in dan orožje in municijo. V kakih treh H^ecih bosta v tem na isti višini s Hitlerjem in Mussolinijem. Zato bosta diktatorja, če bosta sploh začela vojno, pričela isto prej, dokler še lahko nadkriljujeta z orožjem zaveznike.
Nekateri so mnenja, da ni nobena nevarnosti do nekako sredi oktobra. Takrat zapade v Alpah sneg in Francija ne bi mogla poslati armade proti Italiji. Takrat bi bil torej za Italijo ugoden čas začeti z vojno. Medtem se pa pogajanja med Rusijo in zavezniki še vedno nadaljujejo. Rusija ne popusti niti za las.
ZADUŠNICE
Za pokojno Mary Fabec se bo brala v soboto ob osmih sv. maša v cerkvi sv. Lovrenca. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni.
V	soboto ob osmih se bo brala v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojno Mary Turek ob priliki 6. obletnice smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
V	pondeljek ob osmih se bo brala v cerkvi sv. Pavla na Char-don Rd. sv. maša za pok. Joseph Kauškom. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
V	nedeljo se bo brala v cerkvi sv. Vida ob 11:30 sv. maša za pokojno Mary Svete. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
Društvo št. 162 KSKJ
V	soboto 22. julija, na praznik sv. Marije Magdalene, se bo v cerkvi sv. Vida brala ob sedmih peta sv. maša za vse žive in mrtve članice društva št. 162 KSKJ. čilanice naj se udeleže.
čistilna razprodaja
Pri Rožance. Dept. trgovini na 406 E. 156th St. se vrši razprodaja, na kateri so zelo znižane cene na vsem blagu. Iz oglasa lahko razvidite, da si lahko prihranite dosti denarja.
Izgubljeni ključi
Včeraj popoldne se je našlo na St. Clair Ave. in 62. cesta šop ključev. Lastnik jih dobi v našem uradu.
Smrtna kosa
Zadnjo nedeljo je umrl v CCC taborišču v Brigham, Utah, John Badovinac, star 23 let. Umrl je na posledicah operacije na Slepiču. V taborišču je bil 18 mesecev. Zapušča očeta Nikolaja, brata Nikolaja in sestro Ello Za-bukovec. Truplo je dospelo v Cleveland včeraj zvečer ter se nahaja na domu tete Mrs. Dan-culovič, 1252 Addison Rd. Po-j greb se bo vršil v pondeljek zjutraj pod vodstvom A. Grdina in j sinovi.
Balincarska tekma
, V nedeljo 23. julija se bo ob eni popoldne vršila balincarska tekma med ženami in dekleti Gospodinjskega ikluba SDD na Prince Ave. Zmagovalka dobi nagrado v gotovini. Po končani tekmi bo prosta zabava v spodnjih prostorih. Občinstvo je prijazno vabljeno na krofe in druge dobrote.
Brooklynski Slovenci
Društvo Brooklynski Slovenci št. 48 SDZ priredi v nedeljo piknik na Zornovih prostorih na Bradley Rd. Zabave za odrasle in za mladino bo dovolj. Za ples bo igrala Joe Gerkova godba Prijazno ste vabljeni vsi!
V bolnišnici
Mrs. Frances Fabec iz Geneve, O. se nahaja v St. Lukes bolnišnici, kjer jo prijateljice lahko obiščejo.
JOSEPH ZALAR 31 let gl. tajnik KSKJ
JOHN GERM sedanji gl. predsednik KSKJ
IVAN ZUPAN 25 let urednik "GLasila KSKJ"
V nedeljo 23. julija bo blagoslovljeno in uradno odprto prometu novo veličastno poslopje ali gl. urad KSKJ v Jolietu. Na tisoče članov jednote in prijateljev se bo zbralo v nedeljo v Jolietu k tej zgodovinski slavnosti. h države Ohio se jih odpelje jutri večer blizu 200. Pripravljen je lep in obširen program.
Pomenljiva bo ta slavnost naše najstarejše ameriško - slovenske podporne organizacije KSKJ. Ne samo, da si je postavila eno najlepših uradnih poslopij, ki bo v nedeljo blagoslovljeno, ampak bo nedeljsko siavnost poveličevalo tudi dejstvo da KS'KJ obhaja letos 45 letnico obstoja.
45 let delovanja med ameriškimi Slovenci je dolga doba. To pomeni, da je jed-nota z nami naseljenci v tej novi domovi-
ni skoro od vsega našega početka. Da je bila postavljena na pravo in zdravo podlago kaže njeno dolgoletno poslovanje in njena silna porast v teh letih.
Kakor je zidan temelj novega uradnega poslopja KSKJ na trdni podlagi, tako je zidana na trdni podlagi naša KSKJ, pod katere okriljem so varni njeni sinovi in hčere, njeni otroci.
Kot rojaki pozdravljamo vsak napredek našega naroda in IKSKJ je pokazala tak sijajen napredek in rekord, da je ves slovenski narod lahko ponosen nanjo. Naše iskrene čestitke gl. odboru in vsemu članstvu Kranjsko slovenske katoliške iednote. Naj deluje kot močna organizacija še naprej za našo generacijo, ki ji je postavila temelj, pa i naprej za naše zanamce. Bog živi!
žalostna novica
Spofoča se nam, da je 30. junija umrl v vojaški bolnišnici v Hines, 111. Jože Gornik, star 50 let in doma iz Grahovega pri Cerknici, po domače Tišov Jože. Tukaj je bil čez 30 let in je pred nekaj časa živel v Niles, O. Za časa svetovne vojne je bil v ameriški armadi. Pokopali so ga z vso vojaško častjo. V Kanadi zapušča brata Janeza, v stari domovini tri po pol brate in tri po pol sestre. Naj počiva miru.
v
Prvorojenka
Pri družini Mr. in Mrs. John Gruden, 1115 Norwood Rd. so se oglasile vile rojenice in prinesle zalo deklico. Mati in dete se dobro počutita v Glenville bolnišnici. Dekliško ime matere je bilo Josephine črtalič iz Carl Ave. Naše čestitke!
Mnogo psov, zajčja smrt
Los Angeles, Cal. — Tukaj je umri v 90 letu starosti Michael O'Dea. Zapustil je lepo premoženje, Jci se ceni na pet milijonov dolarjev. Ker je živel vedno jako skromno, ni nihče sumil, da je starec tako bogat. Na sodnijo je prišlo nič več in nič manj kot 400 sorodnikov, do zadnjega mogočega kolena, ki zahtevajo dediščino. In glejte, s seboj so pripeljali kar 50 odvetnikov. Prav bojimo se, da bo sorodnikom prav malo ostalo.
-o--
Delitev z delavci Pressure Casting Inc. 21500 St. Clair Ave., je naznanila svojim delavcem, da bodo odslej delili dobiček z družbo in sicer dobi družba 40 odstotkov dobička, delavci 40 in 20 odstotkov pa gre v sklad za slučajne potrebe.
Akron, O. —.V tem mestu ob-država svojo 55. letno konvencijo Ohijska delavska federacija. Delegacija je včeraj med drugim sprejela tudi resolucijo, v kateri se prosi predsednika Roosevelta, da kandidira za tretji termin. Nekateri delegatje so prerokovali, da bo velika debata, p red no bo resolucija sprejeta, vendar je ogromna večina navzočih glasovala zanjo.
Resolucija govori o Roosevel-tu, kot o najbolj človekoljubnem
predsedniku v Beli hiši in da je organizirano delavstvo vsled Rooseveltovie naklonjenosti do delavstva in njegovega prijateljskega programa, najbolj napredovalo s tem, da se je organiziralo v delavske organizacije neorganizirane delavce. V resoluciji se nadalje poudarja, da je dal Roosevelt navodila, po katerih je dobilo delavstvo moč in varnost potem, ko je bilo vedno zatirano po organiziranem kapitalu.
Delavska organizacija je proti temu, da bi se vlada vtikala v industrijo
K molitvi!
Članice društva sv. Cecilije št. 37 SDZ se prosi, da pridejo danes zvečer ob 7:30 molit v pogrebni zavod A. Grdina in Sinovi za dušo pokojne Ane Longar. Članice društva sv. Marija Magdalene št. 162 K. S. K. J., pa naj pridejo isto-tam danes ob dveh popoldne. Jutri pa naj se članice obeh društev udeleže pogreba.
Obtožen uboja
Frank Dolezal, ki je bil prijet v zi/ezi z clevelandskimi umori, ki so ostali nerešeni, je bil obtožen uboja. Najprej je bil ob tožen umora po prvem redu, toda ker ni imel takoj od kraja svojega zagovornika in se misli, da je izpovedal umor Mrs. Polillo pod pritiskom, je bil obtožen uboja po drugem redu ter postavljen pod $15,000 varščine.
Cleveland, O. — William Green, predsednik American Federation of Labor, je ostro napadal zvezno vlado, da bi se ne smela vtikati s svojimi WPA deli v privatno industrijo, kjer bi ne smeli biti zaposleni relifni delavci. 'Green je kazal na 10,000,-000 delavcev v Ameriki, ki so odvisni na človeško družbo, ker nimajo zaposlitve. Kot se je razumelo, naj bi bili ti deavci zapo-seni pri WPA projektih za iz-bojšanje javnih parkov in drugo enako. Vlada je pa posegla v privatno industrijo, je rekel Green,
ko je začela zidati hiše in druga konstrukcijska dela. Pri tem se zaposlujejo tudi strokovno iz-učeni delavci, ki pa ne morejo in ne bodo delali za manj kot zahteva unijska lestvica, je poudarjal Green. In s tem, da se je zaposlilo izučene strokovne delavce pri WPA projektih, se je škodovalo unijskim plačam, ki prevladujejo sicer v privatni industriji. To pa škodi delavski stvari, ker ako delajo unijski ljudje pri WPA za manjšo plačo, jim pozneje tudi privatna industrija ne bo hotela plačevati več.
Važno naznanilo
Radi minili vzrokov se piknik Callinivoodskih groceristov in mesarjev ne vrši v nedeljo na Pintarjevi farmi, ampak na Goriškovih prostorih na St. Clair Ave. v Euclidu. Vse drugo ostane, kakor je bilo objavljeno. Torej pridite na znane Goriškove prostore, kjer se boste dobro imeli z našimi groce-risli in mesarji!
-o- . v
Poroka
V soboto 22. julija se poročita v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. gdč. Mary Ben-car, hči Mr. in Mrs. Štefan Ben-car, 1205 E. 177th St. in g. Fred La Porte iz 15911 Corsica Ave. Poročna sv. maša se vrši ob devetih, h kateri so vabljeni sorodniki in prijatelji.
Novo podjetje
Mrs. Margaret Kogovšek, bo jutri odprla v svoji hiši na 15606 Holmes Ave. trgovino z raznimi verskimi predmeti. Tu lahko dobite mašne knjige, rožne vence, razpela in drugo. Prav toplo priporočamo našim rojakom.
Hrvatski radio program
Poslušajte v nedeljo hrvatski radio program iz akronske postaje WADC, 1320 kilociklov. Pel bo zbor Slavulj in tamburaši Hrvatski sinovi.
V Lemont in Joliet!
Vlak, ki bo odpeljal izletnike iz države Ohio na slavnost v Joliet, se bo najprej ustavil v Le-montu. Tam se bo ustavil tudi nazaj grede. Tako je dana lepa prilika udeležiti se onim, ki hočejo poromati v Lemont. Potniki iz Barbertona naj bodo pol ure pred polnočjo na kolodvoru. Kdor se premisli zadnji trenutek, naj bo na Terminal postaji pred 10:30 jutri večer in naj se priglasi pri Mr. A. Grdini in bo lahko dobil vozni listek. •-—o-•
Poceni cigarete
New York. — Odkar je new-yorška država naložila na cigarete davek treh centov v mestu New Yorku, so se pojavili prodajalci na vseh cestah, ki vodijo v mesto in prodajajo cigarete brez davka. Razobesili so ob potih napise, ki pravijo: Kupite cigarete prej, predno pridete v New York in si prihranite denar! Taka gneča je bila na cestah, da je morala priti policija, ki je odredila, da smejo sicer cigarete prodajati na stojnicah ob cesti, ne pa ustavljati avtomobilov.
--—o-
* Država Ohio je plačala v juniju $1,517,835 starostne podpore.
U. S. USLUŽBENCI IZ POLITIKE
Washington, D. C. — Včeraj je poslanska zbornica sprejela z 243 proti 133 glasovom takozva-no Hatch postavo, ki prepoveduje vsem uslužbencem zvezne vlade udejstvovanje v politiki. Predlog je senat že prej sprejel, toda ker je poslanska zbornica sprejela nekaj dodatkov, mora iti predlog nazaj v senatno zbornico v odobritev. Po tej postavi ne smejo vladni uslužbenci udeleževati se narodnih kon-
vencij, kjer se izbira kandidata za predsednika, kot se ne smejo udeleževati drugih političnih aktivnosti, Razen predsednika in nekaj članov izvrševalnega odbora, ne sme biti noben uradnik ali vladni uslužbenec niti aktiven v kampanjah, aH da bi vplivali na nominacijo kandidata za predsednika. To pa ne zadene kongresnikov, dasi so hoteli nekateri spraviti tudi te v to postavo.
:>■■'	y
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
>1X7 Bt. Clair Avenue Cleveland, Ohio _______Published dally except Bttndaya and Holidays	_
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto $5.60. Za Cleveland, po poAtl, celo leto $7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poitl, pol leta *3j50. Za Cleveland, po raznaialcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Kvropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 8 months Cleveland, by mall, »3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 8 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c
Entered as second class matter January 6th. 1009, at the Poet Office Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
at
No. 168, Pri., July 21, 1939
Kaj pomeni demokracija za nas?
Oni izmed nas naseljencev, ki so okusili zatiranje in ustrahovanje diktatorjev vedo, da blagoslov ameriške demokracije ni nekaj, kar bi bilo samo ob sebi razumljivo. Za nas pomenja demokracija ne samo pravico svobodnega govora in svobodo vesti, ampak smo takorekoč prosti v vsakem oziru.
Mi vemo, da če hočemo zavarovati te osnovne pravice, moramo najti način, da bodo oni, ki delajo z rokami in umom, preskrbljeni s polno zaposlitvijo in gospodarsko sigurnostjo. To se more doseči pa le z združenim prizadevanjem vseh ljubiteljev svobode.
V	inozemstvu, pa tudi v tej naši deželi so danes na delu neke sile, ki skušajo vzbujati plemensko in versko ozko-srčnost in nestrpnost, ker upajo, da bodo na tak način razcepili sile napredka, oslabili njihovo odpornost proti skupnemu sovražniku in izgladile pot za omejevanje njihovih demokratičnih pravic in svobodnih ustanov.
V	Ameriki postaja dandanes bolj važno kot kdaj prej v zgodovini našega naroda, da se učvrsti edinost ljudstva in premagajo umetne zapreke plemena, ki ovirajo njihovo uje-dinjenje za obrambo in ojačenje ameriške demokracije. Amerika se ne bo dala zavesti od demagogije diktatorjev in da bo združeno ljudstvo korakalo naprej po poti napredka, rešujoč probleme, ki danes stojijo pred nami v okvirju naših demokratičnih ustanov.
Italija in Balkan
Odkar je Italija zavzela Albanijo, se je skoro vsa njena politika usmerila na Balkan. Zadnje vesti iz Albanije potrjujejo to mnenje, ker bo Italija iz Albanije napravila v najkrajšem času velik center politične in tudi gospodarske propagande za ves Balkan. V tem sklopu nove italijanske politike je od največje važnosti zadržanje Bolgarije, ki je bila že od nekdaj pod precejšnjim vplivom Italije. Italijanski listi podčrtava j o važnost obiska bolgarskega ministerskega predsednika v Rimu in Berlinu.
Bolgarija sicer še vedno omahuje med obema evropskima blokoma in si zato italijanska diplomacija mnogo prizadeva, da bi jo pridobila za osišče Rim-Berlin. Italija je po zasedbi Albanije postala ne samo balkanska država, ampak med vsemi balkanskimi državami najmočnejša. 'Kot taka želi imeti na Balkanu mnogo več vpliva kot, na primer, Anglija in Francija. Italija si sploh lasti vodilno mesto na Balkanu. Zato svari Bolgarijo, naj to upošteva in naj se nikar ne spušča na pota, ki bi lahko postala zanjo usodna. Bolgarija naj ne pozabi, da je njene težnje Italija vedno podpirala.
V političnih krogih v Rimu pa ne prikrivajo mnenja, da je stališče Bolgarije popolnoma odvisno od stališča Jugoslavije. Kajti med Bolgarijo in Jugoslavijo vladajo tako dobri odnošaji, da se bo bolgarska vlada ravnala po zunanji politiki svoje jugoslovanske sosede.
Italija je tudi pričela s teorijo o življenskem prostoru na zemlji. Italijanski interesi so zlasti koncentrirani v krajih, ki odgovarjajo obalski liniji, ki gre od severnega Jadrana pa do Dardanelov. To je, kar smatra Italija za svoj življen-ski prostor. Toda to ne pomeni, kot trdi Italija, da hoče Italija to zemljo okupirati. Poskušala bo samo potisniti, kolikor se bo dalo, vsako misel o vmešavanju tujih sil v te kraje. Tako si Italija, na primer, ne lasti jonskih in egejskih otokov, toda nikakor ne dopušča, da bi grška pristanišča služila angleški bojni mornarici, kakor je bilo to za časa sankcij. Samo pod tem pogojem bo Italija sigurna, da bo njena hegemonija priznana v Sredozemskem morju.
Dasi je Italija silno prijazna balkanskim državam, pa se dobro zaveda in zavedajo se tudi balkanske države, da Italija kontrolira z balkanskih višin skoro ves Balkan. Kljub temu je njena sedanja" politika kot prijateljske sosede, kar je za sedaj njena najboljša poteza.
Novice iz Jutrovega
V nedeljo se je vršila izredna delničarska seja Slovenske delavske dvorane na 10814 Prince Ave., na kateri je bilo odobreno z 159 glasovi proti 35, da se izboljša ali na novo prezida Klubove prostore, ter da se prodaja nadaljne delnice, da se nabere potrebna vsota. Torej rojaki, delničarji in delničarke SDD v naselbini in izven naselbine, sezimo si v roke in skupno na delo.
Na tej seji se je izvolilo tudi štiri delničarje v stavbinski odbor, kateremu je bila dana naloga, da gre takoj na delo s pomočjo sedanjega direktori-ja. V ta odbor so bili izvoljeni sledeči: John Grill, Louis Počkaj, John Vatovec in Joe Levar. V ponedeljek je imel skupni direktorij prvi sestanek v ta namen in je pozval arhitekta in mu poveril nalogo, da izdela načrt.
Prihodnjo nedeljo 23. julija ob dveh popoldne se bodo udarile članice Gospodinjskega kluba SDD, ne s pestmi, ampak s kroglami, kajti dognati hočejo, katera je najboljša ba-lincarka. Ena mi je rekla: "Ce jih vse pocitra, jaz bom zmagala, kajti jaz znam "can-ta in tik," druge naredijo samo "stramba, kurta ali lon-ga." Torej vsi, ki se zanimate za ta šport pridite, da vidimo katera bo zmagala.
Člani balincarskega kluba SDD imajo posvetovalno sejo v soboto 22. julija ob treh popoldne. "Oberst" tega kluba mi je povedal, da ne bo miru in pričakuje vsak čas ultimatum in da je v Maple Heights in Garfield Heights že vse mobilizirano, stafo' ni:%Tlado. Torej balincarji "Auf passen!", da ne bo prepozno.—G. S. -o-
Po Savi pri Djakovu je priplaval velik sod vina, držeč kakih 500 litrov. Kmetje so sod zagledali in ga spravili na breg. Kakopak, pa nastavili in na mestu se je organizirala prosta domača zabava. Pravijo, da je zdaj vedno nekaj ljudi na preži na bregu Save za dodatnimi božjimi darovi.
V Evropi pa že take počenjajo, da ni za nikamor, že par let nam vsak dan obljubujejo najlepšo vojsko, ki si jo morete misliti, pa je ni in je ni. Hitler je tudi ena taka mevža, da ni nikomur podobno. že za njegov rojstni clan spomladi nam je za gotovo obljubil, da bo imel surprise party v Gdanskem. No, takrat ni imel časa za take otročarij«. Potem se je zagvišal, da bo začel čardaž takole na 20. julija. Ta j? tukaj, pa ni še nič. Zdaj pa pravi, naj počakamo vsaj do 15. avgusta; takrat bo pa gotovo žegnanje. To t-e pravi, da nas vse skupaj vleče za nos in smo že izgubili vsako upanje, da bi se šli soldate kaj kmalu. Ne bo drugače, da bomo kar lepo zapeli: če teče kri, iz nosa teče. . .
Izlet "Planine"
Maple Heights, O. — Zadnje čase se prav poredko opazi kakšen dopis iz naše naselbine. Vzrok bo najbrže ta, ker je vsak preveč zaposljen na ba-lincarskih prostorih, posebno ženski spol daje veliko preglavice balinčku, ker ga vedno preganjajo iz enega kota v drugega. Bojim se, da predno bo ta sezona v kraju, bodo šle in nam še balinčka odnesle. Pazita, Gašper in Tone, kadar gresta grlo namakvat vselej vzemita balinčka s seboj, da se prepreči kakšna pomota . . .
V naši naselbini so se pikniki kar nekaj opustili, da pa ne bo to ljubo poletje kar tako minilo, se je pevsko društvo "Planina" zavzelo in priredi piknik v nedeljo 23. julija na Archer Rd. blizu Bedford. Ker so ti prostori še neznani, naj vam služi to navodilo: peljite se po Broadwayu v Bedford do Columbus Rd. in na levo do Archer Rd. in tam boste pa že videli znamenje, kje se piknik vrši.
Cenjeno občinstvo in prijatelji so prijazno vabljeni, kajti zabave bo dovolj za vse in je zajamčena najboljša postrežba.
Louis Kastelic. --o-
Jutrovke bodo balinale
Gospodinjski klub Slovenske delavske dvorane na Prince Ave. priredi v endeljo 23. julija balincarsko tekmo. Zkče-tek ob eni uri popoldne. No, res te žene in dekleta iz Jutrovega so pa res športne ženske. Skličejo sejo in sklep je, zdaj moramo pa balinati. Mrs. Miklaučič me je prišla obiskat in povprašat, kako je z mojo nogo in ali mi bo ozdravela za balinati? Pa mi pravi: "Veš Rozi, Ti si že dvakrat
odnesla prvenstvo zaporedoma, zdaj pa le pusti kakšni drugi." No, jaz sem ji pa rekla, da prav rada to dopustim in bi bilo res lepo, da bi bila sedaj kakšna druga čempijonka in to bi prav pristojalo Mrs. Miklaučič. A v srcu pa sem si mislila: "Ah, ne še, še se bom držala pri balincu do 21, klub temu, da se malo bojim."
Mrs. Bartelj jih večkrat meče, pa prav dobro zna odbijati in zbijati in vem, da že naprej računa, da bo ona čempijonka. Jaz privoščim vsaki. Ena bo rekla: vrzi, drugi odbij, tretja bolj počasi in ne v planko! Ah, ta ubogi balinček bo res zaposljen ta dan.
Vabimo vse cenjeno občinstvo, da pridete pogledat te jutrovske punčke. Pridite iz zapadne strani, Maple Heights. Newburgha in iz vseh krajev, katerega veseli balincanje. Zagotavljam vas, da bo res lušt-no. Naše gospodinje bodo preskrbele tudi za dober prigrizek in tudi za žejne bo dovolj vsega.
Vse te žene in dekleta, ki so pri klubu, delujejo in se trudijo za dobrobit Slovenske delavske dvorane. Prosim vse tiste, ki še niste v našem klubu, pristopite čim prej vam je mogoče, da bomo skupno in z veseljem delovale za napredek SDD.
Vas vabi in kliče članica Gospodinjskega kluba,
Rose Vatovec. —--o--
Desetletnica obstoja
že dobro leto so naša dekleta od podružnice št. 32 SŽZ trudijo, da bi prišla do zaželjenega uspeha, ker bomo letos in sicer prvo nedeljo V septembru praznovale 10 letnico društvenega obstoja, so sklenile, da se hočejo za ta dan posebno postaviti in pokazati, da njih trud ni bil zastonj. Na vsak način hočejo dobiti nove'uniforme za svoj prvi nastop, ker je naš finančni minister bolj na šibkih nogah, se obračajo dekleta na vas in vas vabijo vse prijatelje in znance od blizu in daleč, kakor tudi sosednje podružnice na veliko zabavo, katere čisti dobiček je namenjen za nove uniforme.
Naj vam samo malo povem kaj neki bodo imele na tej zabavi. Pravijo, da bo wiener roast, g. Grdina bo kazal najnovejše in najlepše slike in slišala sem, da bo tudi muzka, za moške pa pripraven prostor za balincanje. Pomislite vse to bo zastonj, samo dekleta vas prosijo, da se nikar preveč ne navečerjajte doma, kajti dekleta se skrbno pripravljajo za wiener roast in ne vem kaj še vse bodo imele. Zdi se mi, da se hočejo v resnici pokazati, kako izvrstne kuharce so in dobre gospodinje. Fante opozarjam, da naj se kar sami pridejo prepričati!
Torej ne pozabite sobote 29. julija, pričetek ob štirih popoldan na prostorih Cherry orchard, St. Clair Ave. in 225th St. (Skoro nasproti slovenske "Fondre"), kjer je bil g. Liko-zar. — K. F.
peljite jih s seboj, ker bo za nje1 pripravljenega nekaj posebnega. Potokarjevega popa bo dovolj, saj otroci ga imajo radi. Tudi nasmejali se boste lahko in vam priporočam, da prinesete pasove s seboj, ker se je bati, da bi kateri od smeha počil. Letos bo zopet z nami tisti, ki žive rake je in z njim bo še en drugi in kateri jih bo več pojedel, tisti bo dobil nagrado. To se bomo smejali in tudi se ni treba nič bat, če nas noč zajame, ker sta nam Frank in John Mesec obljubila, da nam bosta svetila celo noč in bo dovolj svetlobe.
Vsi tisti, ki se boste peljali s trukom bodite pravočasno na mestu in sicer na 156. cesti. Truk bo odpeljal točno >ob 11 uri, zato ste prošeni, da pridete malo prej.
Frank Martič, predsednik. --—o-
V nedeljo vsi na piknik Slovenske šole S. N. Doma
V nedeljo 23. julija se vrši na Močilnikarjevi farmi eden izmed najvažnejših piknikov le-tdšnje sezone in ta je, piknik Slovenske šole S. N. Doma. Pri tem pikniku sodelujejo direktorij S. N. Doma; Klub društev S. N. Doma; Gospodinjski klub ima v oskrbi kuhinjo in Prosvetni klub bo tam v celoti, da pomagajo kjerkoli bo treba. Ali boste res vsi prišli? Upam da. Kje je Močilnikarjeva farma, je menda že slehernemu znano, zato ne bom opisoval kažipota.
Tem potom vljudno vabim v imenu Slovenske šole SND vse zavedne rojake in rojakinje Sirom Clevelanda in sosednjih naselbin, da posetite ta piknik in s svojo prisotnostjo daste tej koristni ustanovi moralno in materialno podporo, ki jo v polni meri zasluži.
Kdor nima svojega avtomobila, se lahko pelje v udobnem sedežu v busu od Cleveland Railway Co., ki smo ga dobili za po-slugo. Da si zasigurate sedež, je priporočljivo, da javite takoj Mr. Tavčarju v uradu S. N. Doma, koliko vas gre, da rezervira sedeže za vas. To pa vsled tega, ker če se prijavi dovolj oseb, se bo najelo še en dodatni bus. Sedaj je naročen samo eden. Bus odpelje izpred S. N. Doma na St. Clair Ave., ob 12:45 popoldne na piknik, kdor pride pozneje na prostor, se lahko zgodi, da bo prepozen.
Vožnja na obe strani stane za osebe nad 12 let stare 25c; za otroke 10c; učenci Slovenske šole SND so pa prosti. Za učence Slovenske šole je Mr. John Poto-kar, lastnik Double Eagle Bottling Co., podaril dovolj mehke pijače, da ne bodo trpeli žeje, ker jo bodo dobili zastonj. Mr. Po-tokarju se Prosvetni odbor S. N. Doma najlepše zahvaljuje za velikodušni dar, ki ga prispeva vsako leto, že mnogo let v podporo šoli in v okrepčilo učencem ter ga priporočamo v upoštevanje pri naročilih. Ostalega programa ne bom opisoval. Pridite na piknik, tam bo pripravljenega dovolj za vse in bo tudi najboljša postrežba. "V slučaju dežja, se piknik vrši v S. N. Domu. Na svidenje!
Erazem Gorshe
Izlet Borštnarjev
Društvo Katoliški borštnarji 1640 v Collinwoodu imajo svoj letni izlet 30. julija na Surtzovo farmo, na Chardon Rd. Kakor vsako leto, tako naj tudi letos vsak prinese s seboj kozarce in jestvine, ker društvo bo skrbelo za mokroto, da boste lahko zalivali sendviče.
Na, seji je bilo sklenjeno, da se bo računalo po en dolar za vsak par (mož in žena) kdor pa bo sam. bo moral ravno tako plačati dolar in če fant pripelje svoje dekle s seboj tudi plača za oba en dol^r. Otroci so prosti, le pri-
Najnev.-.rnejši zločinec Francije pod ključem
Francoska policija je s sodelovanjem 200 močno oboroženih policijskih uradnikov, 1 oklopnega avtomobila in z napravami za solzni plin končno le spravila pod ključ najbolj nevarnega zločinca vse Francije. Še je v spominu drzni napad na tovorni vlak s proge iz Pariza v Marseille, ki ga je lani 23. septembra izvedla 10 članska roparska tolpa in kjer so naropali razen draguljev tudi 158 palic zlata, ki so tehtale 200 kg. Kmalu po ropu se je posrečilo prijeti 7 zločincev. Nekega drugega člana tolpe, Attilia Dessija, ki je bil nekakšen vodja tega ro-
pa, so nedavno, do smrti ob-klanega, potegnili iz reke Seine. Dognali so, da sta ostala dva roparja umorila Dessija, hkrati pa se je tako našla sled za poglavarjem roparjev, ki je bil neki Avgust Mela, katerega so zdaj tudi zares prijeli.
Policiji je prišlo na ušesa, da je neki bivši kaznjenec kupil blizu Pariza zapuščeno posestvo, kjer je skrival Melo in še druge sumljive ljudi. Vendar se posestvu niso mogli približati, ne da bi izzvali sum-nje, saj so zločinci imeli na sosednjem mlinu noč in dan stražo. Mimo tega je krdelo hudih psov ogražalo slehernega, ki bi se bil približal. Ko so pa dognali, da je Mela na tisti kmetiji, je skrivališče roparjev pri Lamorlayu že zjutraj zarana daleč naokrog obkolilo 200 do zob oboroženih policistov. Mimo tega je imela policija pripravljena še dva tovorna avtomobila in aparate za povzročanje solz; pričujoč je bil tudi policijski komisar v posebnem oklopnem avtomobilu.
Zanesljivi in drzni uradniki, ki so jih bili v ta namen izbrali, so se previdno v varstvu oklepov zoper krogle (ki so jih to pot prvikrat uporabljali) bližali kmetiji. Kakor so se bili, žal, že prej bali, je policijo opazil čuvaj tolovajev
Jean E'sende 'Connor, bivši kaznjenec, ki je bil najel kmetijo, jim je bil z navidezno osuplostjo stopil nasproti in je skušal zadržati uradnike z različnimi vprašanji. Medtem je policija opazila, kako je neki moški v nočni obleki skočil skozi okno iz hiše in je hotel skozi vrt pobegniti. Policisti so planili skozi lesena vrtna vrata in se zagnali za ubežnikom. Ko je ta videl, da je obkoljen, se je v hipu okrenil in je hotel streljati. A policisti so bili bolj urni. Težko ranjen se je Mela zgrudil na tla, še preden je mogel ustreliti. Vsega zastraženega so prepeljali v pariško policijsko bolnišnico.
Avgust Mela je 42 let star. Leta 1935 je napadel letališče v Lyonu in je ondi umoril nekega uradnika. Za ta umor je bil Mela, ki so ga pač spoznali, ne pa prijeli, v odsot nosti obsojen na smrt. Lete 1937 je zagrešil roparski na pad na blagajnika v Aix-en-Provenci in na denarnega pis-monoša v Marseillu. Vseg? skupaj je obdolžen sedmih ro parskih napadov s poskusnim umori. Najhujši njegov zlo čin je bil pač v septembru ? strojnicami izvršeni napad nr poštni voz tovornega vlaka Marseilla v Pariz.
-o-—
IZ PRIMORJA
—Josip Ocvirk oproščen, ker ni zakrivil avt. nesreče. Trst, junija 1939. — Pred tržaškim sodiščem je bila te dni razprava proti Josipu Ocvirku, staremu 38 let, doma iz Divače, k'i je 27 junija lanskega leta na cesti proti Herpeljem nekaj km izven Divače, do smrti povozil 18-letno Marijo Križmančičevo, ki se je vozila na kolesu. Križmančičeva je zadela ob blatnik in padla tako nesrečno, da si je prebila lobanjo ter ostala na mestu mrtva. Ocvirk ni mislil, da je tako hudo in jo je odpeljal y Divačo k zdravniku. Tu je še le zvedel, da je Križmančičeva že umrla. V obupu je zbežal iz vasi in se naslednjega dne javil karabiner-jem ter izpovedal, da ni zakrivil nesreče. Križmaničeva je bila v trenutku tik pred karambolom vsa zmedena in zbegana ter je zgubila ravnotežje in padla pa je radi tega sama zakrivila nesrečo. Izpovedal je, da ni imel voznega dovoljenja. Zaradi tega in zaradi nesreče, so ga kara-binerji predali sodišču. Sodišče je na podlagi preiskave ugotovilo, da Ocvirk ni kriv smrtne nesreče in ga je oprostilo, toda tem občutne j šo kazen mu je pripisa-
lo zaradi tega ker ni imel voznega lista. Dobil je namreč 6 mesecev zapora in 1,000 lir denarne kazni.
te verjameieaiv^p^
mttxtmtttixtimittimtiiititiimxiiutiiiiiit
Tale se je izmuznila po napačni poti iz Berlina. Hitler je zvedel o tem in je letel zanjo, pa je ni mogel doteči.
Torej poslušajte, kaj se vam tukaj naprej bere.
Nemški diktator Hitler, bivši titularni kaprol in barvar, se je peljal v avtu s svojim do pet uda-nim feldmaršalom Goeringom. Goering je šofiral, Hitler ga je pa priganjal k hitri vožnji, ker je moral ob določenem času stegovati jezik na nekem shodu.
Kar lepo sta se vozila, dokler sta se. Na nekem ovinku je prišla pa pomota! Preko ceste se je namreč udobno valila gospa svinja, rejenka pri bližnjem kmetu. Avto je s tako brzino skočil nanjo, da nista mogla preprečiti nesreče niti voznik Goering, niti svinja. Tej je hodila stvar napek, ker se je v trenutku preselila na večno pašo brez oporoke.
Goering, ki je feldmaršal in mogočen, človek, je hotel voziti kar naprej, ne meneč se, če bo to prav lastninski pravici svinje. Hitlec je pa socialist, čeprav samo narodni socialist in kot tak zahteva, da se vsaka krivica poravna, če to namreč njega nič ne stane.
Ukazal je torej Goeringu, naj avto ustavi, naj gre h kmetu in naj iz svojega žepa poravna pri kmetu škodo. Goering se je držal kot hudo leto in se je branil češ, da je vse imetje, premično in nepremično, ki ga posedujejo nemški kmetje, njiju lastnina in da tudi ta svinja spada v to krožje, pa da s svojo lastnino dela vsak kar hoče.
Hitler pa da ne in ne ter je nagnal Goeringa, da je avto ustavil in sel plačat oHŠTŠicliiliro." Hitler je pa čakal v avtu. Pa je čakal pet minut, pa je čakal pol ure, pa je čakal tri ure — pa ni bilo Goeringa odnikoder. Hitler je škrtal z zobmi in obljubo-val Goeringu najmanj špange, če ne mar še kaj hujšega, ko se končno vendar prikaže Goering iz hiše, pa strašno pijan. Prav ko krava, bi človek prisodil.
Pa ne samo to, da je natančno meril širino ceste in mahal z rokami po zraku, kot bi hotel zle-teti v zrak, ampak je bil tudi ja-ko čuden za pogled. Okrog vratu mu je namreč visel venec najlepših mesenih klobas, v rokah je pa nes# dve košari, eno napolnjeno z jajci, drugo pa z šunkami ali prešutom. Pa vriskal je in pel in vpil: Heil, Hitler! da bi se bil skoro zadavil.
Ko je toliko zmogel, da se je prizibal do avta, je ves blažen pozdravil svojega gospodarja, ki pa ni porajtal za pozdrave, ampak se je zadri nad njim:
"Kje, za zlomka, si pa hodil toliko časa ? Pa kakšen si! Kaj pa štramaš s tistimi klobasami okrog! Kje si jih pa snel?"
"Počakaj, Dolfe, da ti povem vse od kraja in popravici. Akra-bolt, če nisem tako vesel, da bi še Angležem v roke segel zdajle. Veš, Dolfe moj ljubi, ko si me poslal h kmetu, da plačam za svinjo nemarno, ki si je upala hoditi po tisti cesti kot midva, sem stopil v hišo, kjer je bilo vse polno naših ljubih kmetov. Ko sem odprl vrata, sem pozdravil z našim uradnim pozdravom: "živijo Hitler! — svinja je krepala!"
Takrat pa so skočili kmetje pokonci in me začeli objemati in kušvati, pa napajati z vincem, da se mi je kar dobro zdelo. Ko sem jim ponovno zatrdil, da je svinja res mrtva in da leži tam na cesti, so mi začeli pa od vseh strani nositi kupaj klobas, pa prešuta in jajec. Kaj praviš, Dolfe, zakaj neki o bili tako veseli?"
Hitler ni pa rekel nič, samo godrnja je je ukazal, naj vozi dalje.
BESEDA IZ MRODJL
Ka) pravite!
Lepa bodočnost!
Tukaj je lepa prilika, da si podjeten človek ustvari lepo življenje. Naprodaj je hotel z 10 sobami, v katerem je gostilna in restavracija. Na kupca se prepiše licenca za hotel in tudi licenca za vse opojne pijače. Nahaja se ob glavni cesti New York-Chicago v velikem lesnoi-indul-strijskem kraju, kjer se ustavljajo busi. Proda se poceni radi družinskih razmer, ker gre last-ink iz mesta. Podjetje je dobro vpeljano in se nahaja na deželni cesti št. 6, v Sheffield, Pa. Pišite za podrobnosti, ali pridite sami pogledat,
Kupec dobi vso opremo za gostilno, restavracijo in hotelske sobe.
Vincent Marold
12 Main Street Sheffield, Pa.
(July 12, 21, 28. August 4.)
IMAMO
električne ledenice, pralne stroje in radio — Popravljamo vse te stvari v vaše zadovoljstvo!
SAILOR RADIO SERVICE 807 East 152d Street poleg Perušek Furniture Store
MUlberry 9211
SPECIALS
Friday - Saturday Fresh Roll Butter,
lb..............24y2c
Fresh Selected Eggs,
doz.............YlVti
Best Quality Spaghetti or Macaroni, 4 lbs.. .25c Golden Ripe Bananas, lh	v
No. 77 Quality Salad Oil, in Bulk ... .79c Gal.
in Gal. Can........89c
U. S. No. 1 Fancy New Potatoes, 10 lbs. 21c
We Have a Low Price On Fresh Blue Pike Fish Today
SPECH FOOD STORE
1100 E. 63rd St.
Oblak Furniture Co.
TRGOVINA S POHIŠTVOM PnhiStvo in vse potrebščine za dom 6G12 ST. CLAIR AVE. HEndcrson 2978_
ZAKRAJSEK FUNERAL HOME, Inc. 6016 St. Clair Ave. Telefon; ENdicott 3113
SLOVENSKO PODJETJE
BLISS ROAD COAL & SUPPLY CO.
Najboljši premog in drva. Pokličite KEmnore 0808 22290 ST. CLAIR AVE.
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
AMERICAN RADIATOR PRODUCTS
WOLFF HEATING CO.
a&SSjJL	GRELNI INŽENIRJI	_r
iffiifimicil« Gorak zrak, para, vroča voda, plin,	VIJJ 'J
fHfKžl	olje, air conditioning. — Poprav-	fTK^jgS
rlHSl	'jamo vse vrste furneze in boilerje.	g
NOBENE GOTOVINE TAKOJ,	I
I BI PLACATE V TREH LETIH	ffiFj
I	Urad in razstava vseh predmetov	f|
Izlet!
Kdor se hoče udeležiti veselega izleta v Madison, O., naj pri-ce v nedeljo 23. julija ob desetih dopoldne pred Oblakovo hišo na 1161 E. 61st St. Oblakov truk vas bo odpeljal. Telefon HEn-derson 2730.
Stanovanje
obstoječe iz 4 sob se odda odraslim ljudem. Stanovanje je za-dej, spodaj. Vprašajte na 1090 E. 66th St.
Gostilna naprodaj
z D 1, D 2, D 3 in C 2 licencami. Se proda poslopje in obrt. Prodati se mora takoj radi smrti. Jako poceni. Vprašajte na 1049 E. 185th St.	(168)
715 E. 103 ST. GLenville 9218 Vprašajte za našega zastopnika—Štefan Robash
Lepa hiša 5 sob
v prvovrstnem stanju znotraj in zunaj, udobna; zasajeno jgrmi-čje; mnogo posebnih pritiklin. Lastnik mora prodati za $3,950. Vprašajte na 709 E. 96th St., telefon POtomac 5005. (168)
NAZNANILO IN ZAHVALA
V	globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem1 in znancem prebridko vest, da smo nanaglcma izgubili preljub-ljenega in nikdar pozabljenega soproga in očeta
John Kožar
ki je dne 15. junija 1939 nepričakovano za vedno zaspal v starosti 50 let. K večnemu počitku smo ga položili po opravljeni zadušnici v cerkvi sv. Lovrenca in na, Calvary pokopališča.
V	hvaležneati si štejemo v dolžnost, da se najprisrčneje zahvalimo Rt. Rev. j. J. Omanu, Rev. Louis Bazniku in Rev. Julius Slapšaku, ki so prišli molit ob krsti. Prisrčna hvala tudi Rt. Rev. j. j. Omanu za spremstvo iz hiše žalosti v cerkev in na pokopališče in za opravljene cerkvene pogrebne obrede in za ganljiv tolažilni govor v cerkvi.
Iskrena hvala prijateljem in sosedom, ki so nam bili v tolažbe in pomoč na en način ali drugi v teh žalostnih in težkih dnevih. Enako tudi lepa hvala vsem, ki so prišli pokojnega po-kropit, vc-3m, ki so čuli in molili ob krsti in vsem, ki so sei udeležili svete maše in pogreba.
Naša najprisrčnejša zahvala naj velja vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo brale za dušo pokojnega, kakor tudi vsem, ki so v blag spomin pokojnemu položili krasne vence ob krsti ter vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu.
Prisrčno zahvalo želimo izreči St. Lawrence Bugle and Drum Corps, ki so mu izkazale zadnjo čast pri pogrebu.
Ravno tako naj velja naša iskrena zahvala pogrebniku Louis L. Ferfolia za vso prijazno postrežbo in za lepo urejeno in izvrstno vodstvo pogreba.
Tebi, preljubljeni in nikdar pozabljeni soprog in oče, pa v globoki žalosti želimo, da počivaš mimo v zasluženem poeKku. Mi se Te bemo vedno spominjali v molitvi in večni Bog naj Ti bo pravičen sodnik. Večna luč naj Ti sveti in lahka na) Ti bo ameriška zemlja.
Žalujoči ostali:
ANTONI A, soproga in OTROCI Cleveland, Ohio, 21. julija 1939.
Clean Cut Meat Market
664 E. 185th St. Kadar želite boljše vrste meso, pridite k nam. Poskusite enkrat pri nas.
Anton Novak
(Fri — X)
crxxxxxxxxxxixxxixxxxxxxxxi
3 TREBUŠNE PASOVE IN U J ELASTIČNE NOGAVICE J X imamo v polni zalogi. Pošiljamo H J	tudi po pošti.	j
S MANDEL DRUG CO. *
H 15702 Waterloo Rdi., Cleveland, O. £ CXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX3
Ignac Slapnik, si
CVETLIČAR
6102 ST. CLAIR AVE,
HEnderson 1126
WINNET0U
/
Po nemftkem tirlrallm K, M»y»
se popelješ v del mesta imenovan Santa Theresa, tedaj pa te objame že pragozd, v katerem stoje posamezne vile. Tu je res pravcati tropski pragozd, ki je j tako zaraščen, da ne moreš narediti niti koraka, ako si ne napraviš sam poti. če pa se hočeš ] popeljati naprej, 500 metrov visoko do konca cestne železnice, S. Sylvestre, se poslužiš vzpenja- ] če, ki te potegne skoraj do vrha "Corcovado" 800 m nad morjem na katerem stoji 38 metrov vi- ( sok kip Kristusa, ki je posebno veličasten ponoči, ker je razsvetljen ter ga je videti že daleč z ] morja. Ko si na vrhu, imaš pravo sliko mesta, ki je razmetano na vse strani med samimi hribi zaraščenimi s tropskimi gozdovi. če se pa poslužiš cestne železnice ter se popneš na drugo skupino hribov, "Alto da bo Vista," se kaj kmalu znajdeš v čisto pravem pragozdu. Nekaj veličastnega je rano zjutraj, lahko bi rekel skrivnostnega. Če se vsedeš na kamen, ne čakaš dolgo, ko ti že od nekod pricapla velik kuščar in gleda* kje bi dobil kaj za pod zob. Ko sediš ob vodi, vidiš vsakovrstne ptice vseh barv in velikosti, kako se hla- . de ob obali. Ne čakaš dolgo, že se približajo prepirajoče se papige ter kričeči prikiti. Ako pa greš bolj globoko v gozd ter si * v bližini rastočih banan, ti se ( mnogokrat pripeti, da vidiš ce- ( le trope majhnih opic, kako obirajo banane, a ko zakričiš, ti jo ^ poberejo kot veter. A nedaleč, ( pač pa te opazujejo prav nezaupljivo iz gozda. Kakor v prav- ( ljici se zdi človeku v tej samoti, t ko opazuje naravo ter njen boj j za obstanek.
Ni čuda, da je mesto postalo svetovno znano, saj priplove sem vsako leto po 30 do 50 največjih ; ladij s tujci, ki prihajajo, da se ' prepričajo o tem čudnem mestu v sredini pragozda, da vidijo to krasoto, to "najlepše mesto na svetu." Razen gozdov ima tudi svojo riviero "Copacabana," najlepši del mesta, ob samem Atlantiku, kjer poslušaš večpo pesem morja v nočni tišini, pa se ti zazdi, kakor bi bil tam nekje ob bregu Save, Soče, kjer se valovi razbijajo drug ob drugem ter motijo nočno tišino.
Ivo Budkovič. --()—--
DELA PO 8 LETIH
Tovarna Superior Clay Co. v t Dover, O., ki je počivala, je zo-■ pet začela obratovati. Delo je - dobilo 75 delavcev.
Letna čistilna RAZPRODAJA
1 KUPITE SEDAJ! VSE BLAGO PRVOVRSTNO!
PRIHRANILI SI BOSTE DENAR!
16c FEKCALE 36 inč, stalne barve
j»rd lOc? 12c anklets za žene in deklice par
kopalne obleke za žene, dečke in deklica
65c nočne srajce za žene
39£ 3 m $1-00
g5c slips za žene bele, roza
$1.25 obleke za žene mere 38-52
79p
$2.00 moške letne hlače
mere 30-40, lepi vzorci
$1-19
$1.25 MOŠKE OVERALLS bele ali plave, mere 38-42
75c SRAJCE ZA DELO mere 10 -17
59^ ~ 2 $1-00
MOŠKE NOGAVICE za praznik ali delo 80
S1.25 MOŠKE SRAJCE za praznik, lepe barve in vzorci, mere 14-17
79^
35c MOŠKE KRAVATE lepi vzorci
19^
15c HOPE MUŠLIN 3G inč širok 19 jardov jjJl.OO
BELA FLANELA 27 inč Široka jard SC
35c ŽENSKE NOGAVICE mere 9-10'/ž
19?
BELE DOLGE HLAČE za dečke
V naši trgovini imamo tudi veliko zalogo šivalnih potrebščin, posteljne cprave, kape, klobuke za može in razne druge potrebščine.	^
Rožance Department Store blizu Waterloo Road
RIBJA VEČERJA!
Nocoj se bo serviralo okusno ribjo pečenko v George Turkovi gostilni na 16011 Waterloo Rd. Na razpolago bo tudi izvrstno pivo, vino in žganje. Se priporočamo.
Odda se
5 velikih sob, zgorej, nanovo de-korirane, furnez, garaža, 2 por-ča. Vprašajte na 6719 Bonna Ave._(169)
Oswaldove cene
London Ham, ft..........25c
'Cottage Ham, ft.........29c
[Pork Shoulder, ft........17c
i Sveže šunke, ft..........23c
■	Veal Chops, ft. ..........21c
Butter, ft................25c
■	Olje, galona .............89c
Se priporočam,
Louis Oswalds
17205 Grovewood Ave.
MALI OGLASI
Prijazno ste vabljeni!
V soboto 22. julija se bo serviralo mlado prasetino, na ražnju pečeno in tudi okusne čikice. Postregli bomo z dobro pijačo, pivom in vinom. Igrala bo godba z,a počast vsem Ančkam. Se priporočata za obilen obisk Frank in Anna Kovačič 4121 St. Clair Ave.
Mesto v pragozdu
i
Rio de Janeiro, konec junija. : —Gotovo se bo marsikdo vprašal, ] kje neki-leži to mesto s tako čud- 1 nim imenom, a se začudil, ko bo : slišal ime Rio de Janeiro. Tudi ] tisti, ki je že bil kdaj tu, se bo ] gotovo vprašal, da li je to vele- t mesto res med takimi gorami? i In vendar je. šteje okoli dva in < pol milijona prebivalcev. Da je v pragozdu, se lahko prepriča i vsak, kdor se je le kdaj vozil po ; samem mestu ali pa po hribih, 1 ki vežejo posamezne dele mesta. ]
Mesto samo stoji ob velikem i zialivu, imenovanem "Guanabaj- 1 ra," ter se razteza tja doli proti i jugu ob samem Atlantiku. Pose- : bno v zadnjem času zelo mnogo 1 grade tik ob morju, kar se lahko 1 opazi že daleč z morja. Skoraj s sami nebotičniki štrlijo proti ne- .< bu drug ob drugem. Mnogi ima- i io 20 nadstropij, nekateri celo 1 več.. Lahko bi rekli, da ima to 1 mesto razen Newyorka največ ' nebotičnikov na svetu.	!
Pred dobrimi 400 leti (to je bi- ' lo 3. maja 1535) so se tu izkrca- i 'i Portugalci po večmesečni vož- 1 nji ter blodnjah po morju. Dol- 1 go niso mogli pristati na nobe- < nem primernem kraju, kajti mo- i rje je bilo ob vsej obali zelo ne- ; I mirno. 3. maja pa so mirno pri- ; pluli v zaliv. Prvi pomorci so se izkrcali v bližini današnjega : pristanišča, seveda so dolgo časa opazovali z morja, dali se ne pripravlja kak napad s kopnega, ko so se naposled vendar prepričali, da ni nobene nevarnosti, so se le opogumili ter se izkrcali. Kakor rečeno, jih niso napadli domačini (Indijanci, čeprav jih je tod kar mrgolelo). Prav začudeno so se gledali med seboj ter se spraševali, odkod neki so ti belci. Tako so po nekaj dnevih postali bolj zaupni ter odpeljali Portugalce v svoja taborišča, kjer stoji danes Morro Sant' Antonio, ter jim razkazali svoje bogastvo, ki pa ga " ni bilo bogve kaj. Po nekaj mesecih so jo Portugalci popihali nazaj.
Po tem prvem obisku so prijadrali v večjem številu s trgovskimi kakor tudi z vojnimi ladjami. To je bilo januarja meseca. Krstili so reko, ki teče skozi ta kraj, z imenom Reka Januarja (Rio de Janeiro), ter ob nji postavili več kolib za vojaštvo. Z novimi osvajalci so prišli tuli razni pustolovci z željo po bajnih zakladih, a pozneje je sama Iržava pošiljala v Novi svet razne zločince ter nasprotnike reži-> ma. Tako najdemo po nekaj letih tu že malo naselbino, katera ■ je pa zelo počasi napredovala zaradi indijanskih napadov iz no-
naiijuou lci puničinjKanja delavnih moči. Šele po proglasitvi neodvisnosti leta 1823 (proglasil jo je sin portukalskega kralja 1 Don Pedro I.) se. je mesto začelo 1 razvijati, posebno pa po progla- ! sitvi republike leta 1889. Te-I daj je bilo tudi konec sužnosti : ter so skoraj vsi sužnji prišli v mesto, da si poiščejo svojo srečo. Tako najdemo že leta 1910. mesto z e;iim milijonom prebivalcev, a najmanj 60% Portugalcev. Seveda so danes mnogo nazadovali, tako da je od dveh in pol milijona ljudi 300 tisoč čistih Portugalcev, 100 tisoč drugih narodnosti (20 tisoč Italijanov, 30 tisoč Nemcev, 10 tisoč Sirijcev, 10 tisoč Špancev, a ostalo Japoncev, Amerikancev in i drugih). Drugi so domačini i (70 °/o belcev, a ostalo črnci in • mulati).
Kakor sem že rekel, se je me-
-	sto razvilo posebno v povojnem času ko so začeli podirati cele
-	hribe ter vrtati predore, skozii
-	katere prideš iz enega dela mesta j v drugi. Razen nebotičnikov
-	stoje prav lepe palače, obdane i od sameba zelenja, raznega dre-e v j a, tropskih cvetlic, tako da se e zdi, da so hiše v samem gozdu, z Ulice so vse tlakovane (asfaltira-
-	ne) ter obdane z samim drev-a jem. Mesto ima mnogo parkov
-	ter raznih malih zalivov. Ko pa sedeš na voz cestne železnice ter
opazil, naglo se bo umaknil. Krogla ne zadene, oglednik pa skoči v noč in izgine."
"a da! čisto lahko! Toda kaj bi v takem slučaju moj rdeči brat Winnetou storil?"
"Poskusil bi strel ob kolenu. Ali pa bi vstal, se delal, kot da grem suho vejevje iskat, bi obkrožil grmičje in prijel oglednika od zadaj."
Winnetou je omenil strel ob kolenu. Ta strel je posebnost divjega zapada in povedati moram nekaj besed o njem.
Strel ob kolenu je najtežavnejši, kar jih pozna strelska šola divjega zapada. Mnogi mnogi westmani ne znajo "streljati ob kolenu," pa so sicer dobri strelci. V poštev pa pride ta strel le v sledečem slučaju.
Recimo, da sedim zvečer ob taborskem ognju, sam ali pa med tovariši. Puška mi leži, kakor je pravilo na divjem zapadu, ob desnici, pripravlejna, da jo lahko vsak trenutek pograbim. Tedaj opazim dvoje oči, ki prežijo na mene iz grmovja. Temno je, o-braza ni videti, pa oči vidim dobro, ker je oglednik nepreviden in ne gleda izpod povešenih trepalnic. Njegove oči se svetijo v rahlem blesku, ki je tem močnejši, čim bolj mož napenja oči. Oči se namreč človeku v temi res svetijo, prav kakor se svetijo tudi živalim, na primer mački, psu. Seveda ni lahko, opaziti bleščečih se oči v temi, ob plapola j očem ognju, med vejevjem in listjem, ki po njem trepeta svit! plamenov in ki se majejo v vetru. Nauči se tega človek nikdar ne, bistro oko mora biti prirojeno.
Ako torej vidim dvoje takih p< oči in če vem, da so oči sovražne- P ga oglednika, si moram rešiti k. življenje, moram oglednika us- fc treliti, in sicer v čelo med očesi, g kajti očesi sta edino, kar vidim, ki če pa bom pograbil za p\iško in ti pomeril, me bo oglednik videl, bo razumel, kaj nameravam, in j i se bo seveda jadrno umaknil. Po- ;1 meriti moram torej tako, da ni-česar ne bo opazil.	»
In tako pomerim edinole pri tt strelu ob kolenu. Sede v travi j i namreč upognem koleno toliko, p da meri podaljšana črta stegna Z naravnost v sovražnikove oči. 1 Potem sežem po puško, pa malo- n mamo, ravnodušno, kot bi se 1
hotel igrati z njo, si jo naslonim z: na stegno, tako da leži cev točno nt v podaljšani črti stegna m da t: meri torej naravnost v ogledni- j, kove oči. In potem sprožim.
Tako meriti in streljati je se- c. veda zelo zelo težko. Puško smem n vzeti samo v desno roko. Ce jo c primem z obema rokama, ne bo j prizor več tako nedolžen in oglednik bi utegnil namero zasumiti. r In s samo desnico moram puško i naravnati, jo trdno držati ob ( stegnu in varno sprožiti. In po- 1 leg vseh teh težkoč še tudi meriti i ne moreni točno in z vizirjem. j1
-	In moj cilj je dvoje rahlo se ble- i ■ ščečih točk sredi vejevja in lis-j
I tja, ki trepeta v plapolajočem
-	ognu in ki ga morebiti še tudi ) veter maje! Verjeli mi bodete,
-	da izmed sto strelcev morebiti
-	komaj eden pogodi cilj!
i Tako se strelja "ob kolenu" in
-	tak strel je svetoval Winnetou 3 Samu tisti večer.
Prvikrat je bilo, da sem čul o
-	takem strelu. Niti Winnetou mi e še ni pravil o njem, pač zato, ker ž še drugih ročnosti in "umetno-i, sti" zapada nisem znal, ki so po-e trebnejše.
>t Ali je Sam znal ob kolenu streljati ali ne, tega ne vem. Winne-a tou je bil seve mojster tudi v tej e umetnosti. Tudi mene je pouče-!- val v takem streljanju. Dolgo se a ga nisem mogel naučiti, ker je bila moja medvedarica za take >a vaje pretežka, nisem je mogel z i- eno samo roko dovolj varno na-)- ravnati na cilj. Pa mnogo sem n se vadil in nazadnje sem se te-;a ga strela le tudi naučil.
Povedal sem vam sicer, da je najti zlato tu v bližini, nikomur pa bi ne izdal, kje da leži, še manj pa bi najdišče komu pokazal. In ustrelil bi vsakogar, ki bi prišel za menoj in skušal zvedeti za tajnost."
"Tudi nas bi ustrelil?"
"Tudi vas! Zaupal sem vam, pa če bi moje zaupanje zlorabili, bi si zaslužili smrt.
Toda dobro vem, da tabora ne bodete zapustili, dokler se ne vrnemo."
Svareče je govoril. Obrnil je besedo na druge reči.
Sedeli smo, kakor sem že povedal, na robu grmovja, Inču ču-na, Winnetou, Nšo či in jaz s hrbtom obrnjeni proti goščavi, Sam, Dick in Will pa na drugi strani ognja, obrnjeni v grmovje. Nekaj časa smo mirno govorili, nenadoma pa je Sam kri-knil, pograbil za puško, pomeril in ustrelil v grmovje.
Strel j £ razburil ves tabor. Indijanci so planili na noge in'pri-hiteli bliže. Tudi mi smo skočili in pograbili za orožje. Vse križem smo popraševali Sama, čemu je streljal.
"Dvoje oči sem videl, gledale so za hrbtom Inču čune iz grmi-čja," je pravil.
Koj so rdeči izdrli ogorke iz ognjev in skočili v goščavo. Pa zaman je bilo iskanje. Nikogar niso našli.
Pomirili smo se pa spet posedli krog ognjev.
"Sam Hawkens se je zmotil!" je pravil Inču čuna. "Pri plapolajočem ognju se tudi bistro in vajeno oko lahko vara."
"Ne verjamem, da bi se bil varal. Mislim, da sem oči čisto razločno videl."
"Veter je majal in obračal listje, moj beli brat je videl spodijo stran listja, ki je svetleša, pa je mislil, da so oči."
"Mogoče! Sem torej v listje streljal, hihihihihi!"
Sam je pač na vsakem dogodku našel kaj smešnega, če je bilo treba.
Winnetouu pa se zadeva m t zdela prav nič smešna. Resnobno in karajoče je dejal:
"Moj brat Sam je na vsak način ravnal napak! Naj tega v bodoče ne stori več!"
"Napak — ? Jaz —? Kako to?"
"Ne bil bi smel streljati!"
»Ne —? Ta bi bila lepa! če opazim, vohuna-v grmovju, mu smem poslati kroglo, če se ne motim!"
"Tega moj brat ne sme v vsakem slučaju storiti! Kaj pa če oglednik ne pjrihaja s slabimi nameni? Opazil je ogenj, čul nas je priti, pa se je splazil bliže, da vidi, kdo tabori. In ko spozna, da smo prijatelji, stopi in nas pozdravi. Tvoja krogla bi bila torej prav lahko zadela tudi prijatelja!"
»Hm —! Seveda je to tudi mogoče —!" je godrnjavo priznal moj mali Sam.
"Strel je bil tudi nevaren za ; nas," ga je poučeval Winnetou. i "Če se je Sam varal in ni videl oči, ampak listje, ki se je obra- i čalo v vetru, ali pa kako drugo svetlo stvar, je bil strel nepotreben, pa utegne povrh še privabiti sovražnike, ki so morebiti kje tod blizu. Ako pa je res sovražnik tičal v grmovju, in je Sam res videl njegove oči, pa tudi ni bilo prav, da je strelja), kajti skoraj gotovo je bilo, da ga ne bo zadel. Oglednik se je brž umaknil in ve, da smo ga opazili, pa bo še previdnejši. In mi ne bomo zvedeli, kaka nevarnost nam preti in odkod."
"Oho —! Sam Hawkens pa da ni zadel —! Moja krogla zadene vsikdar! Bi le rad poznal tistega človeka, ki bi mi dokazal, da sem kdaj zgrešil svoj cilj!"
"Tudi jaz znam streljati, pa bi skoraj gotovo tudi ne bil zadel. Oglednik vendar vidi, ko pograbim za puško, vidi, da merim v njega, reči si mora, da sem ga

Nemi žalostno zmaje z roko, kot cla bi hotel reči:
—Za mene ni rešitve!
Trenutek nato je izginil v valovih.
Vladimir ga ni mogel rešiti. Pred njegovimi očmi je utonil nesrečnež, a Vladimir je imel sam dovolj truda, da se reši.
Plaval je in v petih minutah je dospel do obrežja.
Solnce je že vzhajalo, ko je stopil Vladimir na obalo. Pokleknil je in se zahvalil Bogu */.a rešitev.
Nato skoči in pohiti v carsko palačo. '
—Mlado solnce — vzklikne on in razprostre svoji roki — ti ne boš dovolilo, da bi se dogodil v Petrogradu tako strašen umor!
—Varuj carsko hišo, pomagaj mi, da rešim carja.
Vladimir gre hitro v mesto.
Ker je bilo prezgodaj, da bi odšel k velikemu knezu Konstantinu, svojemu očetu, se je vrnil Vladimir v neko gostilno.
Bil je slab in se je hotel okrepčati.
Ko se je nasitil, se je naslonil na naslonjač ter zaspal. Spal je par ur, zakaj ko se je prebudil, je stalo solnce že visoko.
Vladimir poskoči.
—A sedaj k očetu! — pomisli on. — Bog naj blagoslovi to mojo pot !
Z odločnimi koraki je šel k palači velikega kneza.
Vožnja v smrt rani Aleksander II. se je ogledoval v velikem ogledalu, ki je viselo na zidu v njegovi sprejemi]! dvorani.
To, ogledalo je bilo še iz časov velike carice Katarine.
Car ni bil zadovoljen s seboj ter je žalostno zmajal z glavo.
—Sivi lasje — zamrmra on — osivel sem skoro preko noči. Toda ni čudno, da se javlja starost.
—živim v) večnem .razburjenju, v večnem strahu pred umorom — ostarel sem radi tega trepetanja.
— A vendar stojim na cilju svojih želj. Narod želi ustavo! Dobro, dobil jo bo! Sklenil sem urediti svojo državo po vzoru drugih evropskih držav. Vedno me je groza, kadar se spomnim, da so države, kjer vlada red in mir.
Vedno se vprašam:
—Ali ne'bi bilo tudi pri nas mogoče tako? Toda jaz sem rojen, da se pokorim za grehe svojih očetov.
Car pogleda na svojo zlato u-ro.
Bilo je poldne.
—Dvanajst — reče on. — Gor-čakov se mora nahajati že v predsobi.
Car pozvoni in komornik vstopi.
— Ali je prišel ministerski predsednik Gorčakov?
—Prišel je, Vaše Veličanstvo, čaka že pol ure v predsobi!
—Privedite ga!
Car se vrne k svoji pisalni mizi in začne listati po aktih, ki so se tam nahajali.
—Same tožbe, ničesar drugega! — reče on. — Sedaj vidim,
da je imel moj brat Konstantin prav.
Vrata se odpro in v salon vstopi nek majhen gospod.
Bela brada je obdajala njegov obraz, a za zlatimi naročniki sta se iskrili dve živahni oči.
Bil je ruski ministerski predsednik.
Oblečen je bil v priprosto črno obleko, a na prsih se je bleščala velika srebrna zvezda v ka-
teri se je nahajal briljant.
—Ah, Gorčakov, vi ste! — reče car. — Dolgo sta čakali, kaj ne?
—Pridite bližje, ekscelenca!
Gorčakov se prikloni in stopi bližje.
Aleksander II. mu ponudi stol.
—Sedite, Gorčakov — reče on — mnogo važnega moram z vami govoriti.
—	Veličanstvo je ukazalo, da pridem in jaz sem hitel izvršiti ukaz.
—Hvala vam.
—Vi ste eden izmed onih redkih v Rusiji, ki ve kaj je dolžnost.
—Poslušajte, Gorčakov, povedal vam bom, kaj želim.
—Poslušam, Veličanstvo!
—Sestaviti hočem svojo oporoko !
—	Oporoko, Veličanstvo? Upam, da imate za to še mnogo časa.
Aleksander II. zmaje resno z glavo.
—Ne. ne, — reče on, — težko bolan sem. Ruski car je vedno bolan.
—A sedaj, dragi moj Gorčakov, zapomnite si točno, kar vam bom povedal!
—Veličanstvo, ali mora to biti? Ali nas čakajo res tako resni in težki časi, da smatrate za potrebno sestaviti svojo oporoko?
—Da — reče car — polašajte torej, Gorčakov!
—Moj sin je odrastel in nje-
mu bo pripadel prestol po moji. smrti. Dal Bog, da bi vladal srečnejše kot sem jaz!
—Dal Bog!
—Moja želja je, da bodete tudi mojemu sinu zvest sluga in dober prijatelj, kakor ste biji meni, Gorčakov.
Minister položi roko na srce.
—	To vam obljubljam, Veličanstvo!
—Moja želja je, Gorčakov — nadaljuje car — da bo hodil moj sin po istih potih, na katere sem jaz v zadnje mčasu zavil. Preje lisem dobro vladal. Šele sedaj sem spoznal, da more osrečiti narod edino — svoboda!
—Stari običaji in stari način vladanja mora izginiti. — Govorile vedno mojemu sinu, da more postati velik in močen samo s pomočjo naroda.
Car je dal Gorčakovu še marsikatero navodilo.
Gorčakov ši je zabeležil carjeve želje.
Aleksander II. je končal.
Ministerski predsednik zloži svoj list ter reče:
—Ta majhen papir bo odločil v usodi nJiše velike države.
—Upam, da bo doživela Rusija srečnejše čase — reče car. . . .
—	A sedaj pojdite, prijatelj. Pričakujem svojega brata, da se odpeljeva na sprehod.
Gorčakov odide.
Kmalu se odpro vrata in komornik vstopi.
—Kočija je pripravljena!
—	Počakajte še trenutek, da
pride veliki knez.
—čudno, da ga še ni, — nadaljuje car — Konstantin je sicer vedno zelo točen.
Ko pa Konstantin še vedno ni prišel, se je odločil car, da se odpelje sam.
Aleksander IT. stopi v kočijo in kočijaš požene konje.
Car se je naslonil na blazine in pozdravljal na vse strani zbrano ljudstvo.
Nenadoma se povorka ostavi.
—Kaj se je zgodilo? — vzklikne car.
Polastil se ga je strah.
Častnik prijezdi k njemu.
—Veličanstvo, — odgovori on — neka žena se je vrgla pred voz.
—žena? Kaj želi? '
THE FINEST VACATION RESORT ON -THE GREAT LAKES
Zate+uli/ Reverts Mileis cud Jrita jtkes
Gwl 'kJcd&Pi &lUee &iie
•	You'll thrill over its superb sondr beach.
One thousand comfortable, outside rooms at HOTEL BREAKERS. Moderate rates. Excellent meeds.
All Sports, including Tennis, Boati-ng, Fishing, Golf. Many new attractions.
Endless Fum for the entire family for a day, a week-end or entire vacation. • Ideal for Conventions and Organization Outings.
•	Free parking for 6,000 cars. Garage facilities.
Easy to Bsach -ria U. S. Route 6, Ohio I. Mid war between Toledo and Cleveland, In the center d Ohio'« Lake Erie Vacattonland. Convenient lafl o* bus connections at Sanduskr. Steam* boa Detroit.
©PEN JUNE lOth to SEPTEMBER 4th. Ask ifor FOLDER.
CEDAR POINT-ON-LAKE ERIE • SANDUSKY, OHIO
trance nighty m beautiful new Bathroom to such famous Bands as Don Bettor .. .Shep Fields, Russ Morgan and oikets.
—Gotovo hoče izroči kakšno prošnjo. Govoriti hoče z Vašim Veličanstvom.
—Ali je stara ali mlada?
—Mlada, Veličanstvo, in zelo lepa!
Aleksander TT. se vgrizne v ustnico.
—Vprašajte ,jo, kdo je in kaj želi!
ičastnik odjezdi.
žena je še vedno klečala pred konji.
—Veličanstvo — odvrne častnik — ta žena je soproga usmr-čenega policijskega ravnatelja Aginova.
—Ašinova žena? Kaj želi?
—Izročiti hoče' Vašemu Veličanstvu prošnjo.
—Dobro, privedi jo sem!
Kmalu se je pojavila pred carjevo kočijo Franja, črno oblečena.
—Veličanstvo, milost! — vzklikne ona.
—Vi ste Ašinova soproga? — vpraša car.
—Da, Veličanstvo!
—Ali veste, da me je vaš mož prevaral in izdal?
—-Vem, Veličanstvo, toda . . .
— Moral sem ga odstraniti, ker ne smem dopustiti, da bi vladali goljufi naši državi.
—Veličanstvo, prosim vas, obvarujte med pred strašno nesrečo. Vrgli so me iz stanovanja in odvzeli premoženje sedaj sem siromašna na cesti.
—Kdo je to storil?
—Vaši uradniki, Veličanstvo!
9 Stroški telefonske postrežbe so majhni, Če jih primerjate proti temu, če ste brez te postrežbe. Opravlja za vas naročila, odpravi trudapolne pota za vsakega člana družine. Naroča potrebščine, opravi vsake vrste naročila, napravlja in odloži sestanek in prinese všečne razgovore s prijatelji in sorodniki.
Ta vsakdanja potreba je vredna malih stroškov postrežbe, vrhu tega pa imate zadoščenje, da je vedno blizu pri roki, pripravljen za vsak slučaj, podnevi ali ponoči. Zakaj bi bili brez udobnosti in varstva telefonske postrežbe, če stane tako malo?
mi
tmi»
Slovenskih groceristov in mesarjev v
Collinwoodu
ki se vrši	q
V NEDEJJO 23. JULIJA-:-na Goriškovih prostorih 10"J™«!;««.
jpSHBHBMiS^^
Preko 1,000 nagrad se bo razdelilo. Vprašajte za	Vozili ^ £ucjicj Xaxicab izpred Slovenskega doma
proste listke pri svojem groceristu in mesarju. Na pikniku	na Holmes Ave. Postajališča: Slovenski delavski dom,
„ .	i i ' »7 i i * if n	Waterloo Rd., La Salle gledišče na 185. cesti, Miller Ave.
bo vsaka stvar napol zastonj. Za ples bo igrala fina godba.	.	■ .	, , .
m 200th St. Ce je pet oseb skupaj vsak plača lOc. Pokli-
čite KEnmore 5100.
HBB
mmaa™

zadovolji telefon več kot pa stane
SAMO V UDOBNOSTI
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
Skrivnosti ruskega carskega dvora
ROMAN