Poštnina plačana v gotovini. Stev. 17.	V Ljubljani, dne 26. aprila 1922.	Leto XXXV.
Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze
z mesečno prilogo „Ob£fnska uprava".
Izhaja viako »redo ob 5. uri zjutraj. — Cen« mo j« 10 Din. na leto. Za inozemstvo 20 Din. Posamezna številke s« prodajajo po 50 par.
Spisi in dopisi •• poiiljajoi Uredništvu .Domoljuba", Ljub-Ijana, Kopitarjeva ulica — Naročnin«, reklamacij« in inserati p«i Upravniitvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Republika in monarhija.
(Dopis z dežele.)
Gospod uredniki Z zadovoljstvom sem čital v zadnjem >Domoljubu« stavek: Naš glavni sovražnik je za zdaj centralizem in proti njem moramo obrniti vse svoje orožje. Jaz bi rekel še bolj določno: Centrali-jem je tako velik vir vsega zla v naši državi, da je za zdaj edini naš sovražnik. Že centralizem sam na sebi je v taki državi kot je Jugoslavija, zlo, jugoslovanski centralizem je pa dvakrat zlo, ker ga imajo v rokah do mozga gnili belgrajski gospodje, ki jim je država molzna krava, centralizem pa vimena, pri katerih molzejo.
Centralizem nas sili, da mi Slovenci plačujemo razmeroma največ davkov. Zadnjič sem bral v nekem listu, da n. pr. hišni posestnik, ki ima 200.000 K vredno hišo, plača v Sloveniji povprečno 4400 K davka, v Srbiji samo 1800 K; samski delavec, ki zasluži na leto 60.000 K, plača v Sloveniji povprečno 7200 K, v Srbiji isti delavec le 1264 K; industrijski ali trgovski obrat s 4 milijoni kapitala plača v Sloveniji 200.000 K davka, v Srbiji povprečno le 72.000. In tako približno pri vseh davkih. Gospodje v Belgradu imajo pač edino moč in jo iz- in zlorabljajo do zadnjega.
Centralizem pa ni samo po tem krut in krivičen, kar nam jemlje, temveč tudi po tem, česar nam ne da. Naše ceste postajajo razdrapane struge (pa so še 300 cestarjev s 16 K na dan vrgli pod cesto), naše bolnice stoje pred zatvoritvijo, naše vseučilišče si izbojuje vsak krajcar sproti, na kmetijske šole, kdo misli? poljedelski proračun znaša par desettisočev za slovenskega kmeta, šole nameravajo izpremeniti v sokolske pohujševalnice in divjašnice.
In kaj počenja centralizem v naši zunanji politiki; to vsak dan ne samo vidimo, temveč z rokami grabimo. Državo je pripravil ob sleherni kredit, tako da nam danes nihče nič več ne posodi; če pa nam posodi, zahteva oderuške obresti, poleg tega pa se hoče vsesti na naše najbogatejše zaklade, na rudnike. To je približno tako kot bi nekdo posodil zadolženemu po-
sestniku vsoto denarja z lOodstot. obrestmi, poleg tega pa bi njegove najlepše parcele upnik sam obdeloval in užival in najboljšo živino sam prodajal in denar v žep spravljal. Centralizem nam je vzel Koroško, prodal Primorsko in Notranjsko, sedaj pa drvi za kapitalistično, na trhlih nogah stoječo Francijo, pred Rusijo-Nemčijo, ki imata bodočnost, se pa križa kot vrag pred križem in Bolgarijo, s katero bi se moč in ugled Jugoslavije lahko visoko dvignil, zaničljivo gleda od vrha nizdol.
To je centralizem! Tako zlo, da mora vsak naš udarec veljati njemu in tistim, ki ga drže, dokler se ne zruši.
Pri vsem tem pa vprašanje republike in monarhije ne igra nobene vloge in je danes najmanj pereče. Gospod urednik! Jaz sem po svojem prepričanju republikanec in mislim, da v tem nisem v zmoti. Zmota pa bi bila, ko bi danes obrnili ost svojega boja proti monarhični obliki države, ne pa proti centralizmu. Kaj mislite, da bo potem kaj boliše, če bi namesto kralja v Belgradu sedeli v kraljevi palači kakšen Pribičevič, Pašič ali kakšen drugi demokratski ali radikalni —ič, ki bi vso svojo najvišjo avktoriteto v državi izrabljal v to, kako bi nas »prečane« še bolj pritiskal in izmozgaval. Ali ne vidimo na Francoskem, kjer je republika, stara republika, pa je ljudstvo popolnoma zasužnjeno kapitalistični vladi. Odkod to? Ali zato, ker je republika? O ne, temveč za to, ker je na Francoskem upeljan centralizem, ki daje vso moč v roke pariškim mogotcem. V Švici pa je republika naravnost vzorna! Zakaj? Zato, ker v državni ustavi in upravi o centralizmu ni ne duha ne sluha, temveč je prepojena s pravo svobodo.
K sklepu: Bodi republikanec ali bodi monarhist, toda bojmo se svoj boj proti centralizmu zavoziti na slep lir, kar bi služilo samo centralizmu, ki bi s tem dalj časa vzdržal, njegovi zagovorniki (ki od njega žive), pa bi si roke meli. Zdi se, da je Radič naredil to temeljno napako, zato pa boj centralizmu tako počasi uspeva. Republika je res beseda, ki elektrizira; toda v tem še ni rešitve, čeprav sem sam republikanec. Rešitev je v avtonomiji ali v federaciji, če hočete in v tem moramo biti vsi edini: republikanci in monarhisti.
Ena milijarda v zrak.
Pretekli teden je nastala v glavnem skladišču municije v mestii Bitolj ogromna eksplozija, pri čemer je zletelo v zrak 400 vagonov municije, porušila so se vsa skladišča, del mesta je pogorel, mnogo ljudi je izgubilo življenje, 30 dO 40 tisoč ljudi pa je brez strehe in brez vseg& Uradna brzojavka je ugotovila, da je krivo vojno ministrstvo, ker ni dovolj preskrbelo za varnost.
Kaj mislite, da se bo temu ali onemu vojnemu ministru, ki je zakrivil tako nesrečo, kakšen las skrivil radi take nemarnosti? Kaj še! Že zadnjič je zbornica čisto hladnokrvno prešla preko 300 mrtvih in več tisoč bolnih, pa bo tudi čez eno milijardo (1000 milijonov) škode, ki jo je povzročila eksplozija, čez one, ki so pri tem izgubili življenje in 30.000 brezstanovanj-cev. Gospodje v Belgradu so silno občutljivi za svoje glave in smrtna obsodba m« ne uide, kdor bi se samo nad eno pregrešil, tu pa se z mirno vestjo prehaja na dnevni red preko stotin življenj. Da sedijo na visokih in odločilnih mestih ljudje, ki niso samo nesposobni, temveč so izgubili sleherni čut za pravico ter so nravno pro-pali, to more imeti dvojen vzrok: v pro-palosti ali nevednosti ljudstva. Zakaj na vladi je tisti, ki ga ljudstvo postavi. Če ljudstvo postavi nravne propalice na odlo-čilho mesto, je ali samo propalo in hoče imeti take gospodarje nad sabo ali pa je toliko nevedno in nepoučeno, da ga taki nevredni ljudje s svojim kričaštvom znajo preslepiti in tako pridejo do visokih mest, ki jih nekateri izrabljajo v svoj profit, nekateri pa s svojo nesposobnostjo delajo ljudstvu in državi ogromno škodo. Prepričani smo, da ljudstvo ni še tako globoko padlo, kot njegovi gospodarji in da je veliko bolj kriva ljudska nevednost in lahkovernost, da nasedajo raznim demagogom, ki potem na vse načine vihtijo bič nad njim. Ena milijarda je izginila v zrak. Kdo jo bo plačal? Ti, jugoslovanski volilec, ki si sam postavljal take može na prva mesta, ki niso sposobni. Drago plačuješ svojo nevednost. Ena milijarda je izginila v zrak, kam pa izginjajo druge?
Sospodarji, pozor na kužne bolezni!
Vsaka bloezen, posebno pa vsaka zgu-ba med živino je zadela naše gospodarje ie v časih, ko so bile cene živini razmeroma jako nizke, prav občutno. V današnjih časih pa, ko so cene živini vedno višje, zadene pa kmeta vsaka zguba na živini še veliko huje ko kdaj poprej. Ravno iz sku-pička in dohodkov pri živini si kupuje potrebščine za se in svoje gospodarstvo; cena teh potrebščin pa raste tudi od dne do dne. Da gospodarju ne usahnejo dohodki, ki jih Ima od svoje živine, je treba predvsem, da mu ostane živina zdrava. Vendar pa ni ; tako lahko živali zdrave ohraniti, ker jih 1 aapadajo najrazličnejše bolezni. Enkrat se ! živinče prehladi in dobi težko vnetje, n. pr. j pljučnico, drugikrat oboli zopet drugo j »sled kake neprimerne krme na prebavilih, boleha mesece in mesece in hujša pri tem, dostikrat je je celo treba naposled v sili zaklati, če nam ni celo poginilo. Potem pride zopet kaj drugega, n. pr. volčič ali j vnetje vimena, zvrženje, nesrečna telitev, i vnanje poškodbe in tako naprej. Toda vse te bolezni še niso najhujše in najnevarnejše, vsaj je mogoče večino teh bolezni zabraniti z dobrim oskrbovanjem in pravilnim krmljenjem; ako pa že nastanejo, je največkrat vendarle mogoče z pravilnim zdravljenjem obolelo živinče ozdraviti ter s tem zabra-aili občutnejšo škodo. Vse drugače je pa pr. kužnih boleznih. Kužna bolezen ugonobi lahko celo vrsto živali in izprazni hleve in »vinjake gospodarjev. Kako obupno je stanje manjšega, dostikrat pa tudi stanje velikega posestnika, ako napade n. pr. nje-fove prašiče rdečica? Prašiči cepajo mu sredi poletja po vrsti in svinjaki se mu izpraznijo. Kaj naj počne? Ali naj si nakupi za drag denar drugih prašičev, ko vendar ni gotov, da mu tudi ti poginejo! Vsaj ne ve, če so njegovi svinjaki zadostno razkuženi in če se ne nahajajo v njem ali 1 pa sicer kje v bližini še vediio nalezljive •novi, s katerimi se lahko okužijo tudi novi prašički! Z namenom, da bi se omejila kolikor le mogoče škoda, ki jo napravljajo našim gospodarjem kužne bolezni, hočemo ©pisati v nekaterih člankih na kratko v glavnem pomen teh bolezni, njih zabrano, »dravljenje, posebino pa tudi pomen in važnost cepljenja kot najboljšega sredstva !f boju proti kužnim boleznim.
Kužne bolezni povzročajo nalezljive »novi, ki obstoje iz prav majhnih, za prosto oko seveda nevidnih živih bitij, glivic (bacilov, bakterij), ki imajo posebno to lastnost, da se na kraju, ki je za njih razvoj ngoden, v najkrajše« času silno razmnože. Te kužne snovi so lahko take, da žive in •e razvijajo le v živalskem telesu in da poginejo, kadar pridejo iz živalskega telesa ren, »o pa tudi take, ki žive in se razvijajo tudi izven živalskega telesa, n. pr. v prikladni zemlii. Med temi poslednjimi je
I treba posebno omeniti povzročevalce v r a-(ničnega prisada, ki je izvanredno j nevarna bolezen ne le za živali, temveč ! tudi za človeka.
Predvsem je treba pomniti, da niso vse živali v enaki meri dovzetne za kužne bolezni. Tudi v letih, ko kakšna kužna bolezen razsaja najhujše, ne obole na njej nikdar vse živali, čeprav je prišel v nje strup dotične kužne bolezni. Da ne obole vse živali iste vrste za isto kužno boleznijo, je vzrok a) da žival v istem času nima v sebi tistih snovi in sokov, ki so za razvoj dotične kužne snovi (kužnine) neobhodno potrebni, ali pa b) da se nahajajo v istem času v živali take snovi, ki naravnost zabra-nfujejo rast in razvoj kužnine. Dokler ima žival v sebi take varnostne snovi, ki zabra-njujejo razvoj kužne snovi (bacilov ali bakterij), toliko časa ne more oboleti žival za ; dotično kužno boleznijo. Kakor hitro se pa ! zgube te varnostne snovi in odidejo iz živalskega telesa, pa oboli žival, ako piide v njo kužna snov. Ker vemo torej, da žival, ' ki ima v sebi gotove varnostne snovij ne j more oboleti za dotično kužno boleznijo, j skušamo spraviti v žival na umeten način snovi, o katerih je dognano, da imajo last- I nost zabranjevati rast in razvoj dotične I kužne bolezni. Take varnostne snovi se pa spravljajo v žival polom cepljenja. Cepljenje ima torej namen preskrbeti živalsko telo s takimi snovmi ali stvarmi, ki onemogočijo razvoj kužne bolezni. Dokler ie v živali taka varnostna snov v zadostni meri, ne more o-boleti žival za dotično kugo, — pač pa oboli zopet lahko, ako se izgubi iz telesa. Prihodnjič pa pojasnimo pomen in način različnega cepljenja naših domačih živali.
Prašičereje!, brigajte se za to, da bodo vaši prašiči cepljeni že prej, predno se pojavi rdečica!
Gospodarska obvestila.
DENAR.
Vrednost tujega denarla.
18.aprila 21.aprfla 24.aprila K v K v K v
Denar
ameriški ilolar avstrijska krona CeSkostova-.ka krona angleški funt francoski frank italijanska lira bolgarski lev carski rubel grSka drahma nemška mnrka rumunski let Švicarski frank poljska marka mažnrska krona
304 — 260 — 210 —
6 —--5 —
1440 — 1200 — 940 —
16 40
— 11 60
	—--— 90
—--1 84
-	-37 - —
CENE.
g Mariborski trg. Na zadnjem sejmu so bile sledeče cene za 1 kg žive teže: D&-beli voli 30—35 K, poldebeli 28—30 K, plemenski 28—33 K; biki za klanje 22—28 K; klavne krave debele 22—30 K, plemenske krave 16—22, krave za klobasarje 14—18
K, molzhe krave 18—22 K, breje krav« 18—22 K, mlada živina 21—32 K. — pr? šiči: 6 do 8 tednov stari po 400—800 K a do 4 mesece stari 1000—1200 K, 4 do 6 ml secev stari 1500—1800 K, 1 leto stari 3000 do 3500 K. Za polpitane svinje so za 1 kg žive teže plačevati po 54—56 K, za pol. pitane za 1 kg mrtve teže po 60—68 K, —i Cene mesu: Volovsko meso 1 kg 48—60 K meso od bikov, krav in telic 48—60 K, telečje meso I. vrste 52, II. vrste 48 K, svinj, sko meso sveže 72—80 K.
g Trg s hmeljem. V prvem tednu teko-čega meseca je kupčija v Žatcu nekoliko popustila. Za hmelj srednje kakovosti eo ponujali po 3000 do 3200 češkoslovaških kron za 50 kg, za tuj hmelj pa po 2500 do 2600 češkoslovaških kron za 50 kg. Vsled visoke vrednosti češkoslovaške krone je trenutni izvoz češkega hmelja v Nemčijo zelo otežkočen.
g Cene vinu na bivšem Štajerskem so sledeče: Navadna mešana vina 25 do 30 K, sortirana vina 30 do 35 K, najboljša 35 do 40 K.
g Pri nas bo sladkor dražji. Monopolna uprava v Belgradu namerava povišati monopolno pristojbino (takso) na sladkor za okoli 100 odstotkov. — Kakšne dobrote nas še čakajo iz Belgrada!
g Pocenitev češkoslovaškega sladkorja. Češkoslovaško društvo za izvoz sladkorja je znižalo ceno vsakovrstnega sladkorja za izvoz za pol češkoslovaške krone pri kilogramu.
DAVKI.
g Davčni vijak ne pozna usmiljenja. Finančni odbor je pretekle dni razpravljal o davkih v Sloveniji in Dalmaciji. Odbor je sklenil, da se za leto 1922 zviša najmanjša obdavčljiva vsota za osebno dohodnino na 10.000 K. Nato je vladna večina predlagala, da se skrajša rok za pritožbe zoper odmero davkov od 30 na 15 dni ter da se davčnim obvezancem ne bodo več dostavljali plačilni nalogi, marveč bodo obveščeni po razglasili na občinski deski. Jugoslovanski klub in ostali slovenski opozicio-nalni poslanci so v svojih govorih nastopili odločno zoper to nazadnjaško novotarijo, vendar je večina šla preko njihovih izvajanj in predloge sprejela. — K temu poročilu bi podali troje pripomb: Da se zviša najmanjša obdavčljiva vsota pri odmeri dohodninskega davka na 10.000 kron, je zahtevala SLS že leta 1919. in 1920. Vrednost denarja je pa tačas padla tako, da vsota 10.000 kron že davno več ne zadostuje. Zato je Jugoslovanski klub že pred pol leta zahteval, da se zviša ta vsota na 16.000 K, katera vsota bo za sedanji položaj že precej premajhna. — Skrajno krivično je drugič, da se je skrajšal pritožbeni rok od 30 na 15 dni. So kraji, kjer daleč na okoli ni človeka, ki bi znal napraviti pritožbo. In ob-davčenec bo moral tekati od dne, ko bo izvedel za višino davka, od Poncija do Pilata, da bo napravil pritožbo pravočasno. Pa rok 15 dni bi še zadostoval, ako bi dobil obdavčenec obvestilo v roke. Toda tu je tretja — neumnost. Če boš hotel vedeti, koliko davka ti je naložila davčna oblast, boš moral iti na županstvo in iskati na raz-glasni deski svoje ime. Ali ne bo na tisoče slučajev, v katerih bo ljudstvo fiele če«
14 dni izvedelo, da so obdavčenci razglašeni na občinski deski. Jasno je, da ima ta najnovejša centralistična cvetka samo namen, onemogočiti vsako pritožbo zoper še tako krivično odmerjene davke. Zapomnimo si samostojneže in liberalce, ki pletejo neznosni bič za slovensko ljudstvo 1
g Kmetje so manj obdavčeni kot drugi. Dne 22. aprila je imel finančni odbor sejo, na kateri je med drugim razpravljal tudi o novih 200odstotnili dokladah na zemljiški davek. Minister dr. Marinkovič (liberalec) je utemeljeval obširno potrebo zvišanja državnih dohodkov in naglašal, da so kmetje razmeroma manj obdavčeni kakor ostale panoge pridobitnih slojev. Povišanje doklad je sedaj potrebno in se uvede le začasno. Je to odredba, ki se bo odpravila, čim se zopet dvigne dinar. Potein je govoril o potrebi ravnotežja v proračunu in menil, da bo nova doklada na zemljiški davek nov vir dohodkov, da se doseže ravnotežje v proračunu. — Torej kmet je še premalo obdavčen! Lepo skrbe za kmeta samostojneži in liberalci, čedne stvari se menijo na skrivnem med seboj; končno pa le pokaže kak minister pravo barvo in pove norost: »Kmet je razmeroma manj obdavčen.« Ali že vendar ni dovolj, ko vlečete z našega kmeta že kožo čez glavo? Kako dobro nas Belgrad pozna, kadar treba iztisniti iz nas zadnji dinar, da potem lahko razmetava z našim denarjem preko in brez nas. — Jugoslovanski klub se bori z vsemi sredstvi proti tem dokladam.
ZADRUŽNIŠTVO.
g Mednarodna konforenca v Genovi in zadrnžništvo. Mednarodna zadružna zveza s sedežem v Rimu se je veliko trudila, da pošljejo države v svojih zastopstvih v Genovo tudi strokovnjake na polju zadružništva. Na ta način naj bi se omogočilo, da bi pri konferenci v Genovi pri reševanju gospodarskih in finančnih vprašanj prišlo na površje zadružništvo. Dasi moramo tako misel z veseljem pozdravljati, se bomo morali vendar po vsej verjetnosti zadovoljiti z veliko manj, s tem namreč, da bi pri konferenci prišla do veljave vsaj splošna načela zadružništva, zlasti načelo vzajemne pomoči, ne samo med poedinci in med razredi istega naroda, ampak zlasti tudi v občevanju in prometu med narodi.
g Mednarodna zadružna zveza, ki je bila šele lansko leto avgusta meseca v Cu-rihu ustanovljena in ima svoj sedež v Rimu, postaja vedno bolj krepka. Dosedaj se ji je pridružilo v posameznih državah več zadružnih zvez razne vrste, in sicer: v Jugoslaviji 1, v Nemški Avstriji 14, v Belgiji 2, v Španiji 2, v Franciji 2, na Mažarskem 3, v Holandiji 2, v Italiji centralna zveza kreditnih, produktivnih in konzumnih zvez, v Švici 3, na Poljskem Centralna zveza zadrug krščanskih delavcev, na Češkoslovaškem Zveza konzumnih zadrug in v Nemčiji istotako Zveza konzumnih zadrug. Od držav izven Evrope so se pridružile zadružne zveze v Urugvaju in Argentiniji. V stike z Mednarodno zadružno zvezo so stopile zadružne organizacije v Braziliji, Kolumbiji, Ekvadorju in Peru. Mednarodna zadružna zveza obsega ne samo konzumnih zadrug, temveč v velikem številu tudi zvezo
kmetijskih, produktivnih in kreditnih zadrug. Vsled tega bo dana veliko večja možnost blagovne izmenjave, ki je eden izmed glavnih praktičnih ciljev zveze in se bo zadružništvo pri tej izmenjavi lahko popolnoma osamosvojilo od borze.
PROMET.
g Poštne pristojbine se s 1. majem povišajo za 100 %. Na pismih bo treba znamke za 1 Din, na dopisnicah za pol dinarja.
g Vagone popravimo doma. Iz Broda v Slavoniji poročajo, da je železniško ministrstvo dalo v popravilo 2500 vagonov ta-mošnji na novo sezidani »Brodski tovarni za vagone«.
g Za našo trgovsko mornarico. Prometni minister je zahteval kredit v znesku 10 milijonov dinarjev, ki naj bi bil dan kot posojilo paroplovni družbi »Dalmatia«. Ta vsota bi služila v nakup velikega preko-morskega parnika.
g Kanal Donava—Sava—Bakar. Minister za zgradbe bo ministrskemu svetu | predložil v pretres načrt zgraditve kanala, ki bo vezal Jadransko morje s Kolpo, Savo in Donavo. Kanal bo 150 km dolg ter bo izhajal iz Bakra.
RAZNO.
g Gospodarji skrbite, da bodo cepljeni prašiči pravočasno proti rdečicil Da pomaga proti rdečici, ld napravlja našim pra-šičerejcem vsako leto ogromno škodo, edi-nole cepljenje, ve že pač vsak umen gospodar in vsled tega skrbi tudi za to, da so njegovi prašiči cepljeni v pravem času, še preden se pokaže ta nalezljiva bolezen. Pri današnjih cenah prašičev je zguba vsakega prašička prav občutljiva. Prijavite torej takoj prašičke za cepljenje. Najbolje je, ako se potom občine ali pa tudi kakega društva, zadruge poizve, kateri gospodarji bodo pustili cepiti in se to naznani takoj in naravnost živinozdravniku, da ve ta koliko cepiva mu je treba naročiti. Cepi lahko vsak živinozdravnik. Cena za cepljenje s cepivom vred bo letos 6 dinarjev (24 kron) od prašiča. Cepivo je sedaj zelo drago, ker ga država ne daje zastonj, temveč prispeva le deloma k stroškom za cepivo. Cepivo izdelujejo v naši državi zasebni zavodi, ki so precej dragi. Vendar so pa ti zavodi še izjavili, da sedanja cena za cepivo velja le do konca maja in da bo potem cepivo precej dražje. Gotovo je torej, da bo cepljenje v juliju ali avgustu dražje kakor pa v maju in juniju. Da bo cepljenje ceneje in da ne bo zgodnjih ne-' potrebnih zgub pri prašičih, naj skrbe gospodarji in občine za to, da se bodo prašiči čimprej cepili.
g Čebelarsko društvo za Slovenijo obhaja letos 25 letnico ustanovitve. Dno 8. novembra 1897 so položili na čebelarskem shodu v Ljubljani temelj »Slovenskemu čebelarskemu društvu« za Kranjsko, štajersko, Koroško in Primorsko. V začetku sedanjega stoletja so omenjene dežele vsaka za sebe ustanovila deželna čebelarska društva. Glasilo vseh teh deželnih društev je ostal »Slovenski čebelar«. Po vojnem prevratu so se deželna čebelarska društva združila v eno društvo, in sicer v »Čebelarsko društvo za Slovenijo«. Ob priliki 25-letnice je izšla slavnostna izdaja »Sloven-
skega čebelarja« na 64 straneh z zelo zanimivo vsebino. »Čebelarskemu društvu za Slovenijo« želimo še veliko let uspešnega delovanja na polju čebelarstva. Slovensko čebelarje pa, ki doslej še niso člani tega prekoristnega društva, pozivamo, naj pristopijo k društvu kot člani. 50 K na leto plačaš, pa si član društva in razen tega še dobivaš društveno glasilo »Slovenski Čebelar«. Sedež društva je v Ljubljani.
g Ureditev naše trgovine s semeni. Poljedelsko ministrstvo je sklicalo posvet kmetijskih strokovnjakov in trgovcev s semenjem v svrho ureditve trgovine s semenjem.
g Praktična gospodarska knjižica. Podpi* glednik finančna kontrole Alojzij Ennenc v Pod« četrtku, Štajersko, je sestavil knjigo, s pomočjo kater« si lahko vsak sam hitro izračuni površin« (velikost) vsakovrstne parcele, prostornino vsako« vrstne posode, kakor sodu, kadi, valja (cilinder) itd., ugotovi v nepolnih sodih, kadeh in valjih množino še v njih se nahajajoče tekočine ter živo težo goveje živine brez tehtnice. Za. vse te račune pa je treba samo po dve, oziroma po tri števila se« šteti in po eno število odšteti. Knjiga se naroča na naslov: Alojzij Erraenc, podpreglednik finančna kontrole v Podčetrtku, Štajersko. Stane 40 kron, Založnik poseduje mnogoštevilna zahvalna pisma,
g Opozarjamo na oglas tvrdke Vokač v da» našnji številki Domoljuba.
Tedenske novice
ooocoqooooooooo8883oooooocx}cocoooqoooi
Politične.
p Shod SLS se je vršil to nedeljo < Mirni peči, kjer je govoril poslanec Ivan Stanovnik. Poročal je o političnem položaja in o davčnih krivicah. Udeležniki so odobrili taktiko stranke, izrekli zaupnico Ju-
toslovanskemu klubu, obsodili brošuro dr« usteršičevo ter se izrekli za popolno enot« nost stranke. — 9. aprila sta bila shoda na Vinici in na Preloki. Poročala sta poslanca Stanovnik in Neinanič.
p Shod SLS se je vršil dne 18. t. m. t Kranju. Govorila sta poslanca Iv. Broda* in Jos. Gostinčar. Izrekla se je zaupnic« Jugosl. klubu.
p Shod SLS se je vršil 23. t. m. na Igu. Poročal je poslanec Brodar.
p Popoten polom samostojne strank«, ki je za .Judeževe groše prodala slovenskega kmeta belgrajskim pijavkam, vzbuja zadovoljstvo po celi Sloveniji. Samostojni shodi se povsod končujejo z nezaupnicami, samostojneži hodijo po naših shodih ter večinoma ploskajo našim poslancem, za-grizenci pa molče ali pa če kaj ugovarjajo, zlete na prosto brez aeroplana. Ljudska sodba jo huda, a zaslužena.
p Republikansko stranko je ustanovil izdajatelj »Naše vasi« v Celju, neki Anton Novačan. Mož bi rad z glasovi lahkovernih kmetov postal poslanec. Zato je ustanovil stranko slovenskih zemljoradnikov kot podružnico srbsko zemljoradniške stranke. Srbski zemljoradniki so to njegovo delo tudi pridno podpirali. Mož pa je uvidel, da s srbsko stranko pri Slovencih ne opravi nič, zato se je odrekel zemljoradnikom in proglasil republikansko stranko, češ, da to bolj vleče. Žalostno je, da so pri nas še vedno mogoči taki politični pohajači, ki iz-
rahljajo ljudsko nevednost zato, da sami pridejo do višjih mest. Tako so naredili samostojneži, in sedaj, ko so ti izdihnili,
te prevzel za njimi dediščino Novačan. Če >o slovenski kmet še enkrat nasedel, kakor je samostojnemu, potem mu je res težko pomagati.
p Predsednik demokratske (liberalne) itfanlce, bivši ministrski predsednik Ljuba Davidovič je došel v Ljubljano, da se pouči o strankarskih razmerah. Bil je zelo žalosten, ko so mu ljubljanski liberalci vsepovsod kazali razvaline liberalne stranke v Sloveniji. Javnega slioda si niso upali sklicati, pač pa so v tolažbo načelniku priredili okusno kosilo.
p Muslimanska ministra sta preklicala svoj izstop iz vlade, češ, da glavni odbor muslimanske stranke ni merodajen, da končnoveljavno odloča o strankini politiki in da je to stvar zbora zaupnikov, ki se bo sešel meseca maja. Nobenega dvoma ni, da bo tudi na zboru zaupnikov zmagala avto- ' nomistična struja. Vlada se že posvetuje, i kako zamašiti luknjo, ki jo bodo naredili muslimani s svojim prehodom v opozicijo, s kakšno drugo stranko. Zemljoradniki so vstop v vlado odklonili; vlada upa, da vstopi vsaj skupina poslanca Benina, ki je izstopila iz kljuba zemljoradnikov.
p Zloglasni general Wrangel zbira Ruse, ki jih je polno v Jugoslaviji v armado, s katero hoče napasti Rusijo. Naša vlada seveda to podpira in Ruse z našim denarjem bogato podpira. Naši ljudje pa stradajo.
p V Genovi vlada še vedno razburjenje radi rusko-nemške pogodbe. Volkovi v podobi Francije, Angleške in Italije so si ie na tihem razdelili ruski plen, Nemci in Rusi pa so naredili križ čez ta račun in sedaj si državniki belijo glave, kako bi ta plen iztrgali Nemcem iz rok. Radi bi pogodbo zavrgli kot neveljavno ali Nemčijo pritilili, da odstopi, pa stvar no bo tako lahko šla. Rusija pa se naravnost roga veliki antanli.
g Zakni naša vlada dere za Francijo. Neki boljševiški list piše: Francija garantira Jugoslaviji današnji politični sistem in obenem nadmoč Belgrada nad državo SHS. — Naravno: današnja centralistična vlada nima doma nobene opore, zato jo išče zunaj. Seveda stane ta opora državo ogromne denarje.
p Državljanska vojska je izbruhnila , na Kitajskem.
SJomaie Rovic?.
STARIŠI, VAŠA DOLŽNOST, ZA KATERO BODETE MORALI DAJATI BOGU ODGOVOR, JE, DA BRANITE VERSKO
ŠOLO.	:
d Kmetska Zveza v Šmartnem pri Litiji vabi na redni občni zbor, ki bo v ne- ; deljo 30. aprila zjutraj ob sedmih v veliki dvorani Doma. Dnevni red: 1. Poročilo o novejših političnih dogodkih. 2. Ureditev organizacije. 3. Volitev novega odbora. Nato občni zbor Okr. kmetske Zveze. Člani, pridite polnoštevilno.
d V koš! Občine pozorl Liberalne ljubljanske gospe bodo te dni razposlale na občine prošnje za prispevke za »Dečji 41
dom«, ki ga mislijo zidati v Ljubljani in pravijo, da bo to v spomin kraljeve poroke. Ta »Dečji dom« bo več ali manj zatočišče svobodomiselne vzgoje. Zato s takimi prošnjami v koši Pač pa naj se občine za proslavo kraljeve poroke odciolže s tem, da pošljejo primeren znesek Škofijskemu društvu za varstvo sirot v Ljubljani, ki požrtvovalno dela in skrbi za našo zapuščeno deco in jo vzgaja v verskem duhu. Ljudje, ne dajte se izrabljati svobodomiselni pre-j drznosti!
i d Samostojni in 300 mrtvih. Samo-stojneže je strašno zabolelo, ko so jim vsi listi očitali, da so glasovali zato, da se vojni minister Zeoevič ne izroči sodišču, ker je s svojo nemarnostjo zakrivil smrt 300 vojakov. Urek izjavlja v »Jugoslaviji«, da so samostojni poslanci glasovali zoper Zeče-viča (glasovanje je bilo namreč tajno) in da v klubu sploh o tem niso nič sklepali. — Res je, da so nekateri vladni poslanci morali glasovati zoper Zečeviča, kakor je bilo razvidno iz izida (kateri so bili to, še ne ve). Kar se pa samostojnežev tiče, pa opozarjamo na tole: Vlada je sklenila, da se Zečevič ne izroči. Če je bil Pucelj zoper to, bi se moral krepko zavzeti za naše fante in odstopiti, če vlada ne bi bila dostopna za njegove razloge. To se ni zgodilo. — Samostojni klub ni nič sklepal o tem, kakor pravi Urek. Tako važna stvar, pa se samostojnežem ne zdi vredno sklepati o tem. — Vse stranke, ki so bile proti Zečeviču, so pred glasovanjem po svojih govornikih dokazovale Zečevičevo krivdo in zahtevale obsodbo. Samostojneži so molčali kot grob. — Pucelj še vedno sedi v vladi, dasi je ta vlada prešla mirno preko 300 mrtvih fantov in 7000 bolnih.
d Dr. šusteršičevo knjižico je uprava brošure poslala tudi nam. Ne bomo moža sodili, zakaj s to knjižico se je sodil sam huje kot ga je sploh kedaj naš list sodil tudi takrat, ko je o njem pisal. Nesrečnega, pa sicer v mnogem oziru zaslužnega moža je neukročena želja po maščevanju in velika častiželjnost (vse to silno ostro veje iz cele knjižice) pripeljala tako daleč, da uči očitne zmote. Tako n. pr. da je katoliška stranka v Jugoslaviji neprimerna, ker je večina nekatoliška in kraljeva rodo-vina pravoslavna. V Avstriji pa da je zato bila taka stranka mogoča in primerna, ker je bila cesarska rodovina katoliška. Mi pa smo mnenja, da je toliko bolj potrebna v Jugoslaviji taka stranka, ki proti nekato-liški večini brani pravice katoliške Cerkve. Ali naj se načela stranke zato zavržejo, ker nimajo večine? Na ta način bi Bog moral že davno 10 zapovedi vreči med staro šaro. In mogočna katoliška stranica v Nemčiji bi se morala že davno razpustiti. Dosledno potem uči dr. šusteršič, da je duhovnik (torej tudi vsak drugi) lahko pristaš vsake stranke. Torej tudi svobodomiselne, ki zahteva brezversko vzgojo, ločitev zakona, preganjanje Cerkve? In tako se zmote vlečejo druga za drugo. — Žalostno za nekdaj tako izrazitega sovražnika svobodomiselnega liberalizma je, da mu ravno ta liberalizem sedaj z rokami ploska m se brezmejno veseli. Stara skušnja nas pa uči: česar se liberalec najbolj veseli, to je za katoliško Btvar najslabše. Tako si
je dr. šusteršič s to knjižico podrl zadni mostove do slovenskega ljudstva.
d Vlada (oddelek za kmetijstvo) nam • glede očitkov, ki jih je svoj čas priobčil »NanJ! o Skalickyju in Malaseku in ki jih Je ponatisnil tudi »Domoljub« poslala dolgovezno pojasnilo v katerem opravičuje Slcalickyja in Maiaseka 1'ravi da ni res, da Skalicky izrablja učence za privatna dela v svoji vili, pač pa da so mu učenci razžasali na motor drva kot drugim uslužbencem in iih * šolsko vprego prepeljali ua dom. Šolske dekle da so mu mimogrede prinesle včasih meso iz mesla ko so šle po službenih opravkih. Mleko da se ia moralo odpovedati, ker ga je za šolo primanjko vaio. Prašiča da je plačal ravnatelj po dnevni ceni brez škode za zavod. Kavnateljevo stanovanje ie bilo poprave zelo potrebno iu se je popravilo « dovoljenjem vlade, katera je odobrila tudi račun ki je bil zelo zmeren. Novega orodja da je toliko nabavil, kolikor mu je dovoljeval proračun. — o Malaseku pravi pojasnilo, da je dal pri graščini Srebrniče več njiv v podnajem; kar je pri šoli kupil, je plačal vse po dnevni ceni. Tudi za izn0. sojeno orodje da je dajal odškodnino. — Zadeva pri žrobčarni pa da se obravnava pri sodišču. Pri oddelku za kemtijstvo da se nikdo ne šikanira. (0 sveta samostojna nedolžnost. Kaj pa g. Krištof, ki je pustil državno službo radi šikaniranja.) — o Vedernjaku, samostojnemu junaku, ki se je tako imenitno postavljal na Grmu, pa pojasnilo ne zine nobene besedice.
d Kaj pravijo Angleži o naši državi? Veliki angleški časopis »Times« se peča z razmerami v Jugoslaviji ter opisuje slabe razmere v nje. Med drugimi pravi: »Največji vzrok vsega zla pa je slaba uprava, Uradnikov je dvakrat toliko kakor bi jih bilo treba. Njihove plače požro polovico proračuna. Uradništvo je koruptno in nesposobno, ker vlada oddaja uradniška mesta onim, ki brezpogojno služijo njej. vplivnejša mesta so razdeljena med raza« vladne stranke z ozirom na številčno moč strank. Od centralističnega sistema, ki se ga je Pašiču posrečilo izvesti, ima vlada ta dobiček, da je povečala število mest, s katerimi plačuje svoje pristaše.« — Vsi pametni ljudje se z nami strinjajo.
d Krivica. Katoliške procesije v Sarajevu se katoliški vojaki niso smeli udeležiti, dasi so prosili. Pač pa je vojaštvo naj-slovesneje obhajalo pravoslavno Veliko noč. — Saj se nabira, le tako naprej!
d Slabi uspehi na srednjih šolah! Ljudskošolski učitelji in srednješolski profesorji se prepirajo med seboj, kdo je kriv preslabega napredka v srednjih šolah. Krivda bo najbrž na obeh straneh, največja krivda pa leži v tem, ker so svobodomiselni sokolski vzgojitelji sklenili, da se dovoli študentom čim večja svoboda, da se seznanijo z življenjem. In v .M svobodi mnogo študentov pridno koketira po drevoredih in samotnih potih z mladimi krat-kokrilkami, se zabava po oštarijah, pijan-čuje po vsakonedeljskih zletih, kadi kot Turki, prebije cele popoldneve pri surovih nogometnih igrah. Tako se premnogo študentov »seznanja z življenjem«, namesto s slovnico in matematiko. Odtod neuspehi in moralno propadanje.
d Za naš denar. Pravoslavnemu semenišču v Belgradu je določena v proračunu mesečna podpora 500.000 kron, ljubljanskemu in mariborskemu skupaj pa le 18.000 kron.
d Kraljeva poroka je končnoveljavno določena na dan 1. junija.
c Birmovanje v ljubljanski škofiji se bo vršilo v sledečem redu: 1. V litijski d e k a n i j i: Zagorje na belo nedeljOi
23. aprila; Šmartno pri Litiji v nedeljo, 28. maja. 2. Všmarskidekaniji: Kopanj v petek, 5. majnika; Šmarje v nedeljo, 11. junija; Lipoglav v ponedeljek, 12. junija; Polica v torek, 18. junija; Žalna v sredo, 14. junija; Višnja gora v nedeljo,
18.	junija; Stična v ponedeljek, 19. junija, Veliki Gaber v torek, 20. junija; Št. Vid v sredo 21. junija; Št. Jurij v sredo 12. julija. 3. V ribniški dekani j i: Ribnica v nedeljo, 7. majnika; Grčarice v ponedeljek 8. maja; Dolenja vas v torek 9. maja; Sv. Gregor v sredo 10. maja; Loški potok v četrtek 11. maja; Draga v petek 12. maja; Gora v soboto 13. maja; So-dražica v nedeljo 14. maja; Velike Poljane v ponedeljek 15. maja; Velike Lašče v torek 16. maja; Turjak v sredo 17. maja; Škocjan v četrtek 18. maja; Rob v petek
19.	maja; Struge v soboto 20. maja; Dobre-polje v nedeljo 21. maja. 4. V dekaniji b e m i š k i: Semič v petek 23. junija; Suhor v soboto 24. junija; Metlika v nedeljo 25. junija; Radovica v ponedeljek 26. junija; Črnomelj v nedeljo 2. julija; Dragatuš v ponedeljek 3. julija; Stari trg v sredo 5. julija; Vrh v četrtek 6. julija; Vinica v petek 7. julija; Preloka v soboto 8. julija; Adlešiči v nedeljo 9. julija; Podzemelj v ponedeljek 10. julija.
d Skupen nastop vseh slovenskih strank. Finančni odbor je hotel skleniti, da se od 1256 slovenskih sodnikov odpusti 286. Ker že sedanji sodniki težko zmagujejo delo, so vsi slovenski poslanci ugovarjali ter pred glasovanjem sejo zapustili, tako da je bilo glasovanje onemogočeno. Pravosodni minister je to pot potegnil s Slovenci.
Naklo. V nedeljo 30. aprila bomo ua našem gledališkem odru vprizorili »Malo Pevko«, ljudska igra g petjem. Pred igro se bo proizvajal priljubljeni Knajpov kuplet.
d Fanlje-vojaki iz Dolne Tuzlo in Beline v Bosni iskreno pozdravljajo domače in znance, vse slovenske fante in dekleta.
d Vojaška oblast na Hrvatskem ne plača raznim obrtnikom in trgovcem računov za naročeno ln doposlano blago. Tudi tožbe in obsodbe nič ne pomagajo.
d Umestna naredba. Češka vlada je izdala nalog, da morajo vse ženske, ki so v državni službi, nositi obleko zapeto do vratu.
d Za gladite v Rusiji so na veliki petek nabrali v Zagrebu 200.000 K.
d Krekova planinska koča se bo sezidala na Iiatitovcu.
d Prošnje za prirejanje srečolovov, tombol in loterijskih iger more dajati samo ministrstvo za poljedelstvo. Tako je odredil g. Pucelj, da bo centralizem tudi v tem oziru popoln.
d Tako je prav. Vlada je začela »špa-rati«. Pa ne pri ministrih in raznih komisijah, lu širijo slavo našega imena širom sveta, temveč pri nižjih uslužbencih, pri katerih v enem letu ne bo toliko prihranila, kolikor je Pucelj z eno volovsko kupčijo pri državi zafural. Najgrše pu je, da je vlada začela »šparati« pri slovenskih cestarjih, katerim je plačevala po 16 kron na dan. Seveda cestarji tudi niso zato, da bi vlada iz njih norce brila. V dobrepolj-skem okrožju so od 7 cestarjev odpustili 4. Ostali trije pa so upravičeno rekli: Z Bogom tudi mi.
d Šmartno pri Litiji. Kat. izobr. društvo priredi v nedeljo 30. aprila Finžgarje-
vo igro: »Razvalina življenja«. — Začetek točno ob treh popoldne.
d Šenčur pri Kraniu. V nedeljo 30. t. m. ob pol 4. uri priredi Izobraževalno društvo Finžtfarjevo itfro: »Razvaline živlienia*.
d Umrla je v Ljubnem 19. t. m. daleč na okrog pognana občespoštovana Pezdič-kova mama, Rozalija Cvenk^l v 69. letu, mati uglednih bratov Cvenkelnov, velika dobrotnica revežev, cerkve, misijonov, *zor krščanskim materam. N. p. \ m.l
d Umrla je na Spod. Brniku pri Cerkljah mnogim znana Mana Pavlič po domače Pirkova v starosti 87. let. Bila je vzor Marijinega otroka. Na svidenje nad zvezdami I
d Po nesreči se je ustrelil pri popravilu samokresa kovaški pomočnik Štefan Pajer v Trbovljah. Krogla mu je obtičala v možganih. Bil je takoj mrtev.
d Nesreča. Mizar Andrej Kurent lz Višnje gore je med vožnjo na železnici hotel prestopiti iz enega vagona v drugega. Pri tem je padel pod vlak, ki mu je zmečkal nogo. V bolnici v Kandiji so mu morali nogo odrezati.
d Eksplozija v Kamniku. Dne 18. aprila zvečer ob pol 9. uri se je na smodniš-nici v Kamniku vnel oddelek za sušenje smodnika, kateri je stal v severnem kotu smodnišnice ter je ves zgorel. Ogenj je nastal na ta način, da se je vsled segrevanja vnela neka zmes, ki je povzročila, da so se vneli v tem objektu nahajajoči se trije sodi smodnika, vsled česar je bila takšna eksplozija, da so po bližnjih hišah v Sp. Stranjah popokale vse šipe in je goreče tramovje eksplodirane stavbe letelo po zraku, kar je povzročilo strah, da se užge kakih 100 m proč ležeče skladišče za smodnik, v katerem se je nahajalo pol vagona črnega smodnika in katerega eksplozija bi bila brez dvoma v mestu povzročila mnogo škode. Človeških žrtev ni bilo, ker so poslujoči delavci pravočasno opazili, da gori neka zmes, ter so še preje utekli iz prostorov predno se je upalil smodnik v sodčkih. Sreča v nesreči je bila to, da so teden preje ravno iz te sušilnice odvzeli večjo množino smodnika. V takih slučajih se pokaže, kako nespametno je bilo, da je uprava te smodnišnice dala posekati lepo negovane in zaraščene gozde, kateri so ločili objekte enega od drugega ter tako zabranjevali gorečim ogorkom padati na razne objekte, na katerih se lahko povzročijo novi požari in nove eksplozije. Seveda so ta les ves poslali v Srbijo. Mi okoličani, pred vsem pa Gra-bničani smo bili, smo iu hor'o varnosti, kedaj nas ta nepotrebna prahar-na žive pokoplje. Želimo, da bi država opustila to praharno, ali pa jo prenesla v kak »Mirni dok. Občini kamniški naj pa kot povračilo za vse že prestane strahove prepusti vodne naprave v svrho industrije, obrti in razsvetljave. Eden iz -»Pozabljenega«.
d Pot/orela je na veliko soboto hiša Francetu Trolii na Babnem polju. Pohištvo in orodje je rešil. Zavarovan je bil nizko.
d Zelo nerodno se je izrazil. V Bel-gradu je sedel v neki predmestni gostilni ubog urednik ter pravkar pojedel porcijo zelo slanih rib (ker so zelo po ceni). Pokliče natakarja: He, kelneru, donesi spri-cer, riba hoče da pliva ... (Natakar prinesi brizganec, riba hoče plavati). Blizu njega pa je sedel samostojni poslanec in z velikim apetitom jedel svinjsko pečenko. Ba-
hat kakor mora biti njegove vrste mož, za-kliče: Kelner, prinesite vina, svinja hoče piti!
Dolarji. Stranka, ki Je dne 6. aprila prodala 800 dolarjev, naj ae v svrho obračuna zglasi čim-preje pri Slovenski banki v Ljubljani.	1350
Najboljša in najsiprnejša prilika za šteden ei
Ljudska posojilnica
▼ Ljubljani, Miklošičeva cesta it. 6 (tik za
frančiškansko cerkvijo) obrestuje hranilne vloge ln vloge v tekočem računu po
3"|o
brez odbitka rentnega in invalidnega davka«
Ljudska posojilnica v LJubljani Je največja sloven* ska posojilnica in je imela koncem decembra 1921 nad 101) milijonov kron vlog in nad 1,100.000 kron rezervnih zakladov. — Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici), na hipoteke ln v tekočem računu.
			
w (3	p £	Sirom domovine.	J
LESE.	'■
Naš bivši učitelj Josip Oorišek, ki je nad dve leti osrečeval našo Gorenjsko Vipavo s svojim liberalizmom in je od lansko jeseni ravnatelj meščanske šole v Dolnji Lendavi, ima še vedno očetovsko srce za naš politični prospeh. Colo ia dalnicga Prek mur ja nam kliče: »Čitajte ,Kmetijski list', pa bo9tc marsikaj spoznali!« Ker je to zapisal ravno 1. aprila, smo prepričani, da nas jo hotel samo potegniti. Da bi kaj takega zares mislil, to nam šo na misel ne pride pri tako »daleko-viilncm« politiku in »kmcfskemu prijatelju« kakor je Gorišek. Kako bi namreč resno priporočal »Kmetijski liste, ki ima kmetski samo naslov, vsa njegova vsebina Je pa naravnost naperjena zoper kmeta in njegove koristi, čeprav se kmetom do-brika na vsa usta! Gorišek ve prav dobro z nami vred, ki smo že politično izpregledali, da je »Kmetijski list« glasilo samostojnežev, ki so poznali kmeta samo ob času volitev, ko jo pa bilo troba v dejanju pokazati svojo tolikrat (atrjevano ljubezen zanj, so ga pa na celi črti sramotno izdali I In mi kmetje naj beremo našim interesom sovražni list? Gosp. Gorišek, na te limanice nas ne bo-ste več vjelil Oo hočete v Dolnji Lendavi v kalnem ribariti, svobodno vam, če nimajo Lendavci nič proti vašemu rovarjenjii! Naš pravi kmetski list, ki res zastopa na vse strani naš kmetski blagor, je in ostane »Domoljub«, ki ga zato vsak teden komaj čakamo in ga z največjim zanimanjem od konca do kraja prebiramb in uvažujemo njegov« zlato nauke.
TRBOVLJE.
Kako so samostojneži za kmeta. Pri nai je bila pri kmetijski podružnici volitev novega odbora. Kmečka zveza je predlagala in izvolila za načelnika posestnika Kolenca, samostojna stranka z mladim Rošem na čelu pa je kandidirala šolskega nadzornika Voduška, ki pa niti od daleč nima poželenja, da bi bil kmet. Ko je Rošev predlog pri volitvi propadel, so jo samostojneži v znak protesta proti izvolitvi kmeta načelnika, skozi vrata pobrisali. Pravi kmetje pa so ponosni na svojega novega načelnika in se smejejo samostojno-liberalni gospodi in jo prosimo naj nas pusti, da b^mo svoje stvari sami opravljali, kakor s« tudi kmetje ne vsiljujemo, da bi komandirati v kakem učiteljskem druitvu. Mislimo, da bo taka najbolj prav.
BOSTANJ OB SAVI.
Na dan st. Jožeia smo Imeli tn len shod
Kmetske zveze. G. župnik iz sosednjega St. Janža nam ie orisal notfubno delo samost jmn poslancev t Belgradu. Pred volitvami so kričali samostojni agitatorji: »V ?lite samostoino stranko in kmet bo rešen« ter tako v resnici preslepili mnogotere, kateri niso pomislili, da le samostojna stranka od stare liberalne zamišlien. vzgojen ia plačan otrok. Toliko laži in izmišljotin so vede'i povedati o našem prezasluženem prvobjriteliu dr. Korošcu, co-veite raiši zdai resnico o samostomem ministru Pucliu! Povemo Vam samostoinira poslancem in njihovim agitatoriem kmetje boštaniske farc, da se da celo osel samo enkrat sueliati na led: povsod po Sloveniji so spregledali, čas je. da spregledamo tudi mi. za nos se ne dam 3 več voditi ter oči zavezovati.
GOSPOD CESARSKI SVETNIK ŽVIŽGAJO.
(Iz Bohinja.)
Gustav Pire, proti volji veČine članov predsednik Kmetijske družbe, so se te dni silno razburili. V strokovnem gospodarskem listu Kmetovalcu pišejo, da »žvižgajo« na razne jim neljube in neude in se hvalijo, da je premožna in bogata Kmetijska družba le njih zasluga. Lepo število strokovnjakov, ki so sodelovali pri »Družbi«, potovali po deželi in predavali, prirejali kmetijske knjigo in pisali strokovne Članico za Kmetovalca, vsi ti so prazen nič, le Oni, le Oni — »markirajo« vse. —
G. svetnik je bil dolgo vrsto let uradnik Kmetijske družbe in nič drugega. Vršil je vestno svojo dolžnost, kot jo mora vsak, ki inu je služba resna stvar. Toda izobrazba zahteva, da hvalijo izvrstnega človeka drugi, ne pa človek samega sebe. V tem g. Pire greši in si s samohvalo v strokovnem listu zmanjšuje zasluge za kmetijstvo. Opravičuje ga visoko starost, ki se ne »prerodi«, čeprav avan-zira od cesarskega svetnika do — sv. Save. —
Ni pa lepo, da g. Pire zmerja bohinjsko ljudstvo in mu očita žito, ki ga je bila Kmetijska družba v težavnih letih 1917 in 1918 poslala v Bohinj, kjer je bilo pomanjkanje kruha največje. G. Pire naj bo prepričan, da so mu glede žitne preskrbe vsi Bohinjci hvaležni, čeprav vedo, da bi on sam, brez vednosti dr. Lampeta, ne bil mogel pomagati v nobenem oziru. Zato je vsekakor nekoliko preveč, če zahteva g. svetnik, da bi mu zavedni Bohinjci sledili tudi takrat, ko poizkuša svoje zasluge na gospodarskem polju zlorabljati kot agitacijo za — kako politično stranko. —
Da Kmetijska družba in njeni člani, med katerimi je biio vedno častno število Bohinjcev, gospodu Pircu niso nehvaležni, pričali bodota še poznim rodovom tudi dve krasni njegovi vili, milijonske vrednosti — ob čarobnem Bohinjskem je-jeru. Gospod predsednik Pire torej lahko in brez skrbi žvižgajo dalje —.
SUHOR.
Samostojneži mislijo, da bodo sedaj z ga-tlco rešili svob_ izdajalsko strauko. Pa se silno motiio, če mislijo, dn bodo naši liudie prodali svoje prepričanje za iudove srebrnike kit so to storili samostojneži. Mizar Košir Franc razprodaja pri nas samost ,lno galico do 25 kron in zraven agitira za Kmetijski list.
SV. KRIŽ NAD JESENICAMI. Lepo smo obhajali Veliko noč. Hvaležni smo Bogu, ki nam ie dal za t? ugodno vreme. Za-hvata bodi izrečena pa tudi prav posebno delavski godbi z iskrenim: Bog povrnil Le na eno bi opozorili svet kriške farane. Glejte, koliko tisočakov žrtvujejo drtigod za nabavo novih zv;nov, čeprav samo jeklenih. Ali bi ne bilo leno, če bi se vi opogumili in bi iz hvaležnosti. da so vam bili ohranjeni stari zvo-n£Ti — oon s fare —, žrtvovali vsak nekaj ali iz svoiega žepa ali iz svojega gozda in olepšali zunaj in znotraj svoio iarno cerkvico? Odprite srce, cdorite roke, tudi mali zmore vehko. če ima oof.um. Vabimo vse priiatelie lepe pomlndi. nni si ogledajo našo svetokriško pomlad. Naši zvon vi znaniio pomladansko Desem.v narcise že kliieio iz zemlie. Čistilci st. Kriza pa pridite k nam na božio pot 3, mala na praznik Najdenja sv. Križa in ie^enl 14 septembra. Pridite obakrat letos ln v bodoče po stari navadi na nraznik in ne Teč t nedeljo. kot le bilo lansko leto. Vsem orijatellem
Golice In častilcem st. Križa pomladanski
planinski pozdravi
BREG PRI KRANJU.
Da snn si tudi Brežani prccel opomogli po svetovni vojski, naj nckal Domoljub pove. Ker smo od farne cerkve sv. Martina oddaljeni eno uro hoda, smo kupili prostorno hišo sredi vasi za duhovnikovo stanovanje t do-volienjem knezošk. ordinariiata. Dobili smo dne 3. novembra 1920 duhovnika t osebi č. g. Gustav Schifrer. župnika t pokolu. To I« bil dan veselja, ko smo imeli dne 4. novembra na zahvalno nedelio prvič službo božio t domači cerkvi. Vojska le vzela tudi zvonoTe pa i tudi te smo nove kupili, sicer ieklene. a m - j gečne in lepo ubrane. Zopet ie bil dan veselja j velikonočni pondeliek letos, ko st prvič slovesno zapeli med grotnentera tooičev. Zdai , se nam na bliža mesec mainifc. Kakor ie prel ; druga leta. tako se bod i tudi letos obhalale Šmarnice vsnlro nedelio In praznik ob 4, url popoldne. Pričnejo se že prihodnta nedeljo 30. aprila.
C VEN PRI LJUTOMERU.
Ker se širijo govorice, da sem čjan Samo-sfolne stranke in pri občinskih volitvah cel> podpisal nieno kandidatno listo, te govorice odi čno zavračfiml — Kandidatne liste sem podpisal laz. nač na so na nio brez moie vednosti pristavili moie ime sorodniki. In aks me |e mogoče Samostojna stranka kdai res prištevala med svoie člane, 'dločno izjavljam, da nisem njen cd in da sedai tudi pristopim s to iziavo k Slovenski kmečki zvezi. Cven nri Ljutomeru, dne 15. aprila 1922. Fr. Kovačič, L r.
Listek.

Prstan kraljice iz Sate.
Angleški spisal Rider Haggard. — Poslovenil Franc Polianec.
IDahe.J
Nekaj me ie gnalo, da sem šel za niim in pustil Ormeia in Higgsa. ki sta se pred odhodom razgovariala. Kakih petdeset korakov sva hodila molče, nato na ie narednik obstal in me nenadoma orašal:
»Vi, gospod doktor, ali verujete v slutnje, ali ne?«
»Niti trohice ne.« sem odvrnil.
»Me veseli, gospod doktor. Vendar pa se ie vselila vame zadnii čas iako težka in sicer ta da gospoda kapitana in vas ne bom več videl.«
»Potem takem ie to za nas slaba tolažba.«
»Ne, gospod doktor, samo zame. Za vas, mislim, se bo za oba srečno izteklo in za profesorja tudi. Moie ime kličejo od zgoraj. aH vsai tako se mi zdi. Sicer se na botim prida, zakai dasi nisem svetnik, sem vendar poizkušal storiti svoio dolžnost, in če sem io dovršil, sem jo dovršil. Če ie tako pisano, moram oditi. ali ne? Edino, kar mi ie težko, ie to. da se moram ločiti od gospoda kapitana, ki sem ga varoval kot otroka, oa bi rad videl, da uide iz te luknie in se orei še poroči s to slaclto gospo, dasi ne dvomim, da se bo to zgodilo.«
»Neumnost, narednik.« sem ostro dejal; «sai niste pri zdravi pameti: vse to težko delo in strah vam ie prevzel živce.«
»Io ie vse lepo. gospod doktor, pa ven-dar menim. da ni res. Če ic ono drugo resnično in boste vi zopet videli Angleško, se spo-mmimte mojih treh nečakini ki žive doma. Na pravite gospodu kapitanu nič o tem, dokler se igra te noči no konča: to bi tfa utegnilo vznemirjati, on pa se mora do desetih ohraniti hladnega, kasneie pa morda tudi še. Samo če bi se več ne videli, mu ooveite. da mu Samuel Kvjk Izroča svoje spoštovanie in božji blagoslov. Isto tudi vam, gospod doktor in va-
šemu sinu tudi. Zda! pa prihaja gosood prol« »or: torel z Bogoml«
Minuto kasneje mo le zapustil in obstal sem in iu opazoval, dokler nista obe sveti zvezdi njiju svetilk izginili v temo.
16. POGLAVJE.
Karmak prid« t Mor.
Počasi in •* zelo slabi volji sem se vračal proti staremu tempi iu- hodil sem ob telefoa. ski žici ki sta io Higgs in Kvik spotoma od' viiala. Na narednikove napovedi nesreče ora? . nič nisem dal, sai ie bilo videti, da so iih rodile okoliščine, ki so nas obdaiale na različni načine delovale na našega duha. celo na veje-lega Higgsa.
Dospel sem v sobo. kjer ie Oliver sam se. del in tuhtal, Jalet ic namreč šel nadzirat žico,
»Nisem miren glede Makede. doktor,« ml jc deial. »Bojim se. da ie v tej zgodbi le nekaj Hotela ie ostati pri nas: prosila ie skoro v solzah, naj ji to dovolim. Toda jaz tega nisem mira!, zakai vedno se lahko kai pripeti: strel in sunek bi lahko podrl strop ali kai nodobnedai in zares ne vem. čemu ste vi tu. Zakai ne greste odtod in me ne zapustite?«
Odvrnil sem, da me nobena reč ne prinra-vi do tega, zakai tako težko delo se ne mort prepustiti samo enemu človeku.
»Ne, prav imate,« ie deial, »utegnil bi ornedleti ali glavo izgubiti ali karkoli. Želel bi. da smo tako uredili, da bi iskro poslal ii palače, če bt bi! zvezal telefonsko žico z ostalo. Pa se boiim za baterije, ki so sicer nove, pa sta iih čas in podnebie zelo poškodovala, tako da bi na tako veliko daliavo ne motfli delovati. Zato sem iih sem postavil. Halo! zvo. nec ie zapel. Kai imata povedali?«
Pograbil sem slušalo in tnkoi zaslišal veseli Hirfgsov tflas, ki ie naznaninl, da sta srečno došla v malo predsobo pred Makedinoc-sebnim stanovanjem.
»Palača se zdi čisto prazna.« ie prideA »srečala sva samo eno stražo mislim namrel, da so vsi drugi, izvzemši Makedo in neV.;j malo nienih dvorianic, odšli, v strahu, da bodo sk?le nanie nadle, ko sc nodkoo užge«
»Ali ie stražnik tako deial?« sem praSal Higgsa.
»Da. nekai podobnega: hote! nam ie tudi prepovedati sem iti: deial ie. da ie zoper orir.« ca Jozva povelje, da bi se mi neievernik! Dri' bližali zasebnemu stanovaniu Hčere krt ove, No pa smo to kmalu uravnali, on na ie zbežal, Kam? O, ne vem poročat, ic dejal.«
»Kako gre Kviku?« sem orašal.
»Ponavadi. Pravzaprav moli v svoiem ko« tu. da ie videti kot skesan ropar s puškami, revolverji in noži krog sebe. Raje bi videl, oa bi ne molil.« ie Higgs pridodeial. »kar tako mi ie. kot da bi se mu moral pridružiti. Ker pa nisem bil vzrejen za Turka, ne morem javno moliti kot on. — Halo! Čakaite minuto, ali boste?«
Sledil ie dališi premor, nato se ie oglasil Higgs.
»Vse v redu,« ie deial. »Samo neka Make-dina dvorianica. ki naju ie sl'šala, ie prišla gledat, kdo ie. Ko izve. bo mislim, prišla sem k nama^ dvorianica namreč pravi, da ie vznemirjena in ne more soat!.«
Izkazalo se ie. da ie imel Hlfitfs orav, zakaj v desetih minutah ie zopet pozvonila: z™ ie bila Makeda rama: zato sem izročil slušaio Olivorju in se odstranil v oni konec sot®-
Uro kasneie ie oriše! Jafet. ki ie bil zelo prestrašen videti. Prašnla sva ga kot ponavadi, ali se ie pri žicah kaj pokvarilo? liropei ie odgovoril: »Ne,« žice so bile videti nepoškodovana, toda srečal ie duha.
»Kakšnega duha. ti kozel?« sem deial.
»Duha enega iz mrtvih kraliev. o vrflSi spodaj v grobnici. Bil ie ta i skrivlienimi kostmi .ki sedi na naidalinem prestolu. Samo, da si je nekaj mesa nadel na kesti: to vara pravim, bil ie strašen videti, grozen mož, a" pravzaprav duh.«
»Zares: in ali ti ie kaj rekel. Jafet?« ,
»O, pa še koliko! O, vrač. samo razumeti nisem mogel vsei'a, niegnv iezik ie bil rmmreo malo drugačen kot moj. in besede so tako svi gale iz njega, kot iskre iz zelenega okleš". Zdi se mi, da m« je prašal. zakai moie n8'
■rečno ljudstvo hoče razdeiatl Harmaka? Odvrnil »eni, da sem samo služabnik in ne vem, da nai oa kar vas oooraša.«
(Dalje.)
Dobra lena in mati ima doma vedno nekaj steklenic lekarn. Feiler-ja prijetno dišečega »Elsa-Duida«. Dobro služi za drgnenje hrbta, rok, nog in eelega telesu, kot kosmetikum za usta, kožo in gta-to. Je mnogo močnejši, izdatnejši in delujoči kot Franc. žganje. 8 dvojn. atekt. ali 1 špecij. stekieu. ■ zamotom in poštnino pošlje za 72 K: Eugen V. Pcllor, Slubica donja, Elsatrg 16, Hrvatsko.
Dobra gospodinja skrbi,
da ima njena hiša pri najmanjših izdatkih vseeno snežnobeto perilo. Zato Vporablja ona le MILO z znamko ,,GAZELA".
Tem potom obveščamo vse zadruge ter ostale naše odjemalce in dobavitelje, da %. Janko Grampovčan od 20. aprila t. 1. ni več v naši službi, vsled česar tudi ni več opravičen ne nastopati, ne sklepati kupčij v našem imenu.
Ljubljana, dne 22. aprila 1922.
Gospodarska zveza r. z. z o. s. v Ljubljani.
Več dobrih ogljarjev
i sprejme. Naslov v upravi lista pod it 1475,
Pmrtam* Okrog SODO kg dobrega SENA m riuualll. konje in 30(10 kg za govedo — •500 kg SLAME in 1000 kg SKOPE (slame za streho). — RUDOLF PETERLIN, Komenda pri Kamniku.	1523
Dobro ohranjen KOZOLEC proda
JAKOB SUHADOLNIK, Niževee 14, p. Borovnica, j
Krijte svoje strehe s
?i
SPLIT"
Anonimno društvo za cement-Portland
Prodajalne:
Ljubljana: ,Obnova', gradbena
družba z o. z. Kamnik: Rnt. Stergar Kočevje: Peter Petsche Kranj: Franc Dolenc Novo mesto: JI. Pauser Radovljica: Oton Homan-a nasl. Šimnic
Prostovoljna Javna dražba.
POSBSTVO, okoli 26 mernikov posetve (10 oralov), enonadstropna HISA in vsa gospodarska poslopja zidana in krita z opeko, se dne 80. aprila ob 1. uri popoldne na Ucu mesta v SKNICI Stev. 9 pri Medvodah JV proda. "Ve	1550
"Kupim ŠBEBBNEIcBONE
In jih dobro plačam. — J. P0LŠE, Ljubljana, Božna dolina štev. 106.____1496
JfflP- V prijaznem kraju blizu železnice
z nekaj zemljišča, z malim gozdom, v bližini Bleda ali Radovljice. Kupim tudi ZEMLJIŠČE brez hiše, ako je na lepem kraju. — Ponudbe s ceno pod: K. S. poštno ležeče Jesenice, Gorenjsko.
Naprodaj je v bližini dveh rudokopov: Kisovec in
Šumnik srednje POSESTVO ^
v dobrem stanju: hiša. HLEV, KOZOLEC in lep GOZD. 20 mernikov posetve. Dva lepa sadna vrta in lepi travniki. — Vež pove lastnik: VALENTIN LIPOVŠEK, Semnik št. 40, p. Medija-Izlake. 1498
Gotovo si prihranite precej denarja,
ako kupujete v trgovini
»Pri Ivanki« F. & I. GORIČAR,
Ljubljana :: Sv. Petra cesta štev. 29
ki ima v zalogi fino blago za moške in ženske obleke, etamine, batiste, blago za kmečke oblekce, svilene robce in šerpe, Bale za neveste v veliki izbiri in nizki ceni, narejene oblekce za birrhanke po najnovejšem kroju, otroške oblekce, bluze, predpasnike, spodnja obleka, narejene moške srajce, — ovratnike, kravate in razno drugo blago. — Jff- Vzorci se ne razpošiljajo. "3Bc 1537
Trgovskega učencaiz Sr
sprejme JOSIP FARKA.Š, trgovina t mešanim blagom, SV, JURIJ ob Sfavnici.	1536
Po najvižji ceni prevzame na vsaki postaji in
5? £? KOSTANJEV LES
ETpotin 1/unnilr kostrivniška slatina,
ridllli J\Upl(lft podplat pri Rogatcu. 1557
PFRIPA samostojna delavka, se ta-rCmUfl, koj sprejme v stalno službo. — Ponudbe na upravo hotela >SL0N«, Ljubljana.	1542
Mlatllnice, vratila kosilnice, slamnreznlco, Hstil-nilio, mline in stiskalnico za s.nljo in grozdje, brano, pluge, sesalko in cevi mrežo in tico za ograje, stroje za mešanje betona, železne blagajne, razstreljiva traverze, Sine in ceracnt, štedilnik« ia posodo; to vse in razno drugo ieleznino dobite vedno pri stari tvrdki p^g StlipiCa
1344 v Ljubljani, Gosposvetska cesta 1.
Mlinarji! Sa8r; SLS Mlinarji!
če kupite mlinska sita dobra,
, katera razpošilja or tudi riavo in
J Dolinar,
prava in trpežna, katera razpošilja volnena, židan.i in žimnata, kakor tudi riavo in belo konteuino, samo prvo- | nflliflOI' samo prvovrstno robo ** UUIIIImI , vrstno robo Znižane cene t Se t je - Mod vode. Znižane cene t
NA VELIKO IN MALO 1
poročamo najboljše šivalne stroje
za rodbinsko in obrtno rabo, potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje. — Edino pri: JOSIP PETEL1NC, Ljubljana, Sv. Petra nasip Stev. 7.
GOSPOSVETSKA CESTA 2, LJUBLJANA šivalni stroji in strogi za pSotenje.
Izborna konstrukcija in elegantna izvšitev ls tovarne v Lincu. Ustanovljena 1. 1867. Doslo je ravnokar večje število strojev za vsako obrt. Vezenja poutuje brez-plače o. Pisalni stroji ADi/Etf. Ceniki zastonj In tranko. Kolesa lz prvih tovarn: Dtirkopp, Stprla, VVaiienrad.
m VRHNIKI
se Se vedno dobi poceni ln dobro blago na stojnici trgovine
Moško blago za obleke, črni tuskin, kamgarn, Sevjot črn in moder, rujavo ia sivo če3£o blago, močni cajg za obleke, žamet vseh barv. — Lepa izbira za ženske spomladanske obleke, najnovejši vzorci za narodne noše, blago za predpasnike. Ženski Sevjot v vseh barvab, različno perilno blago, ruiava in bela kontenina, klot črni In barvani. — Vsake vrste rute, šerpe, svilnate in delenaste, volnene ln delavnlSke rute, posteljne odeje, dežnika, izgotovljene moške obleke, spodnja hlače ln srajce, kravato ln drugo k tem spadajoče blago priporoča	M. MaiavaŠiC.
Projekte kakor tudi izvriitev
vodnih naprav
sa lzkorfiCan{e vodnih sil po
najmodernejših principih na podlagi 25 letnih izkušen] v pred-metni stroki
>tSLOGRAD"
slovanska gradbena In Industr. d. d. LJUBLJANA,
tehnična pisarna ▼ tovarni KerSlC, Spod. Slika. — Telefou interurban Stev. 180.
Poroč. prstani Double verižice Stenske n e Budilke Že aie ure Uhani Najstarejša trgovina ur. zlatnine tn
»utrnili P, ČUDEN
LJUBLJANA 22, Prešernov« 1
Zfilitevaite ponudbe!
U
... s
p o
Župnik za svojega brata Amerikanca. Kupim tudi samo gozd ali vetji travnik. Piiite na upravmštvo »Domoljuba« pod imenom: »Župnik 1149«._
No pustite, da Vam teže voda neizrabljena mimo
hi5°' Električne naprave
spadajoča dela izvrši najsolidneje in najceneje Joie MarkeS, konces. elektrik na Jescnicah, Gorenjsko.
Točua postrežba! — Zmerne cenel - Za vsako pojasnilo so obrnite na moj naslovi	ldlft
KOSTANJEV LES
prosto vagon in več.e mno-Une v go/.iu, kupi J. POGAČNIK, Ljubljana, Dalmatinova ulica št. 1, 1. nadstr. Posredovalci se dobro plačajo. 150
Izdelovanje innaj-več:a zaloga
kilnfih pasov
trebušni pasovi, pasovi za i troke. Zaloga blagu iz gumija za babice in bolnice,gumnevih I nogavic in blazin. Umetne noge. roke itd. Za gg. zdravnike zaloga vsakovrstnih Instrumentov. Za obila naročila te priporoča :
STANISLAV PONUtVAR, prej Piohnvski, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 33. Periklanje, popravila, bruSenJo.
kož, obraza, vrntu, rok, kakor tudi lepa rast las se morejo samo skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera pripoznauja so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Feller:
»LLSAt j.'LIJNO MLEČNO M LO najbolje blago, najfinejše „milo lepote"; 4 kost z zaino tom in poštnino 1^0 K.
»ELSA« OBRAZNA PO-MADA odstrani vsako nečistost kože, solnčne pege, zaiedance, nabore itd., naredi kožo mehko rožnato-belo in čisto: 2 porcelanasta lončka z zamotom m poštnino 80 K.
»ELSA« TANOCHINA POMADA ZA RAST
LAS krepi kožo glave, prepiečuje izpadanje, lomljenje in ceptev las, zaprečuje prhut, prerano osivelost itd,; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 8) K.
PRODAJAiiCI ako naročijo najmanj 12 kosov od jednega predmeta dobijo popust v naravi.
H»„Z„N™JL"ilnoJ?'8ko24K: Brk»m« I0K; najfinejii Heva-pader r>r. Klugcra v velikih originalnih skatnljah 40 K: najlmoisi HeKa zobni prašek v pntent ikatljab e08p? T vrcžicab 8 K; zobni prašek v ??Sr 'hm1JF; v vr'"Icah • B: Sarhet diševa za perilo na fin«?«i	" 1b"6.8K; rnmenilo 12 listkov 48 K;
na lmsiai parit.ra po 48 in 60 K; Mo6n» voda za la.e BO It, Za t« rasna predmeto »a zamot in p®Stnina posebej računa.
EUGEN V. FELLER, lekarnar Stubica donja, llaa trg 16, Hrouaiko.
spalne in jedilne sobe, pisarniške oprave, fotelje, klubsko garniture, modroce, kuhinjske opravo, železne postelje, velike in otroško, vsake vrste, po nizki dnevni ceni priporočata BRATA SEVER, Ljubljana (Kolizej), Gosposvctska cesta 13.
Hlode, gojzdove, trame, desk« in drva t^^TOfltf
prod sodnijo. - Plačujejo se najvišje dnevne cenj
mifii-podgaiie sfen.CR- .Crrrisi in V8a 4ol
zen mora poginiti ako porabljati moja najbolja preizkuš. in splošno hvaljena sredifo, kot: proti poljsk. in hišnim mišim 16 K, za podgan, 20 K, za ščurke, 26 K, za stenice 15 K, uničev, uj, ljev 10 in 20 K, proti mrčes. 10 in 20 K, mazilo prol) ušem pri ljudeh in pri živini 10 K, za uii v oblek) in perilu 10 in 20 K, tinkt, proti mrčesuna udi. in na zelenj. 10 in 20 K, proti mravljam 10 in 20 K. Preprod. popust. Pošilja po povzetju Zavod za ekip M. JONKER, Pelrinjska ul. 3, ZAGREB 1.
csaEEaaoccuanacicscicanaaaaacjcannibnaaaa
0 o
D D D 0 a
D
0 n a
n
Ustanovljeno 1869
Ustanovljeno 1869
najdete veliko zalogo pri nakupu
manufekiurnega b!aga
za moške in ženske obleke, perilnega blaga, sifona, najboljše vrste cefirja za bluze in srajce, novosti v rutah, kakor tudi vse drugo v to stroki spadajoče blago, pri občno znani solidni tvrdki
R. MIKLAUC,
mannfakturna trgovina Pri š':ofu Ljubljans, linserjeva ulica, Medarska ulica, Pred Škofijo.

Produktivna zadruga ključavničarjev in sorodnih sfroV
registrovana zadruga z o. z. s sedežem na Ježici pri Ljubljani
obvešča p. n. interesente in občinstvo, da je začela z dnem 115. afUriSom 1922 poslovati.
Izvrševnla bo vsa v gorenjo stroko spadajoča dela in popravila. Nakupovala, popravljala, prodajala in montirala bo vse vrste strojev. Izdelovala bo vse vrste cerkvenih ur, in tehtnic, ter žično mreže po naročilu. — Za vsa dela'jamči zadruga in jih bo solidno zai ačunavala. — 1427
Splošno znana manufal^urna trgovina
Cogar Kalan t) Kranju
se je preselila
v svojo Hišo na Glavni trg štev. II?
(prej člrogerija Šinkovec)
Priporoča s« cenje-rtomu občinstvu v na-daljni obisk, zagofav« ljajoč znižan« cene, l?er ne bo ogromnih stroškov najemnine-
i
/Najboljše in najtrpežneje manufakt. blago kupite pri
Oblačilnici za Slovenijo v Ljubljani
Oglejte si naše skladišče I Pro i • 'm -n drobno je v Ljubljani, Stritarjeva ul. s-Glavno skladišče j e v Kresiji (vhod iz L,ingarjeve uL i/l.)
Zadružno podjetje! - StojI lt svojim!
S
e
a
9
9
Izdaja konzorcij »Domoljuba«.

Odgovorni urednik Anton Ssinik v Ljubljani,
Tiska Jugoslovanska ttokM»»
/