Političen list za slovenski narod.
F« polti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr.
%	in ou uicocvi a. g tu. »v .t.
V administraciji prejeman velJU: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., 8 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2.
za četrt leta več na leto.
Naznanila (inserati) «e sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
TredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob
'/»6. uri popoludne.
Štev. 219.
V Ljubljani, v ponedeljek 24. septembra 1888.
Letiiilt XYI.
Evropsko ravnotežje.
A Jako občutljiva je v zadnjih letih politična tehtnica, na kateri se tehtajo prijateljske zveze evropskih držav. Ako se snideta dva državnika, se že premiče na jedno stran jeziček na tehtnici, in na nasprotni strani je šumenje in vervenje po vojašnicah. In ni čudno! čemu pa ima Evropa v obrambo miru in svetovne sreče v orožji 22 milijonov svojih mladih sinov?
Grozne žrtve za ljubi mir! Res, da vseh 22 milijonov vojakov ne stoji z bodali na puškah in topovi na mejah držav, ker vsaka ima mirovno in vojskino merilo za svojo moč, vendar tudi v mirnem časi armada požre velikanske svote, katere davkoplačevalci nabero po mnogem trudu in delu.
Ker pa so vse države brez izjeme do vratu v dolgovih, ker vojska stane v vsakem slučaji ne-brojne svote in ker države že v mirnem časi komaj plačujejo potrebne troške za državni stroj, zato pa vsaka mirno v pesti drži meč in se ga ne drzne vreči na tehtnico, da bi motila evropsko ravnotežje.
Stari tehtničar ob Sprevi, ki pazljivo gleda na tehtnično ravnilo, nategne tii in tam dolge svoje obrvi in zgrbanči čelo, ako mu mladi nemirneži motajo vrvice na tehtnici. Akoravno pa ima v znanem stolpu za prvo potrebo precej milijonov, se vrata do zaklada ne odpro, marveč rjave na težkih tečajih.
Oboroženi mir je torej oni nežni otročiček, ob čegar zibelki sede evropski državniki ter mu pojo sladke pesni, da dremlje v mehki pirniei. Ali če se jeden varuhov oglasi, zbudi se dete in v štiriindvajsetih urah stopi lahko na noge kot bojna furija, ki strese svet in pustoši z ogujem in mečem širne pokrajine. Človek bi torej mislil, da možje ob zibelki evropskega miru tiho sede, boječ se bojnega krika, a temu ni tako. Na vshodu in zahodu, na jugu in severu bliska se vedno in straši politične vremenske proroke.
Kakor ptiči-hudourniki letajo nad vodami sen-začna poročila; na zidovih nabijajo se naznanila o novih mirovnih zvezah in evropskih koncertih, ki
pa navadno z rezkim glasom pretresajo mozeg in kost.
Iz Sofije — gotovo iz kalnega vira — pošlje časnik mej svet poročilo o položaji, in na evropski šahovi deski tekajo skakači in tekači, kraljice in kmetje na vse strani. Za tem poročilom pride drugo od Zlatega roga, in zopet je drugačna podoba na šahovi deski. Kamenček pa, ki vedno premiče jeziček na tehtnici in moti ravnotežje, je v prvi vrsti Bolgarija. Rusija — tako se nam zdi — drži v rokah ta kamenček ter ga polaga sedaj na to, sedaj ua drugo stran tehtnice.
In tu prinese poučen list najnovejše poročilo: Nemčija ne bode branila avstrijskih koristi na iztoku, ker je Rusiji na Balkanu in v Mali Aziji pustila proste roke, zato pa sme na zapadu delati po svoji želji. Le Danija je še pod ruskim varstvom, Belgija, Nizozemska in Švica pa so prepuščene bližnji usodi. V slučaji nemško-francoske vojske ostane Rusija nevtralna, in da Anglija svojih pomorskih velikanov ne popelje na bojni ples, dobi gospodstvo v Egiptu, otok Cento, in če treba za nameček še nekaj turške zemlje.
Človek naj sedaj presodi položaj evropskih držav! Vpliven list objavi novo poročilo, in ves položaj je zopet drugačen. In vendar je gorenje poročilo nezanesljivo. Verojetno je vedno, da Rusija ne bo sklepala zveze s trancoskimi raaikalci, ki vsak dan menjavajo barvo in misli. Gotovo je tudi, da Aleksander III. tudi zaradi »zanimive" Bolgarije ne bo pričel boja, ker bi se razvnela svetovna vojska, ki bi uničila blagostanje vseh držav. Trditi smemo, da je sedaj poleg Avstrije Rusija edina država, ki najmanj želi vojske, akoravno ne prezira tudi najmanjših prememb na političnem obzorji. Nikakor ne moremo verjeti, da bi bila katera država Nemčiji predložila „carte blanche" v zapadni Evropi, tudi ne Rusija za protiuslugo na iztoku. Rusija tudi brez Bismarckovega dovoljenja pšenico žauje v Aziji. Nasprotno pa tudi Nemčija ne bode na zahodu storila koraka brez dovoljenja zaveznih držav. Ko pa bi Nemčija hotela osvojiti Švico in Belgijo, zmleti bi morala prej mej kamni francosko moč. Če pa je tudi izumrl pojem evropske narodne dru-
žine, četudi se bo evropsko ravnotežje popolnoma predrugačilo, vendar ne Avstrija, ne Rusija in tudi Italija ne bo dovolila, da bi Nemčija popolnoma strla Francijo, ki je in ostane važen faktor za evropsko ravnotežje, časi so sicer resni, a vendar na toliko, da bi se morali bati velike vojske v bližnji prihodnjosti.
Politični pregled.
V Ljubljani, 24. septembra. Notranje dežele.
Grof Kalnokij je došel iz Friedricbsruhe na Dunaj. O čem se je posvetoval z Bismarckom, seveda ni znano, vendar pa je trditev „Hamb. Corr." jako verojetna, da sta šla Crispi in Kdlnoky v Friedrichsruhe po pojasnila o izidu posredovalnega poskusa cesarja Viljema v Peterburgu glede bolgarskega vprašanja.
Trgovinski minister je naročil generalnemu nadzorstvu avstrijskih železnic, naj času primerno predrugači določbe o refakcijah. Dotično delo se je takoj pričelo.
Gališki deželni zbor je izročil propina-cijsko predlogo odseku 25 članov.
Zavarovalni sovet, kojega člani so bili nedavno imenovani, imel bo svojo prvo sejo dne 8. oktobra, potem pa se bo konstituvoval. Predsednikom bo skoraj gotovo izbran dvorni svetnik Kaan, podpredsednikom pa kakov člen industrijske skupine.
NiZjeavstrijskemu deželnemu zboru je predložila vlada postavo, ki uvrščuje mej obli-gatne predmete zgornjih realk tudi krščanski nauk.
Tnanje države.
Avstrijski generalni konzul v Peterburgu uradno preklicuje vest ruskih listov, daje Avstrija uvedla strogo kontrolo potnih listov pri vseh ruskih podložnikih, ki prekoračijo avstrijsko mejo. Vzlic temu pa opominja »Journal de St. Pet." vse Ruse, naj si preskrbe potne liste, da se^obvarujejo neprijetnih sitnostij.
»G e r m a n i a" priobčuje pismo papeža Leona XIII. predsedniku freiburškega glavnega shoda, Miillerju v Koblicah; sv. Oče se v njem zahvaljuje za izjave freiburških katoliških zborovalcev, koje so mu bile veliko tolažilo v nezgodah, skrbeh in dolgotrajnem boji za obstanek in pravice cerkve.
LISTEK.
Ponedeljsko pismo.
Prišel je kvaterni teden in ž njim sv. Matevž. Zdaj je razven surovine vse zrelo, treba je vse pospraviti in ob enem ozimno žito vsejati. Da se davkar in upnik vsaj nekoliko potolažita, je treba pridelke posrebriti, če se še niso; sicer se je pa to že večjidel zgodilo, ker mi nimamo navade čakati, da bi se nam v pšenici zaredili molji, ali da bi nam iižol splesnil. Sv. Matevž je za nas nekaj tacega, kakor za vas v mestu prvi dan v mesecu, ko žaujete sad svojega mesečnega truda, premišljujoč, kako bi svoje kljuke poravnali in kako bi za pri-hodnjost poskrbeli, da bi vsaj do petnajstega ne zmanjkalo, ker se ravnate po zgodovinskem načelu, da človek ne živi samo za sedanjost, ampak se mora, da se ohrani kontinuiteta, vedno ozirati na preteklost in ob enem skrbeti za prihodnjost.
Gotovo Vam ustrežem, g. vrednik, ako Vam o letini kaj povem. Krompir je že še, in mislim, da
ga bomo izmej vseh pridelkov najbolj rabili za kuho in nekaj ga bodo še pujski dobili za prikuho. Ko bi bili Vi zdravnik, bi Vam o krompirji molčal, ker zdravniki ne marajo o njem kaj slišati; da, nekateri še celo trdijo, da bi bilo bolje, ko bi krompirja nikdar Evropa spoznala ne bila. Sicer pa zdravnikom tudi ni dolg čas, ako imajo dosti posla. Ajda ni nič prida. Ranjki Bregarjev oče so pravili: »Z ajdo le zgodaj v zemljo, sv. Aleša ni treba čakati." Letos pa zgodnja ajda pri nas še semena ne bode dala, pozna bode nekaj bolja, ako bo te-le dni še kaj pribrala. Proso kar od tal ui hotelo iti, in pri nas imamo proso le tačas radi, kedar je treba živino na nasad (kopo) vleči; letos je pa gori stopila kakor v hlevu čez prag. Turšice nam ne bo zmanjkalo, ker nismo na polento navajeni. Fižola je bilo že še nekaj; ali to je križ, da je fižol tačas drag, ko pri nas zori; ko pa pri nas dozori, je pa precej po 2 gld. stari stot cenejši, kakor bi se ves svet bal naše konkurence. Detelji ni nič reči, a semena za prodaj pa tudi ne bo. Za lan pa še skoraj povedati ne morem, kako je obrodil, ker se nihče zanj ne zmeni. Odkar se na kmetih po gosposki
nosimo in na Angleškem ali v Brnu za nas predejo in tko, seje se lan le toliko, da popolnem iz navade ne pride. Zdaj znajo naše mlade gospodinje toliko presti, kakor mlade mestne gospe kuhati in šivati. Lan je najboljši termo- ali barometer za narodno nošo; kolikor več je lana na njivah, toliko manj je narodna noša v dotičnem kraji izginila, in kjer ni več lana, tam je že šla rakom žvižgat.
Strnenega žita sploh se je kaj malo naželo, rži pa skoraj nič. Staro pravilo je, da se za rž sejati kvaterni teden nič ne mudi, ali letos je baš zgodnja rž še nekaj veljala. Zato imamo pri nas pregovor: kmet se nikoli ne izuči. On nikoli ne ve ali bi bilo bolje zgodaj ali bolje pozno sejati, ker ne vč kakšno vreme bo. Pa izučil bi se rad, zato kupuje pratike. Pratikarji sicer dobro vreme zadenejo, ali letnice skoraj nikoli ne zadenejo. Isto vreme, ki so je za letos postavili, bo gotovo enkrat v prihodnjih petih ali desetih letih, a leta ne morejo natančno določiti. Godi se jim tako, kakor nam pri loteriji. Kedar s« nam kaj važnega sanja, precej prave številke pogodimo, ki gotovo pridejo na Gradcc, če jih mi stavimo na Trst, ali pa pridejo na Dunaj, če jih
Srbski ministerski predsednik Kristic je razposlal vsem okrožnim prefektom okrožnico, v koji se odločno preklicuje vest o ministerski krizi. — Dne 22. t. m. je odpotoval minister zunanjih zadev, Mijatovič, h kralju v Gleichenberg.
Akoravno nadaljuje bolgarsko časopisje razprave o makedonskem vprašanji, vendar to nikakor ne more vzbujati vznemirjenja, ker je bolgarska vlada na dotično interpelacijo naznanila Turčiji, da je v tej zadevi popolnoma pasivna. »Svoboda" je le glasilo vladne stranke, ne pa vladno glasilo. — Načevič se je povrnil v Sofijo. Več višjih uradnikov mu je šlo nekaj kilometrov naproti ter ga prisrčno pozdravilo. — Štiri člane belovske roparske čete je vjelo bolgarsko orožništvo, ostale lopove pa, ki so prekoračili srbsko mejo, zgrabile so srbske oblastnije ter jih izročile Bolgariji.
Ruski minister javnega prometa se je izjavil pri otvorjenju železniške proge Samara-Ufa, da bo z vsemi močmi delal za podaljšanje železnice Čez Ornsk, Tomsk in Krasnojarsk do Irkucka.
Da v Nemčiji ni popolnoma zatrt socija-lizem, kar tako radi naznanjajo svetu uradni in poluradni listi, priča dogodek, ki se je pred nekaterimi dnevi vršil v berolinskem mestnem svetu. Na dnevnem redu je bil predlog, da se na javnem prostoru postavite sobi obeh umrlih cesarjev. Odbornik Kiinert je pobijal ta nasvet ter rekel mej drugim: »Najmočnejša politiška stranka v Berolinu je proti-inonarhična in republikanska. (Veliko vznemirjenje.) S tega stališča moramo moža, koja hočete proslavljati, smatrati zaščitnikoma državljanskega kapitali-škega sistema, zoper koji smo sklenili bojevati se na smrt in življenje. (Velik ropot in klici: »Znorel je!" »Bedasto!" »Nesramno!" itd.) Za nas govori pamet in veda, za vas le navada iu sila!" — Seja je prenehala mej veliko razburjenostjo.
Francosko časopisje se jako živahno bavi z načrti, kako bi se mogla po parlamentovem sestanku spraviti v mirno vodovje državna ladija, okrog koje buče sedaj nevarni valovi. Pri tem seveda se čitajo ravno nasprotni predlogi. Eni zahtevajo, naj se odstrani Floquetovo ministerstvo, drugi so zopet zoper ta nasvet, ker bi bil tak korak le voda na Boulan-gerjev mlin. Največjo pozornost obrača na-se vspored, koji priporoča »Parti National" svojim republikanskim somišljenikom; vspored obsega nastopne točke: 1. Uvedejo se zopet volitve po arrondisse-mentih, kar je želela v zadnjem zasedanji večina republikanskih generalnih svetnikov. 2. Ministerstvo Floquetovo se odstrani. 8. Sestavi se nov kabinet poglavitno iz zmernih elementov zbornične levice in senatnega levega centruma; glavni nalog ministerstva naj je razpustitev zbornice. 4. Nove splošnje volitve se razpišejo na mesec marcij. 5. V interesu javnega pomirjenja se odpravijo postave o pro-gnaustvu. 6. Objavi se manifest, ki bo naznanil Franciji, da se je preživela tesnosrčna strankarska politika in da bo republika odslej gojila možato narodno politiko. — Konservativni listi izražajo nekako svojo zadovoljnost nad tem vsporedom, vendar pa dvojijo, da bo imel praktične vspehe. — Mor-narični minister se je izjavil v proračunski komisiji, da bo odstopil, ako se bo znižal mornarični proračun.
Grški minister zunanjih zadev, Dragumis, je zahteval od Turčije kategorično pojasnitev v zadevi grških ribičev. — »Ephemeris" zatrjuje, da bo oborožena mornarica za gotovo izvršila demonstracijo zoper Turčijo.
Rumnnski vojaki so po večdnevnem trudu zadušili kmetsko vstajo v botušanskem okraji. 173 kmetov, ki so bili vodje vstajnemu gibanju, odpeljali so v zapor.
Iz Afganistana se poroča: Izak kan je v Mazarišerifu blizu Balka. Njegov sin prodira z vojno počasi proti Kabulu. Abdurrhaman še živi ter je v Kabulu; njegov sin hiti z vojaki proti vstajnikom. Sovražni vojni loči le nekaj milj, spoprijeli pa se še niste.
nn na Trst in Gradec zastavimo. Včasih pa sicer precej ne pridejo ali med letom se gotovo kje vzdignejo.
Vidite, g. vrednik, mi smo ravno tako prebrisani, kakor isti profesorji višje matematike na Dunaji in v Budimpešti, ki se po časnikih bahajo, da prav po ceni prave številke povedo. A ker matematika vedno napreduje, zato uteguejo profesorji tudi kmalu »pogruutati", kje in kedaj se bodo prave številke vzdignile. Kedar Vi, gosp. vrednik, v časnikih na kako tako oznanilo naletite, mi brž odpišite. Mi v naši vasi, dasi zdaj jako malo stavimo, bomo se brž obrnili na dotičnega profesorja iu da mu bo treba manj plačati, mu bomo že prave številke poslali, da nam bo le povedal, kdaj in kje naj jih stavimo. Naši kmetijski dohodki bi sicer nam zadostovali, a ker davkarju in upniku ne zadostujejo, zato se moramo ozirati po novih denarnih virih. Torej le skrbite, da kaj kmalu kacega vele-učenega profesorja iztaknete in vedno Vam bo hvaležen Vaš	S—n.
Izvirni dopisi.
S Pivke, 22. sept. (Odgovor na dopis iz Trnja v »Slov. Narodu".) Najdba nove podzemne duplje blizu Trnja je postala zanimiv in stalen predmet razgovorov in dopisov. Kaj čuda, če sem tudi jaz začutil potrebo kot bližnji sosed pogledati si ta čudotvor naravni. Nadejal sem se za trdno, da vidim kaj posebnega, kajti zašumela je po vsej okolici hvala in slava o najdeni jami trnski. Eden je pripovedoval, da daleč presega postojinsko jamo tako glede lepote kapnikov, kakor glede prostornosti votlin. Drugi je pritaknil, da je ena dvorana v jami tolika, da se z lahka v njej zasuče šentpeterska cerkev itd. Napotim se tedaj dne 12. t. m. ob 9. uri dopoludne — po zaužiti kavi, torej.trezne glave — proti Trnju. Spremljal me je prijatelj, duhovnik, slučajno pri meni bivajoč in tudi radoveden na novo znamenitost pivške kotline. Pod vtisom, ki ga je učinilo na naju obadva obiskanje trnske zijuti, sem napisal kratko poročilo za »Slovenca". Ta kritika, ki je tako britko ožarila »najditelja in lastnika jame" g. Stipka Jelenca, je moja osebna zadeva iu vred-ništvu časnikovemu ne gre očitati pristranosti, ker je moje poročilo, ki mu je poprej došlo, pred poznejšim priobčilo. S svojega stališča ostanem pri tem, kar sem pisal, da namreč jama trnska ni vredna, da kdo leze vilnjo. Potrjujem samo to, da so notri res videti kapniki obojne vrste, vmes nekateri lepi, toda še senčna senca niso v primeri z onimi v svetovnoznani postojinski jami. Občudujem bujno domišljijo nekaterih jamskih obiskovalcev, ki so videli toliko krasnih skupin in figuric. Moje slabotno oko jih ni zapazilo, — morebiti zavoljo nezadostne razsvetljave. Jaz in tovariš sva se izpod sv. Trojice domovgrede smejala drug drugemu, da sva sedla na limanice in v Trnje šla po »april". Zadovoljna pa sva bila vsaj s tem, da nama je po dobrem spe-hodu izvrstno dišala opoldanja južina.
Iz srca obžalujem, pa pomagati ne morem, da jama, kakoršna in kolikoršna je sedaj, na me, ki sem šest potov videl postojinsko, vkljub vsej reklami, ki se je zanjo zasnovala, ni napravila ugodnišega vtisa.
Pri vsem tem pa nikakor nečem kratiti zaslug g. Jelenca, najditelja in preiskovalca nove jame, kateri želim trajno in sijajno prihodnjost.
Čas je najbolj zanesljiv in nepristranski kritik. Videli bomo, kaj ta prinese in poreče. Drznem pa se gojiti mrvico upanja, da bode mojo misel o trnski jami, če ne do cela opravičil, vsaj po milosti sodil.
Iv. Podboj, patentovani dopisnik »Slovencev".
Iz Vinice, 20. sept. Ko sem pred blizu petimi leti prišel v Vinico ter stopil tudi v farno cerkev, obšla me je neka notranja otožnost, ko sem videl hišo božjo v tako zanemarjenem stanu; skoraj še varno ni bilo notri maševati. Misliti se je torej moglo na resno popravo hiše Gospodove, kar se je tudi leta 1886 zgodilo, l;o se je cerkev prezidala. Da je bilo zatem varneje v cerkvi, se sploh razume, a bilo pa vendar še veliko, veliko pomanjkljivega, stranski altarji so bili slabi, veliki tudi, ni bilo ob-hajilne mize in še marsikaj druzega. Leta 1887 napravil se je nov križev pot, krasen cerkven kras, popravili so se stranski altarji, prebarvale orgije in še mnogo druzega. Letos tudi ni miroval naš preč. gosp. župnik. Čeravno nas je zadela o priliki požara tako velika nesreča, vendar na cerkev nismo pozabili, da se i tam začeto delo nadaljuje.
Preč. gosp. župnik je namreč dal popolnoma prenoviti veliki altar farne cerkve in 16. t. m. bil je ta blagoslovljen z navadno slovesnostjo.
Delo je izvršil ne samo ukusno, solidno, izvrstno, ampak popolnoma pošteno in v splošnjo zadovoljnost g. Jernej Jereb, kipar v Metliki, kateri je v svoji stroki res pravi mojster in vsega priporočila vreden posebno tudi radi tega, ker so njegove cene vzlic poštenemu delu vendar-le nizke.
Veselje navdaja človeka sedaj, ko stopi v hišo Gospodovo; vse je jako lično, snažno in ukusno prirejeno. Na glavnem altarji stojita poleg šestih velicih, tudi dva manjša svečnika in dva krasna tabernakeljska svečnika, stranska altarja imata tudi vsak po šest svečnikov. Vsi ti svečniki so med seboj enaki in lepo izdelani iz brona, kupil jih je gosp. župnik na Duuaji pri Mullerju. Da pa je ljudstvo tudi radi tolike olepšave cerkve hvaležno, pokazalo je dejanjsko dne 16. t. m. Že prej ta dan naznanjal je strel možnarjev iu vihrajoča papeževa zastava raz avonik, da bode drugi dan nekaj posebnega na
Vinici, in res privrelo je mnogobrojnega občinstva k jutranji in deveti sv. maši, pri kateri se je blagoslovil veliki altar. Pri obeh sv. mašah je bilo tudi darovanje, katerega so je vse ljudstvo vdeležilo in s tem pokazalo, če tudi ubožno, vendar radodarno, da po svoji moči skrbi za olepšavo hiše Božje.
Sedaj je delo dovršeno in za vse to moramo biti hvaležni v prvi vrsti Bogu, potem pa našemu preč. gosp. župniku Juriju, ki se tolikanj trudi za lepoto hiše božje. Slava mu 1
Tudi pri nas bomo v prvih dneh meseca oktobra praznovali 401etnico presvetlega vladarja. Ne bode ravno posebnih veselic, ker smo ubožni, ali to, kar bomo priredili, bo iz srca in ljubezni do milega vladarja.
Ob 9. uri bode sv. maša, katere se vdeleži šolska mladina, okrajni šolski svet in občinski zastop; pri sv. maši poje šolska deca. Po sv. maši pripel bode preč. gosp. župnik in predsednik okr. šolskega sveta na šolsko zastavo spominski trak z napisom: »Fran Jožefi. 1848—1888"; trak ima cesarske barve. Deca bode v šoli deklamovala, po-pevala in bode obdarovana s spominsko knjižico Tomšičevo in Spomenico. Da bodo tudi nekaj govorov gosp. predsednika in učitelja, je umevno. Bog daj lepo vreme, da se izvrši slavnost če tudi pri-prosto, vendar dostojno po naših skromnih močeh.
Tolažba.
Gradec, 20. septembra. (Nič — kot zavist. „Windische". — Dober s o ve t.) Tukajšnji laž-njivi Kljukec alias »Tagespost" se po Slovencem le količkaj važnem koraku, ki ga na političnem polji napravimo, same zavisti zvija kakor škorpijon, kedar mu na rep stopiš. S kolikošnim sovraštvom je opljuvala takoj tedaj gg. poslanca Kluna in Gregor ca, ko sta se v državnem zboru potegnila za zatirane koroške Slovence, je še povsod v dobrem spominu, kjer se ta lažipolni list bere. Prav s tako slastjo prinaša sedaj izjave nekaterih slovenskih občin koroških, ki obsojajo Kluuovo in Gregorčevo postopanje in koroški deželni šolski svet prosijo, naj le vse pri starem ostane. Jaz si druzega ne morem misliti, kakor da se take bedarije po Koroškem le na povelje gode. Jaz mislim, da »Tagespost" to dela iz zlobne zavisti. Kako je bila lažnjiva reva vsa bleda ob imenovanji dr. Poklukarja deželnim glavarjem, češ, kako smo že Nemci na Kranjskem ob vso veljavo, da nas niti za deželne glavarje več ne marajo, in kako je le mogoče, da bi se kranjska dežela ne pogreznila, ker bo njeno vodi-teljstvo v rokah Slovenca čiste slovenske krvi. No, svet ne more več dolgo stati; za taka mesta smo bili dosedaj vendar po teh krajih vedno le Nemci, ki smo zastopniki razumništva in kapitala.
V prav sličnih bolečinah zvijal se je ta pijonir prusijanstva na Štajerskem in Kranjskem te dni v dopisu iz Ljubljane, v katerem se mu sporoča, da postane g prof. Leveč adlatus c. kr. deželnega šolskega nadzornika g. Smoleja, in to samo po »porfidnosti" Slovencev, da ga bodo kasneje tem laglje na Smolejevo mesto posadili, češ, ta že znd in je vajen, naj ostane! Torej tudi za to prevažno mesto ni več sposobnega Nemca v Ljubljani! No, ob takih okoliščinah bode bivanje Nemcem na Kranjskem čedalje bolj neznosno!
Če Nemci mislijo, da je njihov nalog in namen na Kranjskem le t&, da bi povsod prve službe zasedali, potem naj le kopita pobero in gredo, nihče ne bo jokal po njih! Učimo se od njih, kako je treba pri oddaji boljših služeb tujca, zlasti ako je druge narodnosti, odrivati. Kjer je na Štajerskem kaka boljša služba, recimo: knjigovodska, ravua-teljska, prigledniška ali dopisovateljeva, naj si bo v hranilnici, tovarni, pri občini ali pri trgovcu, razpisana, povsod je že v razpisu opazka: nemška narodnost pogoj! Le službe diurnistov odprte so Slovanom na Štajerskem in druge slične, ki ne presegajo 45 gold. mesečnih, in še teh ni veliko! Kako pa je pri nas? Ozrimo se po tovarnah, poglejmo po prodajalnicab, povsod so prve službe, ki človeka pošteno rede, v rokah tujcev, naših najhujših nasprotnikov. In zakaj je tako? Ker je med nami še vedno veljaven pregovor: »Nemo pro-pheta in patri a". Vendar pa bi bil skrajni čas, da se tudi tu na bolje obrne!
Ob malem Šmarnu so napravili štajerski nemški pevci v Gradci shod, oziroma sošel se je tako zvani štajerski »Siingerbund", s katerim so bili pa posebno nemški pijonirji iz slovenskega Štajerja vrlo nezadovoljni, ker se Gračani in gorenje-štajerski
pevci niso kaj prida za nje brigali. Da, še več; kakor neko nemško pevsko društvo v nekem celjskem listu toži, so jih v Gradcu pri petju naravnost razžalili. Ko je namreč dotično društvo pelo, rekli so baje Gračani: »Lejte no, saj »Windische" tudi prav dobro pojo." To, pravi dotični list, je grozno raz-žaljenje dolenje-štajerskih nemških pevcev in to tem več, ker je po celem svetu znano, da so dolenje-štajerski Nemci vstrajni in nevstrašni branitelji nem-štva ondi.
Predno končam, dam Vam še dober sovet. »Tagespost" ob vsaki priliki piše, češ, da se še vedno zastonj vkvarja grof Taaffe mir in sporazum-ljenje med narodi napraviti. Gospod vrednik, vprašam A'as, komu je na tem ležeče, da se sporazumljenje še vedno ne posreči? Ali morda obrtniku, trgovcu, rokodelcu? Nikedar ne! Ali morda zasobnemu uradniku, ki si mora dostikrat na tujem kruha iskati, kakoršnega doma ni zanj? Tudi ne! Komu pa vendar? Nikomur drugemu, kakor radikalno-liberalnim poslancem in časnikarjem nemške narodnosti, katerim je hujskanje molzna krava t pravem pomenu besede, katera jih dobro redi.
niti ne mogel izvršiti ta zakon. Predlaga torej, naj se predloga vrne deželnemu odboru, ki naj z nova pretresuje to zadevo. — Cesarski liamestuik je oporekal Radejevim trditvam glede ciganov, kajti minister notranjih zadev je izdal oblastnijam več ukazov, ki omejujejo cigansko nadlogo; Radejev predlog je propadel s 23 proti 24 glasovom.
(Žalostno znamenje časa) jo pač to, če slišimo iz kakega kraja, da lastni stariši branijo svojim otro-
kom iti k šolarski sv. maši ali k napovedani spovedi šolarjev. Vsled neke dotične vloge knezo-škofijskega ordinarijata celovškega jo odločil minister za bogo-častje in pouk, da se katoliški učenci ljudskih šol smejo siliti k skupni božji službi in tudi k spovedi •in sv. obhajilu, čeravno bi njihovi roditelji ne bili e tem zadovoljni.
(Družba sv. Cirila in Metoda.) Prvi zvezek družbene knjižnice je dogotovljen. Obsega spomeniški spis za 401etnico cesarjevo: „Franc Jožef I. cesar avstrijski". Spisal prof. Hubad. Izvod po 15 kr., 100 iztisov pa 12 gld. Jako pripravna knjižica za razdelitev pri cesarskih slavnostih. Naroča se pri tajništvu družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. — Tudi »Vestnik" II. zv. je izgotovljen in se bo v kratkem razpošiljal.
(Poročil se je) danes dopoludne pri starem sv. Antonu v Trstu g. Franc Fabian, sin znanega tukajšnjega narodnega trgovca, z gospodičino M. Do 1 n ič ar j e v o.
(Trgatev na Dolnjem Krasu) začne se dne 3. oktobra ter konča baje v tednu dui. Ako ostane vreme tako ugodno, kakor je sedaj, nadejati se je dobrega vina.
(Slovensko gledališče.) Slovenskega gledališča d6ba pričela se je včeraj z AVilbraudtovim igrokazom : „Die Tochter des Herrn Fabricius", kateri je poslovenil g. Anton Trstenjak, davši mu slovensko ime: „S v e t i n o v a h č i". Ta igrokaz predstavljal se je včeraj prvič v našem gledališču, torej je bil novost našemu občinstvu. In vendar, kako malo občinstva je privabil v tesne prostore ljubljanske čitalnice; še gospodje deželni poslanci, katerim na čast je bila včerajšnja predstava, niso prišli, vsaj vsi ne, ker smo jih le malo videli. Dramatičnemu društvu se je pač tako zgodilo, kakor tistemu ple-menitniku, ki odlično gospodo povabil k sebi ua obed, in nobeden ni prišel. Dramatično društvo skrbelo je za letošnjo gledališko dobo ter je priredilo precej novih iger in igrokazov; nakopava si troške in dolgove, a v beli Ljubljani je mrzlo, zelo mrzlo, in kdor bi se potrudil izmeriti temperaturo domoljubne krvi, našel bi pri marsikaterem »odličnem" narodnjaku in »zastopniku" našega naroda najmanj 30 stopinj Reomirjevih. Da, da, mrzlo in premrzlo je v beli Ljubljani. Toda vrnimo se k včerajšnji predstavi. Wilbrandtova „Svetinova hči" je igrokaz, kateri ima za psihološko predstavo zelo žalosten dogodek iz človeškega življenja. Mamljivi blišč vnanjega sveta razdere srečo mej Svetino in njegovo soprogo, slovečo pevko Živero Slavčevo. G. Borštnik kot Svetina kazal nam je verno moža, katerega je pahnila žena od sebe ter ga gnala v brezupnost. Imel je težavno vlogo, ker je imel pred-očevati notranje življenje svoje in se tako ni mogel posluževati navadnih sredstev, s katerimi se pridobivajo efekti. Predstavljanje človeške notranjščine naj naše občinstvo premišljuje in občuduje, kajti ravno v tem je g. Borštuik predstavljalec, kaker-šnega si želimo in kakeršnega vselej radi vidimo na odru. Ploskanje in burno odobravanje bilo je dokaz, da zna naše občinstvo ceniti predstavljanje g. Borštnika. Gdčn. Z v o n a r j e v a, kot Rosanda Vernikova, obnesla se je zelo dobro. Zelo povoljuo je izvršila svojo vlogo tudi gdč. Gostičeva, kot Živena Slavčeva. Izmed ostalih gospodov ugajal nam je Slavko (Stojan) s svojim sonornim glasom in jasnim izgovarjanjem besedi. Vsakdo je lahko uvidel, kako lepo doni slovenščina v ustih tistega, ki jo lepo govori. G. Kocelj (Čuden), bil je na svojem mestu in nam je popolnoma ugajal ter je zopet utrdil svoj stari dobri glas. G. Danilo (Dragan), imel je tudi lepo vlogo. Videlo se je, da bi bil lahko izvrstno izvršil svojo vlogo, ako bi se je bil — naučil. Tako pa ni inogel doseči vspeha, katerega pričakujemo prihodnjič. Torej prihodnjič. Ostali so imeli maujše vloge (g. G. Nigrin, gg. Lovšin, Verovšek in Perdan) in so jih igrali primerno.
(O novi slovenski ljudski šoli v Trstu) piše »Edinost" : Večkrat že smo imeli priliko govoriti o »polenih, katere nam meče pod noge" slavni mestni magistrat glede narodnega šolstva. Ne čudimo se zatorej, da je dekretiral svojim spisom dne 19. t. m., da se ima vpisovanje v uovo šolo obustaviti, utemeljujoč to svojo naredbo s tem, da nima vodstvo še potrebnega dekreta od kompeteutne oblasti. — Tudi proti temu dekretu sl. mestuega magistrata vložila je naša podružnica družbe sv. Cirila in Metoda že utok na deželni šolski svet, trdeč, da: 1. vpisuje sedaj otroke le zaradi tega, da se prepriča koliko otrok se prijavi v to šolo. iu koliko uči-
teljskih sil bode potrebovala po vpisovanju nova Šola in 2. da ne odpre šole do te dobe, dokler ne dobi na temelju naučnega načrta in spričeval potrebnega učitelja, k temu obhodno potrebno dovoljenje. —
Nadejamo se, da bode i ta nenadna zapreka skoraj rešena. Vpisovanje dece nadaljuje se v ponedeljek dne 24. t. m. o že objavljenih urah ter smo prepričani, da se slovenski stariši oglase še v izdatnejšem številu ter izroče vzgojo svojega zaroda veščim rodoljubom. Odprtje šole objavimo o pravem času.
(Umrla) je gospodičina Adela Pagliaruzzi, sestra pokojnega pesnika »Krilana" in svakinja gospoda viteza Klodiča - Sabladoskega, v najlepši dobi. N. v m. p. !
(Na gimnaziji goriški) povišan je gospod profesor Anton Šantelj in ua realki Jakob Č e b u 1 a r v osmi službeni red.
(Ljubljanski kolesarji) skušali so se včeraj popoludne na cesti med Kranjem in Medvodami. Zmagovalca sta: G. Peter Majdič, ki je deset kilometr. predirjal v 21 min. in g. G. Kastner, kateri je štiri kilometre ceste prevozil v 9 min. 35 sekundah. Žal, da to dirkanje ni bilo brez nesreče.
(Posojilnica v Ribnici). Iz Rudolfovega se nam poroča: V dan 29. avgusta bila je v tusodni zadružni register vpisana tvrdka : »PosojilnicavRibnici", zadruga z omejeno zavezo in je za neomejen čas osnovana. Namen zadruge je: prejemati hranilne vloge na obresti, dajati posojila svojim zadružnikom, dobivati si denarna sredstva s svojim zadružnim kreditom. Člani uačelstva tej zadrugi, koji se v imenu tiste podpisujejo, so gg,: Fran V i š n i k a r, c. kr. okr. sodnik in dež. poslanec v Ribnici (načelnik) ; Martin S k u b i c, kanonik in dekan ; Janez Lovšin, trgovec; Fran E r h o v n i c, c. kr. biljež-nik, vsi iz Ribnice. V imenu zadruge podpisuje se tem načinom, da se podpišeta dva uda načelništva pod tvrdko, pisano ali s pečatom pritisneuo.
(Kanonično umešCenje.) Danes je bil umeščen na župnijo Trata nad Škofjo Loko č. g. Franc Petrovčič, dosedanji župnijski oskrbnik v Moravčah.
(Duhovske spremembe na Goriškem.) Č. gosp. Janez Klobovs, kapelan v Šempasu, pojde za vikarja na Trnovo; č. g. Franc Razpet, kapelan v Kanalu, gre kot tak v Cerkno; na njegovo mesto pride č. g. Janez Vidmar, kapelan v Štanjelu; č. g. Anton Slo k ar, novomašnik, je dobil kape-lanijo v Šempasu; novomašnik č. g. Janez Remec gre za kapelaua v Podbrdo; č. g. Alojz Brati na pride kot kapelan iz Podbrda v Štanjel. G. g. Angel Čargo, kapelan v Tolminu, postal je vikarij v Štržiščih; njemu naslednik bo novomašnik č. gosp. Janez Sedej.
(Cerkvena glasba.) Zložil sem 160 prediger za orgije. Za vsak tonovski način jih je 5; 40 prediger pa je zloženih v starih cerkvenih tonovih. Predigre so lahke, kratke, priproste in v cerkvenem duhu zložene. Za to obširno delo, ki bi služilo slovenskim gg. orgauistom v priročno knjigo, iščem si založnika ter ga prosim, da bi mi naznanil čestito svoje ime. Ker mi ni za dobiček na trudapolnem delu, naznanim, da naj bi bil čisti dohodek založnikova last.
Danilo Fa jgelj, učitelj na Srpenici (Primorsko).
(Občina Domžale) v zvezi s požarno brambo in veteranci domžalskimi priredi dnč 3. in 4. oktobra 1888 leta naslednjo slovesnost v spomin 401etnega vladanja Njih veličanstva presvetlega cesarja Franca Jožefa I. Vspored : Dne 3. oktobra:
1.	Ob 8. uri zvečer baklada, serenada in razsvetljava občine. Dne 4. oktobra: 1. Zjutraj rano budnica.
2.	Ob 8. uri zjutraj sv. maša. 3. Po sv. maši blago-slovljenje šolskega poslopja in šolske zastave ter odkritje plošče v spomin 401etnice vladanja presvetlega cesarja. 4. Odposlanje udanostnega telegrama. 5. Obed pri gosp. H. L. W e n z e 1 - u u. 6. Zabava na vrtu gosp. H. L. W e n z e 1 - n a.
Slavnostni odbor.
Narodno gospodarstvo.
Poročilo deželnega odbora o trtni uši na Kranjskem.
V peti seji dne 12. decembra 1. 1887. je slavni deželni zbor sklenil sledeče :
1. C. kr. poljedelskemu ministerstvu izroka deželni zbor zahvalo za napravo državne trtnice v Kostanjevici.
Dnevne novice.
(Dnevni red V. seje deželnega zbora kranjskega v Ljubljani) dne 25. septembra 1888. 1. ob 10. uri dopoludne. 1. Branje zapisnika IV. deželno-zborske seje 21. sept. 1888. — 2. Naznanila de-želno-zborskega predsedstva. — 3. Poročilo deželnega odbora glede osuševalnih del v dolini račenski. — 4. Poročilo deželnega odbora o podporah, ki naj bi se iz deželnega zaklada dovolile šolskim občinam za zgradbe šol. — 5. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga računski sklep deželnega zaklada za 1. 1887. in razkaz skupne imovine koncem leta 1887. — 6. Proračun deželnega zaklada za 1. 1889. Predloga de/,, odbora. — 7. Ustno poročilo finančnega odseka zaradi ustanovitve strokovne šole za šivanje čipek in umetno vezenje v Ljubljani. — 8. Ustno poročilo finančnega odseka o cesti skozi Kopačnico. — 9. Ustno poročilo finančnega odseka o porabi izrednega kredita v znesku 12.000 gld. za deželno vinarsko, sadjarsko in poljedelsko šolo na Grmu za 1. 1887. — 10. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu muzejskega zaklada za leto 1887. in proračunu za leto 1889. — 11. Ustno poročilo finančnega odseka o povračilu za režijo in hrano v deželnih dobrodelnih zavodih. —12. Ustno poročilo finaučnega odseka o zgradbi nove javne boluišče v Ljubljani.
(V koroškem deželnem zboru) je minoli petek pri proračunu deželno-šolskega zaklada zahteval poslanec Einspieler versko in narodno šolo za koroške Slovence. Nemški poslanci so seveda padli po govorniku z vnetostjo, ki bi bila vredna boljše stvari. Predbacivali so duhovništvu, da hrepeni po oblastvu, ne pa po verski šoli. Odlikoval se je v tem posebno grof Goess, ki je mej drugim tudi rekel: »Enakopravnost narodov izvrševati se mora po njihovi zgodovini, razvoji in stališči v državi." Gospod grof je bil jako zadovoljen, da se mu je posrečila ta lepo doneča, a prazna fraza. Ako bi veljalo to njegovo načelo, bili bi še danes po celem svetu sužnji, kajti »zgodovina, razvoj in stališče sužnjev v državi" bili so le — suženjstvo. Tako besedičijo koroški nemški poslanci, ki z velikim ponosom naznanjajo svetu, da so »liberalci".
(Iz štajerskega deželnega zbora,) Minolo soboto je bilo mej drugimi predmeti na dnevnem redu tudi poročilo občinskega odseka o ustanovitvi postaj, na kojih bi se »in natura" preskrbovali odgonci. Deželnemu odboru naj bi se v ta namen odkazal kredit 50.000 gld. Poslanec Rade j je jako temeljito pobijal ta nasvet, zoper koji je gotovo vsa južna Štajerska. Postaje ne bodo imele v južnih in vshodnih pokrajinah povoljnega vspeha, pač pa bodo povspeševale naval ciganov in italijanskih delavcev. Deželni zbor koroški je enako predlogo vrnil deželnemu odboru, da z nova preišče zadevo; predloga je poleg tega polna protislovij, vsled kojih bi se
2.	Deželnemu odboru se naroča, da prosi visoko c. kr. poljedeljsko ministerstvo, naj blagovoli: a) napraviti nemudoma vsaj še na dveh krajih na Dolenjskem državne ameriške trtnice in sicer v mokronoški okolici in onkraj Gorjanca, kakor bode potreba kazala, poleg tega pa še za poskušnjo ameriško trtnico na primernem, od vinskih goric oddaljenem kraji, kjer se navadno ne prideluje vino; l) oddajati ameriške trtne šibe in vkoreninjene trte ubogim in manj imo-vitim vinogradnikom brezplačno ali vsaj po kolikor mogoče nizki ceni; c) dovoliti uvoz ameriših trt z Ogerskega v občine, v katerih se je trtna uš že zasledila in sicer pod varstvi, katera so določena v mejnarodni konvenciji 3. novembra 1. 1881. in v ministerskem ukazu 15. julija 1. 1882., in d) deliti premije v denarjih takim malim vinogradnikom, ki svoje vinograde pravilno zasade z ameriškimi trtami.
3.	Deželnemu odboru se naroča, razdeliti med ljudstvo vinogradnih krajev poučen spis o prenovitvi, obdelovanji in pripravljanji vinogradov za nasajenje ameriških trt z dodatkom, da se bode pravilno ravnanje nagradilo z deželnimi in državnimi premijami.
4.	Deželnemu odboru se za izdajo take knjige in za navedene premije ali darila dovoli za 1.1888. kredit 500 gld. iz deželno-kulturnega zaklada. Zvršuje te sklepe je deželni odbor prosil c. kr. deželno vlado, naj bi jih naznanila visokemu c. kr. kmetijskemu ministerstvu, ter je povdarjal, da glede na to, kako hitro se širi trtna uš na Dolenjskem, državna ameriška trtnica v Kostanjevici ne bode mogla sama zadostovati vsem zahtevam in da je torej nujno potrebno, napraviti še dve novi trtnici, kjer se bodo pridelovale ameriške trtne šibe. Primerni kraji za to bi bili onkraj Gorjanca, kjer se je, v černomeljskem okraji, že prikazala trtna uš, in pa v okraji mokronoškem. Glede naprave ameriške trtnice na primernem, od vinorejskih okrajev oddaljenem kraji pa naj bi se poizvedelo mnenje kranjske kmetijske družbe in popotnega učitelja. Ker se iz državne trtnice v Kostanjevici more že letos oddati veliko tisoč trtnih šib, bilo bi želeti, da bi se oddajale umnim vinogradnikom v že okuženih krajih po kolikor mogoče nizkih cenah ali pa brezplačno. Ako pa bi v kostanjeviški trtnici ne bilo mogoče dobiti toliko ameriških trt, kolikor se jih potrebuje, potem naj visoko ces. kr. poljedeljsko ministerstvo dovoli uvažanje ameriških trt z Ogerskega. Glede nameravanih daril v denarjih pa se deželni odbor nadja, da bode tudi visoka vlada, kadar se bode pokazala potreba, dovoljevala taka darila. Zajedno je prosil deželni odbor, naj bi se mu prepustile tiste podobe o trtni uši, ki jih je c. kr. poljedelsko ministerstvo izdalo 1. 1881, ako bi jih bilo še kaj s slovenskim tekstom na razpolaganje.
(Dalje prih.)
Telegrami.
Budimpešta, 28. septembra. Cesar je odpotoval z Višegrada čez Steinbruch v Godollo.
Pariz, 23. sept. Slavni slikar Gustav Rudolf Boulanger je umrl.
Amiens, 24. septembra. V svojem govoru je rekel Goblet: Ako se bomo znali zbrati okrog domovinske zastave, neosebno vlade, postala bo zopet Francija mogočna, ne da bi jej bilo treba poseči po orožju.
Madrid, 24. sept. Bivši maršal Bazaine je umrl.
Umrli so:
'22. septembra. Marija Modie, delavka, 48 let, Kravja dolina st. 11, paraplegie.
23. septembra. Alojzij Pinter, umirovljeni računski revident, 77 let, nunske ulice 4, pljučnica.
V bolnišnici:
20. septembra. Marija Jonke, krčmarjeva žena, 37 let, dementia paralitica.
Vremensko sporočilo.
o * d	Čas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zrakomerm t mm	toplomera po Celziju			
22	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	7428 742-7 7440	8 4 19-8 10-8	brezv. sl. vzh. »	megla jasno n	c-oo
23.	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u.zvee.	743 9 742-8 731.3	54 10 0 128-	sl. vzh. n n	megla jasno n	000
Srednja temperatura obeh dni 13 0° in 12 7°C., za 0-8° in 12° nad normalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 24. septembra.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	81 gl. 80	kr.
Sreberna „ 5% „ 100 „ „ 16% „	82	„ 49	„
4% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	110	„ 75	„
Papirna renta, davka prosta......97	„ 79	„
Akcije avstr.-ogerske banke ...'..	879	„ —	„
Kreditne akcije ..........314	„ 30	n
London.............121	„ 30. „
Srebro .............—	„ —	„
Francoski napoleond....................9	„ 58'/,„
Cesarski cekini ....................5	„ 76	„
.Nemške marke ..........59	„ 25	„
Tržne cene v Ljubljani
dne 22. septembra.
	gl-	kr.			
Pšenica, hktl. . . .	5	85	Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „		66
Rež, „ ...	4	39		—	90
Ječmen, „ ...	3	90	Jajce, jedno „	—	2®j
Oves, „ ...	2	28	Mleko, liter ....	—	8
Ajda, „ . . .	4	55	Goveje meso, kgr. .	—	56
Proso, „ ...	4	23	Telečje „ „ .	—	50[
Koruza, „ ...	5	85	Svinjsko „ „ .	—	50
Krompir, „ . . .	2	14	Koštrunovo „ „	—	32
Leča, „ ...	12	—	Pišanee.....	_	40
Grah, „ . . .	13	—	Golob .....	_	20|
Fižol, „ ...	10	—	Seno, 100 kgr. . .	2	50
Maslo, kgr. .	1	—	Slama, „ „ . .	2	14!
Mast,	—	70	Drva trda, 4 □ mtr.	6	50,
Speh svež, „	—	60	„ mehka, „ „	4	20
Zahvala.
Vsem sorodnikom in znancem zahvaljujemo se tem potom najtopleje za sočutje, mnogobrojno vdeležbo pri pogrebu in krasne vence, koje so položili na krsto našega nepozabnega sina
Andreja Pavlovčiča,
pravnika,
posebno pa akademičnemu društvu „Avgtriji" v Inomostu, ki je poslalo svojega posebnega zastopnika in krasen venec.
V LJUBLJANI, dne 22. sept. 1888.
Žalujoči ostali.
(J. C. Gerber)
M^jaa I. ■■
priporoča svojo bogato in raznovrstno zalogo |
p Mi molel Mi
različno vezanih, in po jako nizkih cenah XX na primer v papirju, v pol usnji pozlačene, •• popolnoma v usnji z zlato obrezo, v rujavem •• usnji okovane, dalje vezane v slonovi kosti, v ponarejenem kristalu, v žametu in plišu, ♦♦ z pozlačenimi vogli in s podobo v sredi. Iz-♦♦ deluje pa jih tudi, kakorkoli zahtevajo častiti ** naročniki.
•• Kdor vzame večje število knjižic, do-volimvmu primerno znižanje cene (rabat), častite naročnike prosim, naj se kar jj naravnost na-me obračajo.
Cenilnik pošljem na zahtevanje brezno plačno in franko. Vse knjige moje založbe •g dobivajo se tudi po vseh knjigarnah.
Dalje opozarjani svoje p. n. naroč-nike in kupovalee, (la se že nekoliko
n** časa prodajajo in širijo mecl ljudstvom slovenski molitveniki, ki niso na Kranj-skem prišli na svetlo, katerih ni spite sal kak gospod duhovnik in ki tudi nimajo knezoškofijskega potrjenja. Na teh knjigah se dalje nahajajo tudi taki napisi, kakor jih imajo knjige, ki so v moji zalogi in še celo trije različni na-pisi, med tem, ko jo vsebina pri vseh knjigah enaka.	(3)
(glej podobo), najbolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popolno pozamenterijo, to je s čopi in dolgimi franžami izr blaga, izdeluje po — 38 gold. a. v. — zajamčeno dobro in solidno narejene
Anton Obreza,
tapecirar in dekoratšr
■V ]^Jubyani, ^elcnbur^ovo ulico št. t,
Uzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vs» v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem-najceneje. — Modroce na peresih (Federinadratzen) lO gjl. in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altarne preproge.
Janez Dogan,
mizarski mojster v Ljubljani
na Dunajski cesti št. 15, (Medijatova hiša)
priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstne
politovane in likane •• altarne podstavke po 5 gld. 50 kr., divane, garniture, modroce na peresih po 10 gld., žimnate modroce po 20 gld., vozičke za otroke, okvire za svete in posvetne podobe po mogoče nizke) ceni. Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. Cenilnik s podobani zastonj in franko.
KKKKKKKKKK
X
in ž njo združena
sumiifH m\ pri župni cerkvi sv. Štefana v Ribnici
na Kranjskem bo s 1. oktobrom izpraznjena.
Kdor želi prevzeti to službo, oglasi naj se v kratkem pri tamošnjem cerkvenem predstojništvu.
Ribnica, dne 21. sept. 1888.
Martin Skubec, X
(2)	dekan.	Jg
Brata
izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov in napisov.
Pleskarska obrt za stavbe in meblje.
za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4.
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižje cene.
Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Blechbiichsen) v domačem lanenein oljnatem firneži najfineje naribane in boljše nego vse te vrste v prodajalnah.
S^T" Cenilce na zahtevanje.
X X X X
x x x x
Tnj c i.
21. septembra. Pri MtUidu: Abracham , inženir, iz Budimpešte. — ,G. vitez pl. Jenny, dvorni svetnik, iz Gorice. — Virbnik, Pojatzi iz Gradca — Rihard Pogačnik, mornarični vojak, iz Pulja. — Kammerer in Lcyrer z Dunaja.
Pri Sionu: Langenfelder, Hiibscher, Schink, Ilochinger, Miksche, Puchinger z Dunaja.
—	Zadro, trgovec, iz Dalmacije.
—	Krause, inženir, iz Trsta.
—	Ludovik Auerbach, s soprogo, s Hrvaškega. — Viljem liech iz Pulja. — Keil, z družino, iz Pulja. — Troger, kupčevalec, iz Beljaka.
Pri Juinein kolodvoru: H. Scholler, profesor, iz Solno-grada. — Adolf Breit, profesor, iz Pulja. — Krnest Braquet iz Maribora. — Fr. llohn, tovar-nični vodja, s soprogo in vnukinjo, iz Ajdovščiue.
Dovoljujem si, slavnemu občinstvu prijazno naznaniti,	'
1 da je vsled smrti mojega soproga gospoda Rajmunda Andretta	'
I trgovinska zveza	■■ -	(
( •■.■T«"*;'*« razdružena in da bom z današnjim dnem	(
I počenši nadaljevala sama znana trgovino pod tvrdko	t
1 Rajmund Andretto.	|
Svojo hvalo za zaupanje, katero ste ranjemu v tako	'
^ obilni meri izkazali, izrekam in prosim, da bi isto zaupanje	< I ohraniti izvolili v prihodnjič tudi meni. Zagotovim, da bode i
| moja prva skrb slavnemu občinstvu vedno najbolje ustreči.	< I Z odličnim spoštovanjem (2) ^
[	Jožefa ^Viidretto,	J
'	tovarna za salame.
f	V Ljubljani, dne 22. septembra 1888.	'