Znanstvena priloga „Zori". Na ta list se posebej ne naroenje, — IzHaja mt\ mesec 15. dne, Štev. 4. V Mariboru 15. aprila 1873. Tečaj I. Narava in civilizacija. Ivan Tavčar. (Dalje.) Vsi ti čudoviti prikazi v natori vzbujajo v človeku silno, prečarovito fantazijo. Preprežejo mu zdravi razum, ne more si jih tolmačiti, torej skuša z domišlijo razrešiti vprašanje: kako to vse, od kot to vsej? Ali ta domišlija ni zdrava; stermeč duh obvladajo naravne moči, dozdeva se mu, da je grozno slaboten proti tako velikanski oblasti, ki ga lahko vsak trenutek razdrobi v prah. Narava mu je vsemogočna boginja, a ne boginja miru, ljubezni, dobrote, temuč boginja smrti, strupenega sovraštva. Vsi narodi vročega pasa častili so naravne prikazni, zažigali jim darove, ter jih molili. Kjer pa je natora zavita v božanstvo, ni mesta zdravi pameti, ni mesta vedam, ne napredujočej oliki. Ne opazuj teka nebesnih svetov, ne zasleduj začetkov i vzrokov bliska, ne groma, zakaj to so bogovi, kateri videli bi s srdom, kako hočeš ti pozemeljski črv merilo svojega razuma pokladati na neumrjoče nebeščane. Nasledek pa je, da rodi se čar, vraža je povsod i če mrkne solnce (to je znak božje jeze!), mora pogin sveta blizo biti. Povzemimo sklepno vse, kar smo hoteli povedati: tropično podnebje vzbudi v človeštvu mnogo ali nezdrave domišlije, zamori pa mu um in zavest, da je on, kot naj popolnejša stvar stvajenja, tudi njeni gospodar. Mesto da vlada on, pa vlada mrtva narava! — Ozrimo se v zgodovino: Arjani pride rejo od zahoda v Indijo, se naselijo v Petorečji (Pandjab,) ter se razkrope od todi dalje ob Gangu in po Dekhanu. Prinesli so sabo zdrav razum in nekaj ostankov nekedanje olike. Na svojih potih po Iranu se niso podru-gačili, ostajali so tu in tam le malo časa in imeli dosti opra- viti, da so si priborili vsakdanje brane. Pa saj so tudi iranske pokrajine manj plodovite, manj tropične, ker severne sape brijejo čez to visoko ležečo planjavo. Ali v gorki Indiji bilo je vse drugače, vse tropično besno. 4 Videli so Iuda peneče valove, Gangesove povednji, visoke kope sneženega Himalaja, ob katere vdarjale so strele; — rodila seje fantazija pa je bolehala Bogastvo se je množilo, rodili so se modroslovci, dajali si vprašanje: od kod da smo in od kod narava krog nas ? kako je pač vse to nastalo ? Tu imela je nezdrava domišlija široko polje pred sabo, po katerem se je tudi spustila y besnem teku, za njo pa je ostal sled v — srdito] dolzih številkah. Manu razdeljuje čas po vesoljni stvaritvi v štiri veke, sedaj živimo v petem. „ Krito" imenuje prvega, trpel je 4800 let, to je božjih let. Božje leto pa šteje 360 človeških let. Če prenesemo prvih 4800 na sedanjo ča-somerstvo, dobimo samo 1,728,000 navadnih let. Drugi vek (Treta) znaša 3600 božjih ali 1,296,000 naših, tretji (Dvapara) 2400 božjih ali 864,000 naših, četrti (Kali) 1200 božjih ali 432,000 navadnih let.*) Če soštejemo te zneske, stoji naša zemlja vže dalje kot 4,320.000 navadnih let. To je in-diška fantazija! Tako Manu, drugi pa so še krepkejši. Tako se pripoveduje, da dočakal je prvi indiški vladar kratkih 8,400.000 let! In čc je bil kakor patrijarh ali slave vreden brahmin le količkaj svet, ter bogovom dopadljiv, bilo mu je dano 80—100,000 let trgati podplate v ti solzni dolini. Manu-jeve knjige same so vže stare dve miljardi let! Ali ni to bolna domišlija? Poprej smo dejali, da tropičuo nebo rodi mnogo, a nezdrave domi-šlije. Naj lepše kaže se ta resnica v indiški slovesnosti, katera se je v obilnosti ohranila iz časov propada. Zaradi tega govorili bodeino obširneje o nji, dasiravno nas prostor in namen te razprave omejujeta. Krasna dela, prekrasna dela, živ dokaz, koliko mozga da imel je narod, koliko duševne moči. Tu vlada fantazija, brezmejno, v bleščeči krasoti. Vsi pesmotvori: epika, drama, lirika, vse cvete kot v plodnem tropičnem gozdu, kateri je poln neštevilnih, pisanih rastlin, dolgih banan**), vitkih palui ali tudi krepkih dreves. Po senčnatih vejah pa se zibljejo zlatoperesne ptice, ter spuščajo sladke glasove iz malih grl. Barvovita domišlija, ali — „nebo in zemlja, božje in človeško meša se tako, da dela se bralcu tema pred očmi. Ljudje so bogovi, bogovi ljudje, rastline ožive s nebeško dušo, sloni in opice mislijo, ter opravljajo dela s zavestjo in pametjo."***) Ti umotvori ne delajo radosti! Vrsti se krasno z grdim, veličastno s strašnim tako da se vpijajo kot nad dimom strupenega opija. Poetična domišlija delala je v indiškem rodu s silovito močjo, vse se mu je stvorilo pod rokami v verz, v tekoči verz. Malo je proze: ne samo svete knjige, zakonike iu pravlic v verzah pisali so tudi svoje slovnice, zgodovine, matematike in geografije. Filozofija pa jim je bila naravnost učiteljica poetike — vir poezije. Tudi *) Bunsen: Egipst v občni zgodovini. **) Ficus indica. ***) Johanes Seherr: Zgodovina vsesvetovns slovesnosti. nemški jezik nima toliko poetičnih meril (če ravno vzel je vse modrne in klasične mere v sebe), nego jih je imela stara Indija. Ali indiška fantazija bila pa je tudi plodna, pesinotvori štejejo navadno po tisoče verzov. Tako jih ima epos Ramajana 24,000, Mahabharata 100.000 in v legendah (Purana) jih je še celo 1,600.000. Zares premnogo se je spisalo; tu in tam so dragocenjeni biseri, ali v obče, v celoti bije indiška literatura zdravemu razumu v obraz. Naj stareji literarni ostanki so shranjeni v knjigah, katere zovejo „Veda". Tu še ni skaljen vir, tu teče poezija še v naravni čvrstoti in pri-prostosti. Kratki himni so to in pesmi, katere je pelo na čast bogovom ne-popačeno naravno srce. Kako to tolmačiti proti drugi nenaravni fantaziji ? Prej ko ne prinesli so Arjanci ta dela vže sabo v Pendjab, ali so jih pa skovali malo kasneje po naseljenji, ko naravne moči še niso imele v oblasti novih naseljencev. Ali bolezen prikaže se v epopejah, katere je slo-žil rod potem, ko je vže za stalno sedel v bogati Indiji. Naj znameniteji med njimi ste Mahabharata in Ramajana. Junaki v teh pesmotvorih so bogovi in včasih umrjoči zemeljčani. Vmes v krasnem neredu tudi opice, katere zidajo velikanske mostove, ter imajo svoje slavne kralje pri katerih večni bogovi mnogokrat pomoči iščejo. Tudi logike ni. Epizoda vrsti se za episodo, brez zveze s prešnjo. Do kake bledobe se povzdigne včasih indiška epika, naj pričuje naslednja epizoda iz Mahabharate, katera jc sicer krasna, celo veličestna, ali bolna! Napis ji je.: „Pokora Visvamitre." Visvamitra je bil kralj, ki jo hlepel po sveti in čudodelni kravi |pobožnega puščavnika. Pa brez vspeha je znojni trud — svetost napadanega ga po-tolče, ter mu razžene množne armade. Kaj početi? Klin s klinom, svetost proti svetosti! Ropahlepni knez poda se v puščavo z namenom toliko časa pokoriti se, da bi sprejel ga večni brahma med svoje sluge, bo-goljubne brahmine. Pokori se, tisoč let ni črhnil besedice — ni mu bilo pomagano! Poskuša s postom in še le čez tisoč let hotel si je privoščiti skledo suhega riža — sreča ga izstradan brahmin in Visvamitra da mu jo v krepčalo. Pa brahma le trdne volje, ne podeli mu brahminske svetosti. Tedaj pa je dosegel goreči kralj vrhunec svoje pokore in storil je — kar ni videl svet ne prej ne potem — da živel je tisoč let brez sape. Tu se ga še le usmili večni hrahma. — In to še ni najhuje. — Tudi lirika pognala je v stari Indiji krepke korenine, šopirila se v tropični plodnosti in barvah! Ali tudi njej grize jedro morilna bolezen, Kdo dejal bi da je to zdrava domišlija, če se ljubezen, goreča ljubezen med sabo grize, ter si z dolgimi nohtovi puli meso od udov?! — Cvet indiške poezije pa je drama, katera je bolj naravna. V nji vsaj nastopajo navadni ljudje, s katerimi se vsaj lahko veselimo, lahko pojoka-mo. Kako to? — Vzrok temu je pač, da živel jc Kalidasa indiški prvi dramatik ali ob časih Gotama, ali malo poprej, ali malo pozneje, ko je nova filozofija vže bila omajala brahminsko norost, ali je pa že celo vrgla v prah. Brahmini so tedaj uže doigrali, proč je bila nekedanja jih slava. V igrah imajo skoraj vedno komično nalogo, smeh in zasramba vsega sveta pada na nje — skopuhe, hinavce in goljufe. Pa vendar tudi drama je bolna, bolna kako indiška fantastična filozofija. Ta bila je kriva da se in-diški duh ni mogel napajati pri viru nebeške tragedije. Svet, telo, naše veselje, naše bolesti, to vse je le pena, vse le domišlija. Ako čutiš bolečine, se ti le dozdeva, bolnčine ni, in malo si vreden, ako jo ne preneseš s lahkomiselnostjo. Slabo je bil torej opisan pci Indijanih nesrečen, od osode zmamljen junak, kakor jih je vstvarjal genij neumrjočega Sofokleja. Zatorej konča se jim vsaka igra v radosti in plesu. Človek v nesreči jim je groza, strah! Taka je tudi Kalidasova „SakuntaIa" pol žaloigra, pol komična opereta. Duh bil je močan, krepko je dvigal peroti, da bi vzletel proti visokemu solncu, ali opletle so ga mreže fantastike, da gazi po temi. Drami vredna nasprotnica je didaktika. Vsemu olikanemu svetu znane so indiške basni (Bid-pajeve basni). Pravi biseri, polni zlatih naukov in modrosti. Kako mnogovrsten je bil ta indiški duh, kako krepak — ali sedaj gnije v prašnih bukvarnah, na zemlji ni ga več sluha delal je skoraj zastonj! To potrdi tudi didaktika, posebno pa basen. Ali tuli ona, dasi zdrava ima znak indiškega podnebja. Malenkost je le — ali tu vendar silo pomenljiva. Kak se ločujeta Bidpaj pa Ezop? Pri Ezopu nastopa tudi žival, žival, govori in dela, ali žival ostane žival, ima svoje živalske čutila — samo da jih izrazuje s človeškimi besedami. Vse drugače pri Bidpaji. Tu sleče živad svojo posebnost (individualnost), ne misli več po živalsko, ne čuti več svojih prirojenih želja — ampak postane tudi v njih človek. V indiški basni nastopa človek v leopardiški, levski koži. Malenkost le, ali vendar staro, gnjilobno povišanje mrtve narave! — Pregledali smo indiško slovstvo, krasno nam potrjujejo prejši sklep, da tropi rodijo bolehno domišlijo katera gloja ljudstvu srce, ter mu vgasi luč pravega uma. Se bolj pa kaže se to v tedanjih veroukih. In da-siravno ni naš namen pisati indiške zgodovine, moramo vendar obširnejo spregovoriti o njih, ker ne pričujejo samo bolne domišlije, ampak tudi pre-šnji naš izrek, da v jutru vmore naravne moči rodovom osebnost, in zavest više popolnosti nad drugimi stvarmi. (Dalje prih.) Sv. Hieronym je-li Slovan? Spisal Davorin Trstcnjak. Sveti Hieronym, ali kako ga panonski Slovenci imenujejo sv: R e m u ž , piše sam o svojem rojstnem kraju: „Patre Eusebio natus ex oppido S t r i d o n e, quod a Gothis eversum, Panoniae Dalmatiae-que confinium fuit." Ker so jegovi nekteri životopisci, posebno italjanski, ne točno podučeni bili v stari geografiji, so mesto S t r i d o iskali v L i-burnii, kakor Mareus Marullus v mesteri, katera Ptolomaj imenuje: S i-d r o n a dnešnja: Srenja (Sdregna) v Istri, Vergelius pav Dalmaciji blizo Salone, Enim je tore veljal za Italjana, drugim za Dalmatinca, in še den denešnji ni ta prepir dognan, pred nekoliko leti je spisal nekov Stankovicli posebno knigo, v kteri ga Istrijanom prisvaja, dasiravno so: Szentivany, Inhofer,*) posebno pa učeni Bede kovic temeljito dokazali, da je S t r i d o denešnja S t r i d o v a, ali kakor se tudi izgovarja: S t r i-g o v a v Medžimurji kako dobro uro od štajerske meje pri Ljutomeru. Že Strabon razločuje dvojno Dalmatio — primorsko in osredno (mediterrauca), slednja je gotovo segala do Save. Svetonij (August. cap. 10) piše, da je August, ko je P e t o v i o (Petuj) bil obvladal, kder je bil kamnom ranjen, in več dni bolan ležal, se podal na pobojevanje Dalmatov, tore je Dalmacia morala blizo Petuja segati. Die Cassij (lib. 40) ki je bil več časa namestnik v Panonii, piše, da Panonii stanujejo „p r o p e Dalmatiam". Ptolomaj (2,16) pa dolenjo Panoniu tako obmeji: Panonia inferior terminatur a diver-tigio Arabonis fluvii, a meridie parte Illyridis, quae a dieto limite usque ad flexum est D a n u b i i, juxta quem diversitus S a u s (Savus) fluvius, a septemtrione autem et oriente terminatur ea parte Danubii, quae est a divertigio Arabonis fluvii usque ad Savi d i v e r t e r g i u m. Prek črez Savo se tore Panonia ni raztezala, nego tam se je že začela Dalmatia. Pa tudi proti izbodu se je Dalmacia dalje raztezala nego denes, ker Ptolomaj (3,9) Moesio (denešnjo Bosno in Srbijo) stavlja za mejo D a 1-m a c i e. — Tudi Prokop,**) ki je le 100. let pozneje, nego sv. Remuž pisal, imenuje mesto S i r m i u m kot v D a 1 m a c i i ležeče, znamenje, da je Dalmacia bodi si geografično ali administrativno za Rimljanov segala dalje, *) Inhofer (Anales eccles. Hungaricae ad ann. Chr. 341) je za svoje dni šče vi-dil mejni steber Panonije, in reče: Distat Stridon vix quarta linea Panoniae lapide. Pyrrhus Ligorius pa trdi, da je rojstni kraj sv. Kemuža, en den hoda od rojstnega mesta ev. Martina. Iz Sabarie (Steinamanger) kjer se je sv, Martin narodil, do Stridove pa se v ed-nem dnevi lehko pripelja. Tudi v Rimu so bili tega mnenja. Papež Nikolaj V. v bulli do Ifriderika grofa Celjskega Stridon imenuje v zagrebški škofiji stoječe mesto. **) Prokop de bello goth. lib I. Gepides „Sirmium urbem et Dal matiae alias civitates tenebant.....Proinde pradones Isti Sirmium oppidum et caetera Dal matiae loca .... praetendunt." Za Dio Cassija (lib 55.56) je Dalmacia segala do Drave, ker se Bato, ki je ubil panonskega Bata stanujočega med Dravo in Dunajem, imenuje vodjo Dalmacie. Tako je zastopil tudi kritični preiskovatelj zgodovine Dalma-cie Lucius. On piše: Dalmatia, sive Savo terminatur, sive ad Dravum exten-datur, Dalmatiae nomen retinuit (lib 2. c. 6.) nego danes m steer do d o 1 j n e g a D n n a.j a , in zato je Constantin Porphyrog. (de administr. Imp. cap. 30) prav imel, ko je pisal: a con-fimo Dyrracbii ad Danubium Dalmatia anticjuitus se eztendebat " Pn cirkvenem zboru v Nicei (1. 318) seje škof Dom nas pod „acta conciln" dvakrat podpisal, enkrat je pristavil: „E p i s c o p u s S t ri d o-m en s is", drugo krat pa: „E p i s c o p u s Panoniensis" (Hansiz Germ. sacr. Tom I. corollar. 4). Ker je P a n o n i a nikdar ne segala do mej stare Istre, in dene šn je D a 1 m a c i e, nemoremo Stridove iskati ni v Istri ne v Dalmacii. Od Stridove do Save je den hoda, tore je s vso pravico sv. Hieronym smel reči, da je na m e j i P a n o n i e in Dalmatie bil rojen, ako meje ni delala gor od Srema, ki je bilo mesto Dalmacie — že Drava. Tudi druga okolščina govori, da S t r i d o v a ni stala v dnešnji Dalmacii in Istri, ker Gotini so leta 378 Stri do v o razdrli. Na rimska tla so stopili leta 376. prekoračivši Dunaj , ali oni niso se obrnili proti jul-skim planinam, nego dole proti Adrianopoli, Istra še je v onem letu bila prosta gotinskega napada in v oblasti Rimljanov. — Hieronym je bil rodom R i m 1 j a u, ker do Sopkronia piše: „quorum translationem dihgentissime emendatam olim meae linguae kominibus dedi « Hoteli so nekteri iz tega sklepati, da je Hieronym sv. pismo na slovensko prestavil, ali iz pisma do Rutina (Nro. 14. vet. cod.) se prepričamo da je mislil na latinsko prestavo. On piše: Tu latinas scripturas a graeco emendabis, et aliud ecclesiis trades legendam, quam quod semel ab Apostoli« susceperunt? - milii non licebit post LXX. editionem, quam dihgentissime emendatam m e a e 1 i n g u a e h o m i n i b u s dedi a d c o n-f u t a u d o s Judaeos cham ipsa exemplaria vertere, quae ipsi verissima confitentur ? nt si adversum eos (Judaeos) C h r i s t i a n i s d i s p u t a t i o esset, non habeant subterfugendi diverticula, sed suomet potissimum mu- crone fenantur." Tudi pa so z Kristjani le zamogli takrat v 1 a t i n š č i n i občevati. Vendar kakti rojen Panonec *) je razumel slovenski, in se jezika slovenskega naučil bodi si že doma v Stridovi, ali pa v Akvileji kjer je delj časa živel. To trdenje podpira jegovo tolmačenje imena: Tichi-cus. Ze pred več leti sem te okolščine v »Novicah« omenil; v 22 listu Glasa leta 1872 je to stvar nekdo (mislim učeni naš rodoljub prof. Stef Kociancic) na novo sprožil, in sledeči članek priobčil : bolj podpirajo' svoj^frd^e^s teni"8 da HiT"ym0V0 ^ »« češ da ta mrtvec ni b dmVSo X Hi*^ " f«"' sPomenik nek^ K^ebia, „Zuano je, da se trije pulijo za čast, da je sv. Hieronim njih rojak. Na Štajerskem, terdijo prvi, kjer se izteka Mura v Dravo, stala je zibel tega svetnika. Ni res! vpije Istrijan, pri nas v Srenji (Sdregna) je bil ta sveti cerkveni učitelj rojen. Kaj pa še? — kriči Dalmatinec — paš je sv. Hieronim, in naš ostane na veke. No! mi se nočemo vtikati v ta prepir, akoravno bi znali tudi ktero besedo vmes govoriti. Za zdaj nas zanima drugo vprašanje, in to je: Ali je bil sv. Ilieronim Slovan, ali ne? Papež Inocencij IV. y svoji buli leta 1248 izdani govori od glagoli-tiške azbuke, ki jo je bil neki iznašel sv. Hieronim (.nlitera specialis, quam illius terrae clerici se habere a beato Hieronymo asseruntu.) Ako je sv. Hieronim glagolico iznašel, bil je Slovan, ali je vsaj slovensko prav dobro umel. Toda ta stvar je dokaj negotova. (Dalje prih.) IT a Z 0 Č i. 0. C a f. Od onih dob, kar se Slovenci zapadnji in izhodnji državljanski ter slovnički in slovarski uspešno bližajo in edinijo, se je tudi počasoma neka kriva slovnička oblika: „nazoc11 = pričujoč prikazala in se zdaj hiti v naše pisemstvo vrivati in sicer v ravni meri, v kteri se „pri£ujoču umika, pokler je te svojega drznega namestnika: „nazoči" v svojo kolomijo pognal. nNazočiu je najmer izprva vlastina panonskih Slovencev in vem si ga od Drave na zahod zastonj iskal. „Nazočiu pa je adverbij, tedaj v tej obliki nepregibljiv. Zatore na razgled razkrojimo obliko nnazočiu in se ozrimo na nje pravo rabo v vlastni domovini in pri sosednih bratih: „Nazo£iLl jezikoslov-ski razdejan nam razpade v tri življe, in sicer: a) v predlog na: na-zoči, posle b) tudi v predlog z, popravem vz, ki se v svoji celosti zdaj vže sploh piše, n. pr.: uzdignoti itd., tedaj imamo na vz oči, kakor navzdol, navzkriž, navz-nak, navz-r-t; staroslov. navi,znači; srbsk. nauznak; česk. na-zdol, nazpet; rusk. navzniči, navzrčz itd. Dalje na- v navz- se tudi opuŠSa: n. pr. uz-večer, vz-mes, »z-pet, vs-ravno — zravn neben, prim. Evang. kranjsk. rokop. 1672 ravno groba in ogrskoslov. raven groba Ktizm. Mat. XXVII., 61; uz pričo: spričo historičkih vzrokov Vojvodstv. kranjsk. 41 iu spričo na sever 34 itd. V Reziansk. kakor drugde je vz šče razločljiv predlog: vz mir die Mauer hinan itd. in tako ravno nasproten predlogu niz: niz mir die Mauer hinab. — Vsi ti navedeni primeri s predlogoma navz- in vz- so pa samo adverbia in sicer v accusativu, zatore se v tej obliki pregibati nikakor ne mog6, razve če se jim adjectivni n- na- no doda, n. pr. nav-zdol-ni, navzkrižnost itd. Slovenci uekteroč predloge v adverbiih kupičijo, a vseli se prvi svoje vlade drži, n. pr. navkreber bergauf stoji iz na- v-k in reber AnhOhe, Abbang, Htigel, zatore je tudi Janež, krebri = vkre-ber — navkreber. Reber pa nikakor ne iz nemšk. Leber- lewer Httgel, kakor Miki. Fremdw. 49 krivo trdi, vzet, nego je postal, — analogij je na ponudbo — iz rebro Rippe, prim. na Pohorji: na rebra, na rebrih živino pasti; gora Rebro pri Sulcbachu „Slov. Nar." V. št. 108, str. 1. potle ital. costa in franc. cote Rippe in Abbang HUgel. c) Zdaj nam mora v na-vz-oči tretji osamljeni živelj gotovo očit biti : „očili to je accusat. dual ali dvojnik iz oko, tedaj tudi adverbij in pome-nja vor Augen, zugegen, in Gegemvart, lat. corum, ob oculos. prim. s tvojima očinima očima J. Dalm. Molitv. LXXIX. Pass. 55. Trub. Psalt. 52, Kastel. Roženkr. 88, naočt' = naz-oči =: pred očima eoram Jambres. I. 152, v očima ogrskohrv. v Jurszkoj biskupiji Mers. Zsit. Szvete. II. 250. Oči v dvojniku se pa rabi samo za gledeča očesa, in bilo bi napačno, ako bi se rekalo: trsove, drevesne oči vmesto: oka ali očesa in očje, tudi se dela razloček med: rakove oči, kterima gleda in rakova oka Krebssteine, tem za Ptujem tudi pravijo: žrnvice, kakor ima Penj v rokopisn. slovarji in žrmlice iz žrnv- Handmttblsiei«, češk. in rusk. pa žernovek lapis cancri, prim. lit. girna in lotv. dzirna, dzirni in dzirn-ums v obojem pomenu, dodaj poljsk. kamyczek rakowy, a v Cig. Krebsauge ne najdeš, ker mu je str. 898 več besed izostalo. II. Zdaj šče stopimo k pravi rabi polne oblike: „navzočiu je A. a) izhodujim Štajarcem in starejšim pisavcem adverbij, in nigdar ukračen uavzoS ali nazoč zugegen, zatore v vseh primerkih nepregib-Ijiv, n. pr. vse žene so nazoči; dosti ljudstva je nazoči itd.; ogrskosl. duša je naz oči, telo je nazoči Velik, katek. 61, vsem nazoči bodočim 51, naj mi nazoči bodočemu (sic) ne bode potrebno KUzm. 2 Kor. XIII, 10, tebi nazočibodočemu Molitv. kn. 1846 str. 67, nazočibodost! Gegemvart 123, nazočibodočim Mrtvečn. pesm. Hanž. 85 itd. hrvatsk. nazočibitnost Krisztian. II., 805 in ogrskohrv.. Mers. mati je na zoči (sic) bila I., 260. Marta je na z oči bila II. 547 itd. b) navzoči se jemlje tudi a) kakor predlog, praepositio in terja geni ti v: naz oči Boga in Gegenw. — Murk. Sprashl. 2. nat. 126 nazoči mene Cig. 593, nazoči vseh vernih dr. Murš. Bogoč. 36; hrv. nazoči celoga sveta Kriszt. I, 134, ogrskohrv. Mers. na zoči (sic) vojščanov I, 17, 28, 198, — in b) kakor postpositio pa s dativom: Bogu nazoči grešiti (Ptuj), Kremplj Predg. II. 168; ogrskohrv. Mers. I, 75, prosil je od cesara, da se pred njim, to je cesarw na zoči bude mogal od istine vere degat, (degati se disputare), glejte si jo, jezikoslovci, pravo koreniko za „degbau Mikloš. Lex. palaeoslov. 158 „rixa"; degati se ima Mersieh šče I. 304, 550. II, 233, 245, 246 (bis). 681 in deganje I, 38, 75. II, 24, 201, 247, 250; in šče c) biva navzoči v prvotnem in sličnih pomenih: komu nazoči povedati — sponašati Kremplj Predg. II. 179, svojo nespametnost nazoči dati 188, vse nazoči pride — an's Tageslicht — Murš. Bogoč. 1, 3, to je nazoSi — offenbar — Serf, Predg. I, 394; ogerskoslov. nazoči služiti, ad oculum — 6'fSaX[Au5ooXsia Augendienerei Ktizm. Efež. VI, 6; hrv. na zoči hvaliti in os laudare Beloszt. I, 169, nazoči dojti praesentiam sui facere 954 itd. B. Gore I. smo videli, ka na v navzoči ne, bitstven živelj in ne dela tukaj nikakega razločka, zato nahajamo tudi v vzoči = zoči vse v II, A. navedene pomene: a) nikoga ne zoči zugegen (Ptuj); ogrskosl. zoči ima tožce praesentes habet aecusatores Ktizm. Djanj. Ap. XXV, 16; sem zoči bodoč Gradual sv. Jelensk. 1795 rokop. 53.; ogrskohrv. Mers. poglavar je zoči bil I, 244, budi zoči pri božji službi I, 20. b) Kakor predlog, gore II, A. b. a) ogrskosl. Kosič Zgodb. Vogrsk. kralj, zoči vnogih velikašov 17; zoči Ladislava 40, 49 itd itd. in b) kakor postpositio: ogrskohrv. Mers. ona je vsem zoči govorila I. 29 in c) kakor gore II. A. c. komu zoči povedati in's Gesicht Kos. Zobrisz. Szlov. 58 Atili zoči stane — vor das Angesicht — Zgodb. Vogrsk. kralj. 4, oba krepko zoči staneta cesaru 18; ogrskohrv. ja sem zoči došal med one Mers. I, 23; potler J. Dalmat. 2 Kor. V 12 z' oči 'sv Tpoaiomp, Vulg. in facie, Alliol. dem Ansehen nach; ogrskoslov. pes zoči (gegenuber vor den Augen) s pastirjem sedi, da je čreda med njima Gasp. Jan. Csteny. 139. Tako se rabita nazoči in zoči v svoji domovini, tedaj nigdar skrčena v nazoč (ali zoč) v adjektivni obliki; eden edin pogrešek imam tu navesti: Šerf Predg. 1835 I, 329, „sebe no vas vse nazoče poročim v brambo", kir je gotovo le tiskarsk vmesto: nazočme; nego III. adjectiv gegenwartig je vseli samo navzočn = nazočn, kakor je g. Levst. Slov. Sprachl. 132 uže davno vpil: „das Eigenschaftswort nazoč ist falscb, es muss nazočn heissen", tedaj nazočnost, n. pr. bilo je pričujočih ali nazočnih Vojvodst. Kranjsk. 43, vsem nazočnim Kremplj Predg. II, 40, nazočni su se čudili Mers. I, 23, nazočnost božja I, 201 Novic XXVI, 355, nenazočnost „Slov. Narod" VI, 21, str. 1 itd.; dodajmo šče enakih, postalih iz „očiu: bez-očn frech, pod-očn- zob, pred-očn, in pred-očnosč praesens-tia Jambres. I, 758, nez-oč» in nez-očnost absens-tia Beloszt. I, 9 itd. Iz vsega tega je tedaj očivestno, ka 1) nazoči in zoči nesta adjectiv a in ju je pregibati pogreha proti slovničkim pravilom in pravi, davni rabi, ker bi inači vem mrzotna in ogromna oblika: nazočibodoč, kakor gore II, a. ne bila oživela; ali bilo bi kakor: ona nam je nasprota, vsem nasproti™ itd. nego: — nasproti in — nasprotmm. 2) Ka nazoč šče menje ne moiti kak participij, nalik pričujoč, iz kterega glagola li ? — na-vz — z sta predloga I, a, b; se, kakor smo videli, tudi razločeno: na zoči piše, ter je nazoči — zoči: oč pa sam ob sebi gola ničevina, in zadnjič 3) ka sta nazoči in zoči v gore imenovanih podnarečjik šče le s pri-stavkom: ni- na-, kakor tudi v Srbskem prava in pravilna adjectiva; zato navzoča = vzočn, nevzočnost. IV. Tu bi mi bilo stotine sproti nabiranik*) pogreškov naše nove skažene pisave navesti, ker naše slovstvo te puščadi vse živo mrgoli, pa bodi jih le nekoliko na dokaz: nenazoč, Cig. 36, Janež. 2. nat. 19; med nazoče Novic. XXX, 293, nazočosč XXXI, 31; od nazoči „Slov. Nar." VI. št. 2, str. 2; nazoč« sta bila „Slov. Gosp." VII, 15.; vsem nazočrn Besedn. IV, 136 itd. 1. Ker je ta skaza nekterim redkim zamrzela, so se inam nakanili: prva leta je najmer negdo v Slov. Gosp. besedo v obliki: nasoč-a-e gegen-\vartig pritiral — ali le malo hipov se je ta ondi plazila: dobri človek jo je brž na obliko: nazoč? naslonil in ji po svojih umnih na in soč seiend, prim. soč Slov. Nar. IV, št. 158, str. 2, odsočnost Abvvesenheit SI. Nar. II, št. 116, str. 4, — v podlogo dal, ali je li na amvesend = anseiend mislil? a rusk. je nasuŠčij darauffolgend! nasuščeje leto. 2. V Slov. Nar. V. št. 5, str. 2, smo našli odsotnost absentia, srbsk. odsutnost, neprisutnost itd. 3. V staroslov. imaš prisonštije praesentia, tedaj prisonštij praesens itd., rusk. prisuščij, kar bi dalo slov. prisoč — odsoč in po IV, 2. prisočn odsočn, prim. nemšk. „Beisein"; 7taf(a)ovr- in 'aji(a)ovT-, lat. prae — iu abse«(, staroprusk. emprikism«, lit. po akifi esant itd. Za to je v inih slav. narečjih Šče izrazov — pa bodijo, dokler imamo svojih dobrih šče prebavljati. „Ce je rodoljubom všeče", ne dajte več prostora, konci v pisemstvi, čudnoglasni beseduri: všeč — vŠečn = ugodn itd.; 1. ker je nje pomen: iviinschensioerth slovnički obliki: wiinschend nasproti, kakor: moji vedejoči in nev — grehi, 2. ker je odurna sključenka, najmer participij vmesto voŠeč iz voščiti, tedaj po naši sedanji pisavi vščeč, 3. ker je na naš izhod neznaua in neznanska in 4. ker je pritepenka iz nemšk. wiinschen, staron. vunskjan Mikloš. Fremdw. 64. — Janež. 2. natis. 873 ima cel6 všeč f. substantiv!, v „Zori" I. 134 je tudi *) Pred leti sem v nek naš časopis enako razpravo poslal, a ne be sprijeta. Pis. v podobi: vŠedŠe**) bo. Slobi godne so tudi nepravilnice: odrešenih = odrešnik, odrešitelj; u cenik — učnik, učitelj; ohra?y'enik, obranjenik Ravn. itd. akoravno je res, ka končevka na — telj nam Slovencem od negda ne ugaja, (zatore kranjsk. prijatf/ in v slov. Goricah v prastari obliki: prija-tar, kakor v Zagorji kopatar, vračitar itd.), a pri ogrskih Slovencih je vse živo končevk na — telj. (jaf Harodne priče, navade, stare vere. Priobčujo v izvirnem govoru Mat. Valjaveo. Kuca i gospodarstvo. (Dalje.) 51. Po vrtu se ne sme kruh jesti, ar dojdu na ono mesto kukci pak onda se privče temu i gda ne bi več droptinja bilo, išli bi na zelje pak kvara delali. Selno. 52. Gda se kruh nareže onda mora on koj ga nareže reči: bog blagoslovi! i mora ga z nožom prekrižiti, ali narezani kruh ne sme nigdar k vratam obrnjen biti, ar veliju, da ga bo bogec odnesel. Koprivnica. 53. Kruh se ne sme v mleko rezati, drugač bi krava krv dojila. Zidovinjak. 54. Ako si človek kruha vreže a ima več predi vrezanoga, onda je nešče v rodu gladen. Varaždin. 55. Ne je smeti onda kruha peči, gda se zelje spravlja, kajti je onda zelje mehko. Ludberg. 56. Kad se k r u h peče ne sme se kruh predi rezati dok nije ves iz peči zet; onda ide kora od njega. Varaždin. 57. Kuliko k ruh trpi. Tak je bil jeden muž, on je imel mnogo dece a več je ne imel sebe i decu s kim hraniti. Onda mu žena veli: idi nekam peneze posudi da žito kupiš. On ide pa se stane z jednim gospo-nom a ov gospon je bil vrag. Pita ga gospon: kam ideš? Muž mu veli: idem nekam kaj penese posudim kaj si žito kupim. Reče mu gospon: ja ti dam peneze, ali kaj ti meni daš? Reče muž: da kaj bi vam dal, 'da sam nikaj nemam? Veli gospon: ja ti dam peneze. ako ti meni ono daš, kaj je vezda pri tebi na stolu. A muž je ne znal kaj je na stolu pak mu reče da mu da. Onda mu ov gospon da jeden žakelj penez. Muž nese peneze dimo pa kak dojde dimo pita ženu, kaj je on i on čas bilo na stolu. Žena veli: nikaj drugo neg sem dete na stolu povijala. Vezda bil je muž za to dete žalosten i kad je dete veče bilo, dojde vrag po njega. Onda mu žena dade kruh kojega su za njegve peneze kupili a vrag je **) Pisatelji je na misli bilo všedq„ kar uhaja, analogično nemšk. \vill-kommen. j), >j> ne štel jesti a kruli mu reče: da buš ti tuliko pretrpel kaj sem ja, onda dobiš dete: meni ti najpredi zorjeju, onda me po zemlji razmečeju a kad me razmečeju, onda me povlačiju, a kad me povlačiju onda pak me osta-viju vani po zimi da ves pod snegom ozeben. Onda po letu zrastem i kad sem več veliki, onda me poženjeju pak me tvrdo zvežeju pak me vu koz-lice mečeju na kola; kad me dimo dopelaju, onda me batinami tučejo da se ves po škednju razletim Onda me zgrnejo vu kup pa me sejaju, onda me po škednju mečeju, onda me meriju pa me nasipleju vu vreče pak me neseju na najže pa me zasipleju na kup. Onda me zagrabiju pa me deneju na peč, kaj se skoro na pol zežgem. Onda me neseju v melin pa me zemeleju kaj sem tak droben kak pesek; onda me dimu odpelaju pa me po situ kopičeju; onda me z vručom vodom popariju pa me s figami suvaju. Onda pa v peči zakuriju pak me hitiju s struganju pak me v kupice devaju. Onda me deneju na lopatu pak me hitiju v peč pa se onda pečem kaj debelu koru dobim. Onda me idu glet pa me bušeju s pesni-com, ali sem več pečen; da sem več pečen, onda me pretrgneju na dvoje kaj se hladim: da sem več mrzel, onda me grizeju. Da buš ti vrag tuliko pretrpel, kaj sem ja, onda dobiš dete, ali predi ne. I tak je vrag moral oditi. Varaždin. 58. Da bo len velik, mora se metnuti ona koža iz koje se kača izvukla vu len na njivo. Pregrada. 59. Ljudi koji imaju marhu idu na Jurjevo v jutro predi neg sunce zide iskat kaču. Ako ju najdu, onda ju zatučeju i jezik snemeju i vu bič zapleteju. Vele da im je marini na vek debela i konje neinre nigdo pre-leteti; a to je pri ljudih najbolje, ako su jim konji hitri, da je nemve drugi preleteti. Vukovci. 60. Odo hoče marhu prodati na sejmu, on mora pod bukovjem iskati krtovinca i njega naj skopa pa gda bu več gliboko kogal, našel bu nutri črnu kuglicu i s tom kuglicom mora gladiti marše i onda bu prodal. Židovinjak. 61. Na to iinaju veliku pazku da pastir ne nosi šibu od žute vrbe aliti rakite, ar ako bi marhu s takvum šibum teral na pasu, onda marha postane mršava. Varaždin. 62. Gda se v štalu pojde mora se triput pluniti, drugač bi m ar hi škodilo. Var. Toplice. 63. Da koj kupaje marhu ne sme v robec peneze zavezati, kajti ne bi štele ono marše jesti. Ludbreg. (Dalje prih.) Slovanske "besede za oblačila. Spisal Dav. Trstenjak. Marsikomu, ki je presojeval slovanske besede za oblačila, se čudno zdi, kako tako malo domačih besed imamo za poznamenovanje oblačil. Slovanske so: hlače, robača, črevlji, kožuh, suknja in nektere druge. Vse druge pa so ali nemške, ali italijanske in francoske. Rusi, Polaci in Srbi imajo mnogo besed za oblačila, a te so sopet medijske in persijske, zato so že Surowiecky, Dobrovsky, Jungmann in Safarik izrekli: Oblačila Slovanov so medopersinska. Pa jeli so Slovani te besede si že v svoji azijski pradomovini izposodili, ali so jih še le v Evropi od Sarmatov, ki so bili medijskega pokolenja, sprejeli? Zopet imajo Nemci, Francozi in Italijani enake besede za oblačila, katere so le zopet mogli od Slovanov dobiti, ki so bili sosedje Sarmatov. Presodimo jih nekoliko. 1. K ontuš, kuntoš, srb. vestis pellicea*), rusk. kun tuš, polsk. kontusz, slov. kontuš, kontušek, kontos, franc. contouche, bavarsk. Kontusch; Julius Pollux (VII. 58) pa piše: IlepcHovSia, navSo? ■/m aoa£optc ttapa. Hesychij pa y.avč% -/itmv rapamo? 8v s^ttopjroovtat ot aipatKOTat, tore bojno oblačilo, Kriegskleid. 2. Gaban, slov. meten iz čohovine, ital. gabbans, franc. gaban, bavar. Gaban, Regenmantel von Filz, novogršk. -(-j.u-r/.z, turšk. g a p a-n i t š a. Primeri še: kepenjek, gabanica, polsk. k a b a t; k a-ban, kabanica, k a v a d (srbsk.) in nemšk. Kaputrock. Pollux (ibidem) K a n o p i; rapaixo? y;,Twv /eipiScotoosetski: g a p p a 1, vestis. 3. G u n j a, slov. pallium, srbsk. g u n j , pallii genus g u n j i n a , tunica, maloruski: buna, ruski gunja, Oberrock der Landleute, polski gunia, madež, gunya, italj. gonna, Weiberkleid, albanski: gun, pallium, romunski: gun, Mantel, novogrški: -pvva, srednjelat. gunna. Pollux(VII, 59) pa piše, da Persini imajo oblačilo: y.aovaxv), in tudi Babilonci, brž ko ne od Persinov, ker v sansk. najdemo: goni, saccus. 4. K u r b e 1 i c a, srbsk. fascia alba e filis lineis duplicatis texta. Hesychij pa piše: „Kop[3aaia op&v] napa", in reče da jo edini persin- ski kralji nosijo. Herodot (VII. 64) pa omenja: Xaxai Ss ot itspi rjjat v.&rpa\rpi xoppaaiag i? o£o a7U7(j,sva? opi>a? slyov TCnrjfOtac. Primeri lat. carbasus, feine Leiuwand, kar je gotovo tuje. 5. K u r t k a, rusko oblačilo, Hesychij : % 6 p t 7] v fldpftoi**) sb^ta v.al- *) Vestis pellicea se starorusk. tudi veli: K e d m a n, K o d m a n, horv. K a d- men, Miklošič primerja magj. Kodmen, vender primeri: bulg. gedeličkam, češem, sansk. g and, šršavim biti, toda: Kad m en, šršavo oblačilo, isti pomen ima slov. čoha, maloruski: č u h a, čuhana novogršk: tCoya, turški: čoha iz slov. čoham = češem, primeri • r e s o v i n a, Loden. **) Drugega partskega oblačila omenja Hesychij : rcapa-^/a': y_'.zw) napa Ilap- Menda: gege, - breguše kraj Ššavnice? Pis. 006cv; primeri še kurdiško: džabakurtek, pers. kurta, tunica tho-racis instar. K besedi: d ž a b a, primeri srbsk : d ž u b e, langes Oberkleid oline Aermeln, cusri, Fransen se velijo: mulije, sansk. mauli, tiara coma crispata. 6. M a n t i j a, staroslov. pallium, novoslov. m e n t č n , meten, srbsk. mantija, staroruski mandija, polsk.manta, rum. mantie, magj. m e utc, grški [itmcov, lat. m a n t u m pa že pozneje pri Anastasiu, ital. manto, staronemšk. m a n t a 1. K temu primeri Pollux (VII. 60) (j, a v 56 Tj 5|Aott5v n t