Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna štev. stane Din 1.—.
Hmeljarski vestnik
v
Glasilo Hmeljarskega društva za Slovenijo v Žalcu
Izhnja mesečno enkrat — v hmeljski sezoni tudi večkrat v neobveznem obsegu Člani Hmeljarskega društva plačujejo naročnino s članarino
Štev. 6.	Žalec, dne 1. junija 1934	Leto I.
Meddržavna hmeljarska konferenca dne 15. maja 1934 v Žatcu
Na konferenci so bili zastopani sledeči hmeljski okoliši:	Čehoslovaška: Žalec, Ouštje, Roudnice,
Dub in Tršicc, Nemčija: Hallertau, Spali in Wiirtem-berg po 4 zastopnikih, med njimi je bil tudi deželni glavar iz Miinchena, Poljska : po predsedniku Sijn-dikata plantatarovv, Jugoslavija: (Savinjska dolina) po gg. Rud. Lorberju in Vilko Senica. Anglija in Francija nista bili zastopani na konferenci, pač pa sta poslali pismene izjave, da želita konferenci najboljši uspeh.
Na dnevnem redu so bile sledeče točke:
1.	Ureditev površine hmeljskih nasadov v posameznih hmelj pridelujočih državah, oziroma določitev smernic za omejitev nasadov po načrtu.
it. Vplivanje na hmeljski trgovski promet s strani produkcije, eventuelno ustanovitev nakupovalnih central v posameznih hmelj pridelujočih državah, oziroma ustanovitev sličnih organizacij.
3. Ustvaritev temeljev za skupno delo evropskih hmelj pridelujočih držav.
Ves čas poteka zborovanja se je kazala enodušna volja, da se hmeljarjem pomaga in so bili vsi sklepi delegatov posameznih držav soglasni.
K prvi točki dnevnega reda so delegatje Nemčije poročali, da se je zakonita omejitev hmeljskih nasadov v Nemčiji na bazi leta 1933 že izvršila. Enako so poročali čehoslovaški hmeljarji, da je istotako v Čeho-slovaški izvršena zakonita zaščita na bazi nasadov jeta 1933. Delegata Jugoslavije (Savinjska dolina) sta izjavila, da so hmeljarji Savinjske doline solidarni v v tem pogledu s hmeljarji Nemčije in Čehoslovaške ter da so sklenili na zadnji glavni skupščini Hmeljarskega društva za Dravsko banovino soglasno, da se morajo hmeljski nasadi omejiti na bazi leta 1934 in da je Hmeljarsko društvo za Dravsko banovino že poslalo tozadevni predlog našemu poljedelskemu ministerstvu. Delegat Poljske se je pridružil izjavi delegatov Jugoslavije ter obljubil pokreniti vse potrebno pri Poljski vladi, da se izvrši zakonita omejitev hmeljskih nasadov tudi v Poljski na bazi leta 1934
Konferenca je na to sprejela soglasno sledeči sklep ;
Na konferenci dne 15. maja 1934 navzoči zastopniki hmelj pridelujočih držav : Nemčije, Jugosla-vije, Poljske in Čehoslovaške so soglasno mnenja, da je meddržavna ureditev površine hmeljskih nasadov brezpogojno potrebna.
Zastopniki Jugoslavije in Poljske so pripravljeni
priporočati svojima vladama zakonsko določitev površine nasadov po izmeri leta 1934, ki se je v Nemčiji in Čehoslovaški zakonitim potom že izvedla.
Ker se strinjajo z omejitvijo hmeljskih nasadov glasom izjav, ki jih je prejela konferenca od zastopnikov Francije in Belgije tudi hmeljarji teh dveh držav, si dovoljuje današnja konferenca predložiti tema dvema državama željo, da izvedeta omejitev.
Pri drugi točki dnevnega reda se je vršila obširna debata. Deželni glavar iz Miinchena je izjavil, da hoče Nemčija tudi letos pokupiti hmelj potom nemške hmeljarske prometne družbe, kakor v letu 1933, dasiravno so se že pojavili glasovi, da se naj ukine nakupovanje potom imenovane prometne družbe. Povdarjal pa je, da morajo biti za to kakor dosedaj solidarni vsi trije faktorji, ki prihajajo tu v poštev in sicer, v prvi vrsti producenti, potem pa pivovarnarji in hmeljski trgovci. Nemška delegacija je nadalje izjavila, da je bilo od Nemške bmeljarake prometne družbe prevzetega in še neprodanega hmelja dne 1. januarja t. 1. še 62.000 kvintalov, od katerih se je prodalo do 15. maja t. i. 20.000 kvintalov. Vsled poziva vlade, da se naj pivovarnarji zadostno krijejo s hmeljem, bode prodanih od te količine do nove sezone še približno 15.000 kvintalov domačim pivovarnam. kakih 7.000 kvintalov pa se bo še ekspor-tiralo do nove sezone, tako da bo stopila nemška produkcija v novo sezono s količino 20.000 kvintalov neprodanega hmelja iz leta 1933.
K tej točki dnevnega reda so izjavili delegatje Čehoslovaške, da stremijo za tem, da se ustvari nekaj podobnega tudi v njihovi državi, ter da hočejo na tem problemu še študirati, ker se po nemškem vzorcu ne da izvesti centralno nakupovanje tudi v Čehoslovaški, kjer so razmere čisto druge. Glede načina centralnega nakupovanja hmelja si zaenkrat še niso na jasnem in bodo svoječasno objavili načrt, ki bo primeren za Čehoslovaško. Povdarjali pa so, da bo izvedba tega vprašanja silno težka.
Delegacija Jugoslavije je izjavila, da so razmere v tej državi zopet druge, kakor v Nemčiji in Čehoslovaški in da bo ureditev tega vprašanja še težavnejša.
Predsednik Sgndikata plantatarovv pa je izjavil, da ima Poljska že podobno organizacijo v svojem sicer privatnem sindikatu, katerega se je poslužilo v letu 1933 okoli 30% produkcije in je upati, da se bo že v prihodnjem letu prodalo potom sindikata preko polovice pridelka Poljske države.
Končno se je sprejel k tej točki sledeči sklep:
Zgoraj imenovani zastopniki se nadalje strinjajo soglasno v tem, da je treba pri hmeljskem nakupo-
vanju najti pota, po katerih bi se odstranile dosedanje škode, ki so se povzročale hmeljarjem. Tudi topogledno bodo zastopniki posameznih hmelj pridelujočih držav stavili svojim vladam predloge, v kolikor se to še ni zgodilo. Enako se priporoča tudi ostalim kontinentalnim državam. Pri 3. točiti dnevnega reda se je soglasno sklenilo, da se signiranje hmelja med državami prizna in da se naj isto uvede tam, kjer doslej še ni obstojalo za kompaktne hmeljske okoliše. Nadalje se je priporočalo, da se naj podvza-mejo v vseh državah mere, s katerimi bo izvoz hmeljskih sadežev strogo prepovedan, da se prepreči nastajanje novih hmeljskih okolišev v deželah, ki doslej niso gojile hmeljarstva in ki nimajo naravnih predpogojev za pridelovanje kvalitetnega hmelja.
Navzoči delegati držav so sklenili priporočati svojim vladam čim izdatnejše znižanje cen pivu, k čemur naj pripomorejo države s primernim znižanjem vsepovsodi pretiranih davkov na pivo.
Končno so se delegatje vseh držav izjavili, da naj Srednjeevropski urad začne zopet delovati.
Opomba uredništva: K gornjemu članku pripominjamo glede zakonite omejitve hmeljskih nasadov v Jugoslaviji, da je Hmeljarsko društvo že stavilo Poljedeljskemu ministerstvu v Beogradu predlog, da naj ostane stanje hmeljskih nasadov v letu 1934 k6t podlaga za bodočnost. Novi nasadi se naj dovolijo le v toliko, v kolikor se opuste stari. (Glej zadnjo številko Hmeljarskega vestnika z dne 1. maja 1934).
Sečnina
Ker se vrši propaganda za novo umetno gnojilo, pod imenom »sečnina«, smatramo za potrebno, da o tem spregovorimo par besed. Nas zanima predvsem uporabljivost tega novega dušičnega gnojila za hmelj.
Hmelj zahteva od vseh kultur največ hrane. Posebno v prvi dobi razvoja zahteva močno in polno hrano. Vporaba dušika raste enakomerno od početka rasti, to je od meseca aprila in je na začetku od vseh hranil največja. Poraba apna, kalija in fosforja je v prvi dobi manjša, dvigne se pa zelo hitro sredi junija.
Od srede junija do cveta (avgust) je največja poraba apna, kalija in dušika; fosfor rabi hmelj tik pred cvetom in je poraba največja ob zoritvi.
Hmelj raste zelo hitro. V 24 urah zraste za 40 cm. Največji del hrane srka potom svojih koreninic tekom dveh in pol mesecev. Zato mora imeti v tleh to hrano že pripravljeno v lahko sprejemljivi in hitro učinkujoči obliki. To dosežemo s pravočasnim gnojenjem. Ce pa nismo gnojili v jeseni oz. pred obrezovanjem, moramo po potrebi dodati potrebno hrano še po obrezovanju.
Velik upliv ima na hmelj obrezovanje. Obrezovanje je v gotovem oziru oplemenjevanje. Z obrezovanjem odstranjujemo gotove dele koreninskega sistema. Če hmelj močno in v živo obrežemo, mu odvzamemo s tem veliko rezervne hrane, ki je nakopičena v obrezanih koreninskih delih oz. hmeljnih sadežih. Pri obrezovanju odstranimo 600-700 gr. koreninske mase, v kateri je zapopadeno 6-7 gr dušika, 3-4 gr kalija in 1-1'5 gr fosforne kisline. Torej odvzamemo z obrezovanjem največ dušika.
V praksi naši hmeljarji to dobro vedo in zato zalivajo hmelj z gnojnico, oz. ga gnojijo z raznimi dušičnimi gnojili.
S pravilnim gnojenjem z dušikom lahko barvo hmeljskih kobul poboljšamo, lahko pa jo tudi pokvarimo.
Večletni poskusi, izvršeni na Češkem in Wiirten-berškem so pokazali, da upliva gnojnica od vseh gnojil najugodnejše na barvo hmelja. Novo umetno gnojilo »sečnina« vsebuje isto snov kot je v gnoinici oz. scalnici, t. j. seč. V 100 lit. gnojnice, če je dobro konzervirana, je 2-2'5% dušika, v 1 kg visoko koncentriranega umetnega gnojila »sečnine« pa je 40 do 460/0 dušika. Sečnina, ki je prišla sedaj tudi k nam na trg in s katero so že izvršeni poskusi v hmeljnikih Savinjske doline vsebuje 40% dušika. Radi lažje razdelitve tega gnojila se priporoča mešati to gnojilo s pepelom (lesnim). Z mešanjem sečnine s pepelom lahko naredimo poljubno močno dušično gnojilo. Če zmešamo 1 kg 40% sečnine z 1 kg pepela, dobimo 20% dušično gnojilo. Če zmešamo 1 kg sečnine z 2 kg pepela, dobimo nekaj manj odstotno gnojilo, kot je čilski soliter. Z mešanico 1 del sečnine in 2 dela pepela gnojimo hmelju isto tako kot s čilskim solitrom.
Priporočamo našim hmeljarjem, ki so naredili poskus s sečnino, da opazujejo razvoj hmeljske rastline, po možnosti naj primerjajo pri obiranju barvo hmeljskih kobul od negnojenega hmelja, s čilskim solitrom gnojenega in s sečnino gnojenega hmelja. To opazovanje, ki mora biti vestno in ki ga naj izvršuje čim več hmeljarjev, kajti več oči več vidi in boljše, je potrebno, da bomo dobili jasno in točno sliko o uporabljivosti sečnine za hmelj.
Ing. J. Teržan.
Položaj na tu- in inozemskih hmeljskih tržiščih in stanje hmeljske rastline pri nas in drugod
Žalec, dne 29. maja 1934. Tekom meseca maja je bilo prodanih nekaj nad 200 meterskih stotov hmelja po ceni do Din 50'— za 1 kg tako, da je ostalo do danes le še okrog 300 meterskih stotov neprodanega hmelja. Proti koncu meseca je zanimanje nekoliko popustilo, te dni pa se je pokazalo zopet nekaj več interesa in izgleda, da bo pokupljen po zgorajšnji ceni, mogoče pa tudi dražje, še ostanek našega lanskega pridelka.
Stanje hmeljske rastline, ki je v splošnem prosta rastlinskih in živalskih škodljivcev, bi bilo pri nas zadovoljivo, da ni opažati v zadnjem času v večini hmeljskih nasadov cvetnih nastavkov. V koliko bo to vplivalo na količino letošnjega pridelka, je danes še težko reči, gotovo pa je, da bo pridelek vsled tega manjši. Priporočamo hmeljarjem, da ne odtrgavajo cvetnih nastavkov, ker bi si z odtrganjem istih povzročili lahko še večjo škodo.
Bačka: Petrovac, dne 28. maja 1934. Kupčija zaenkrat popolnoma miruje in se je plačevalo nazadnje za lanski hmelj Din 40 — do Din 45'— za 1 kg.
Po dolgotrajni vročini in suši smo dobili v noči od 26. na 27. maja dolgo zaželjeni dež. Deževalo je vso noč in je dobila rastlina dovolj vlage za nadaljnji razvoj. Vsled vročine in suše je rastlina v rasti zelo zaostala in so bili poganjki kratki in slabi. Upati pa je, da se bodo sedaj popravili. Po poročilu iz Petrovca z dne 16. maja je hmeljska rastlina v Bački splošno v cvetju.
Čehoslovaška: Žatec, dne 26. maja 1934. Pri stalnem povpraševanju so znašali nakupi v preteklem tednu 400 centov hmelja. Danes notira žateški hmelj Kč 1.500— do Kč 1.600'— za 50 kg (Din 54'— do Din 58'— za 1 kg). Znamkovanih je bilo do danes 75.000 kvintalov. Lastniki hmelja so pri prodaji za-držljivi z ozirom na to, da znašajo zaloge le še 4000 kvintalov in ker stanje hmeljske rastline vsled še vedno trajajoče suše ni zadovoljivo. Hmeljske trte so dosegle, v kolikor niso bile zadržane v rasti vsled napada bolhačev, višino 2 do 3 m. Dne 10. maja, torej zelo zgodaj, so se pojavile prve krilate listne ušice.
Delegata Savinjske doline na Meddržavni hmeljarski konferenci dne 15. maja sta pregledala 16. maja obširni žateški hmeljski okoliš ter poročata sledeče: »Stanje hmeljske rastline je slabo in neenotno. Na žico speljana je bila dne 16. maja šele komaj dobra tretjina hmeljskih rastlin. Ostali večji del pa leži še v jamah in ga ni videti dosti iz zemlje, ponekod celo nič. Rastlina je močno napadena od bolhača, proti kateremu so uporabljali hmeljarji sicer vsa sredstva, pa vendar niso v stanu istega popolnoma zatreti. Na naju je stanje hmeljske rastline napravilo vtis, da lahko nastane velika nevarnost za letošnji pridelek, ako v najkrajšem času ne bo izdatnih padavin, ker je zemlja Popolnoma izsušena še od zimske suše, ki traja od takrat neprestano dalje.«
Do dne 26 maja na Češkem ni še deževalo. Dotok krilatih ušic ni še ponehal.
Nemčija: Vsled poziva vlade, da se naj založijo pivovarnarji s hmeljem za eno leto, se dnevno proda več sto bal hmelja tako, da je bilo v preteklem tednu prodanih 2.800 bal po cenah RM 190'—do RM 220'— 2a JSIL-kg, (Din. 66l— do Din 76 — za 1 kg). Povpraševanje se nadaljuje pri nespremenjenih cenah. Stanje aaieljske rastline v Nemčiji je sledeče: V zgodaj obdelanih hmeljiščih je dosegla trta polovico droga. Tudi oni nasadi, ki so močno trpeli od bolhača, so si toliko opomogli, da se je moglo trto speljati na droge. V nasadih se vrši prvo obsipavanje in se je skoraj splošno škropilo en- do dvakrat proti peronospori, četudi izgledajo hmeljske rastline kot da so popolnoma zdrave. Vendar temu ni tako. Akoravno v nasadih ni najti kuštrovcev, se vendar že opaža, da dobivajo pri mnogih rastlinah spodnji listi rjavkaste lise, kar dokazuje, da je že nastopila peronospora v prvem stadiju, vsled česar je treba pričeti takoj s škropljenjem, ako ho trajalo mrzlo in vetrovno vreme še dalje.
Francija: Na hmeljskem tržišču je trajalo nekaj časa popolno mrtvilo, sedaj pa kažejo kupci zopet njalo več zanimanja za blago, ki ga je zelo malo. Hnieljska rastlina dobro napreduje v rasti in je v vseh hmeljiščih napeljavanje trt na droge končano.
Anglija: Na hmeljskem tržišču traja mirno razpoloženje dalje in ne kažejo pivovarnarji nobenega ^animanja več za lansko blago, ki ga ni več dosti. O stanju hmeljske rastline ni bilo izdano nobeno Poročilo.
Amerika: Promet na hmeljskem tržiščn je bil v zadnjem času pri nespremenjenih cenah malenkosten
Vremenske prilike so bile v splošnem nezadovoljive' ln se niso še izboljšale. Potrebno bi bilo malo več solnca zlasti v Oregonu in v Kaliforniji, kjer grozi že hela rosa (Meltau).
Sumljiva bolezen na listih
Uredništvo je prejelo iz žalske okolice nekaj listov, ki so se na znotraj krivili in so bili posuti, kakor z rjavkasto plesnobo. Ta bolezen se je pojavila v celih vrstah in sicer V2 m do 1 m nad zemljo. Vrhovi hmeljskih rastlin pa so bili sveži in zdravi. Po zunanjih znakih je sodilo uredništvo, da listi niso napadeni od peronospore in jih je poslalo v svrho določitve bolezni g. inž. dr. Blattngu v Prago, ki piše tozadevno sledeče:
»Ko sem se vrnil s potovanja, sem našel Vašo pošiljko. Kakor ste prav razsodili, niso listi napadeni po peronospori. Zavijanje listov je povzročila razlika med dnevno in nočno temperaturo. Je torej fiziološki in ne parasitski pojav!«
Z odličnim spoštovanjem
Dr. Blattng 1. r.
Praha, dne 25. maja 1934.
Hmeljski škodljivci
Letos se je pojavil v večjem številu v naših nasadih škodljivec, ki je povzročil občutno škodo s tem, da je uničeval vršičke hmeljskih trt. Tako poškodovana rastlina požene sicer nov vrh, ki pa nikdar ne nadomesti prvega. Škodljivec, ki povzroča to škodo, je zelenkasta gosenica hmeljske vešče, malega rjavkastega metuljčka.
Zelenkastim gosenicam so se letos pridružile še črne gosenice dnevnega pavlinčka, ki pa se zadovoljuje z listjem hmeljske rastline in je povzročena škoda manjša.
Navedenih škodljivcev se hmeljar najhitreje obrani, ako vestno vsak drugi ali tretji dan pregleda vse svoje nasade in zasačene škodljivce uniči z roko.
II.	poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo
o stanju hmeljskih nasadov *)
Žalec v Savinjski dolini, dne 11. maja 1934.
Vsled še ugodnega vremena je rastlina - posebno v drugoletnih nasadih - deloma dobro, deloma prav dobro napredovala ter zrastla 2 m in črez na visoko. Pri vsem tem je videti zdrave in krepke rasti ter je brez škodljivcev in bolezni. Hmeljarji izvršujejo sedaj nadaljno privezovanje, odstranjujejo nepotrebne poganjke in mlade trte plitvo obsipavajo. V primeru z drugimi leti je letos rastlina v razvoju za 8 — 10 dni naprej.
Vnovič so se zmanjšale zaloge lanskega pridelka, ki jih cenimo na okroglo 300 met. stotov, po Din 45'— za izbor Din 46'— za 1 kg. Društveno vodstvo.
III.	poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo
o stanju hmeljskih nasadov *)
Žalec v Savinjski dolini, dne 23. maja 1934.
Pri ugodnem vremenu z zadostnimi padavinami se hmeljska rastina lepo razvija in je 3 m in več zrastla na visoko. Ona je zdrava in brez škodljivcev.
Ostanki letine 1933 se vedno skrčujejo in sicer za izbor Din 50'— za 1 kg.
Društveno vodstvo.
*) Ta poročila so za strokovne organizacije in strokovne liste inozemstva.
IVAN PREMIK, ŽALEC:
Spomini starega hmeljarja
Veselilo me je, ko sem kot morda najstarejši hmeljar v Savinjski dolini in morda še edini živeči učenec ustanovitelja našega hmeljarstva, g. Bilgerja, čital v novo ustanovljenem glasilu našega Hmeljarskega društva, v »Hmeljarskem vestniku« razne preizkušnje in nasvete glede našega hmeljarstva.
Pri tej priliki sem se spomnil svojih mladih let. Bilo je leta 1877. Takrat je bila tudi huda gospodarska kriza in vse je tarnalo o slabih časih. Dobri in modri sosed moje domačije, nepozabni g. Hausenbichler nas je tolažil in nam kazal nova pota do izboljšanja življenskih razmer. Priporočal nam je sredstva v svrho ohranitve domače grude, priporočal nam je pred vsem pridnost in poštenost.
V teh kritičnih časih je stopil na plan novoceljski graščinski oskrbnik g. Bilger Franc, rojen na Wirtem-berškem, ki je v prvi vrsti pozival rajnega Hausen-bichlerja in tudi druge tržane k samopomoči potom hmeljarstva. Prišel je in nam kazal na Hausenbichler-jevi njivi, kako se zemljišče potom rigolanja pripravlja, kako se klinari, kako se sadi itd. Kot najvažnejše delo v hmeljnikih je vedno označil rez hmeljske korenike. Priporočal nam je za to delo mesec marec, kar ima baje za posledico lepe in pravilno doraščene kobule. Vsak izmed nas vajencev (Matija in Jože Pajk in Matija Cokan, vsi trije iz Vrbja) je moral imeti razven ostrega noža tudi iglo za zbadanje in uničevanje belih črvov-ličink, ki so se nahajali v trti. Ta škodljivec se je potemtakem moral zanesti iz VVirtemberškega, odkoder smo dobivali sadeže poznega hmelja. Vsled površnega in zanikarnega obrezovanja se je v teku let škodljivec tako pomnožil, da je ogrožal občutno naše nasade.
Glede obiranja hmelja smo bili vajenci in tudi drugi obiravci obilokrat hudo ošteti in posvarjeni. Obirati smo morali čisto, to se pravi, obirati je bilo treba posamezne kobule s pol cm dolgimi peclji, ne pa cele grozde z listjem.	Predolge, porjavele ali
plesnive kobule smo dajali v posebne posode. Pri merjenju nabranega hmelja se je vedno oziralo na kakovost obiranja. Slabo obranega hmelja je moralo biti za 1 škaf vedno več, kakor lepo obranega, to se pravi, pri prvem je hmeljar nasul škafe zelo zvrhano, pri drugem pa le pičlo. Za lepo obrani hmelj je bila še vedno kaka pohvalna beseda in pri izplačevanju mezde tudi kaka napitnina.
Največ preglavice je pa mladim hmeljarjem delalo sušenje hmelja. To ni bilo tako lahko delo, kakor dandanes, ko ima že vsak srednje veliki hmeljar svojo kurilno sušilnico najboljšega sistema. V mojih mladih letih se je hmelj sušil le na zraku. V to svrho so nam služila v prvi vrsti podstrešja naših hiš in tudi drugi primerni podi in prostori. Dobro se še spominjam, kako smo morali na povelje g. Hausenbichlerja pregledati vsa podstrešja in druge prostore v žalskem trgu, kamor smo potem vajenci nosili sveži hmelj ter ga razgrinjali prav na tanko. Z grabljami in metlami smo potem prav pogosto obračali razgrnjene kobule. To delo je trajalo dostikrat po cele tedne, kakor je bilo pač vreme. Da bi sušenje šlo hitreje od rok, so novi hmeljarji razpostavili sveži hmelj na posebnih iz trsja spletenih lesah solnčni gorkoti, kar pa ni našlo odobravanja s strani g. Bilgerja. Sčasoma so si uredili
hmeljarji kurilne sušilnice na ta način, da so izpraznje-vali stanovanjske sobe, postavili na primernem mestu ob steni — ne v sredi — železno peč »gašperčka« ter napeljali iz nje železne cevi ob vseh štirih stenah in skozi okno na prosto. Sredi sobe se je potem postavilo primerno ogrodje za že poprej omenjene lese s svežim hmeljem. Ko je v tako urejenih sušilnicah dosegla temperatura zaželjeno višino, so se lese morale prestavljati od spodaj navzgor in nasprotno, kar je bilo prav naporno delo, ki pa je vendar prav izdatno pospeševalo sušenje. Temu priprostemu, a vendar svojemu namenu ustrezajočemu načinu sušenja je sledilo sušenje po raznih sistemih in sicer: Hahn -Ouštje, Linhardt - Rakovnik, in naposled izpopolnjen Linhardtov sistem po domači tvrdki Josip Lorber & drug v Žalcu, ki je po večletnem prizadevanju še izpopolnila ta sistem s takozvanim »mešalnikom«, ki ne le pospešuje, nego tudi povzročuje predvsem enakomerno sušenje hmelja na vseh delih lese, pri vsakem vremenu, podnevi in ponoči. Imenovana domača tvrdka je dala svojo iznajdbo patentirati, ki bo v veliko korist vsem, posebno pa velikim hmeljarjem.
MARTIN JOŠT, Gotovlje:
Hmelj kot rastlina
7.	Rumunija. Ta ima samo mali hmeljski okoliš in sicer Šesburg na Sedmograškem.
8.	Poljska. Hmelj se goji v okolici Krakova v dolinah Visle ter v Poznanju v okolici Neutomišla in Lvova.
9.	Rusija, oziroma Sovjetska unija. Glavni pridelovalni okoliš je v Ukrajini in sicer Volinija. Nekaj malega se še goji hmelja vzhodno od Moskve.
10.	Avstrija. Ta pridela malenkost hmelja na Gornje-avstrijskem v takozvanem Miihlviertel, ter na Gornje-štajerskem pri Fiirstenfeldu. Gojenje hmeljske rastline v omenjenih okoliših je že po večini opuščeno, ter vsled tega ne pride ta hmelj na trgu v poštev.
11.	Amerika. V Ameriki se prideluje hmelj v sledečih državah, in sicer v Kaliforniji, Oregon in Wa- . shington. V manjši množini pa v državi New-York.
V splošnem pridela Amerika velike množine hmelja, toda slabe kvalitete. Po ukinitvi prohibicije so pa ame-rikanski hmeljarji svoje nasade ogromno povečali.
S tem bi bili v glavnem izčrpani hmeljski okoliši in razne vrste hmelja. Kakor je razvidno se nam ni bati, da bi primanjkovalo hmelja. .Pomanjkanje nastane samo tu in tam v evropskem kvalitetnem hmelju, med- ! tem ko je vsega ostalega navadno vedno v izobilju. Vse kaže, da bodemo imeli že letos svetovno nad-produkcijo, ako ne bodo kakšni posebni škodljivci in bolezni pridelek primerno reducirali. Na razne škodljivce in bolezni, ki bi občutno znižali svetovno letino pa ni računati, ker imamo danes toliko dobrih obrambnih sredstev, da se lahko vsak škodljivi pojav, če že ne v kali zatre, vendar močno omeji.
Iz navedenega razvidimo, da ni dobro, hmeljske nasade prekomerno širiti. Vsak hmeljar naj dobro premisli, predno si napravi nov nasad, posebno še tedaj, ako je primoran kupiti nove hmeljevke, ki mu bodo mogoče v 1-2 letih odveč, ker bode hmelj zopet izkopaval. Bolje je torej ostati pri manjši množini hmelja in tega dobro oskrbovati!
Nadaljevanje sledi.

HMELJARJI
Zavarujte sebe, svoja poslopja in vse premičnine pri jugoslovanski zavarovalni banki
i
S L A V I J I
ki je po vsej Sloveniji najdalje poslujoč domač zavod Centrala v Ljubljani telefon 21-76 in 22-76 Podružnice v vseh glavnih mestih države Zastopstva v vseh večjih krajih Dravske banovine Vsa potrebna pojasnila daje brezplačno naš Ig lavni zastopnik g. Jože Aubreht v Žal'cu
H M E E. J A R N A ŽALEC
I. jugosl. zavod za vkladanje in konzerviranje hmelja
se priporoča za strokovno pripravljanje in basanje hmelja na vse načine (bale, balote, cilindre, zaboje), nadalje za vkladanje in lombardiranje (posojevanje proti zastavi) hmelja in za trgovsko in prometno posredovanje, vse to z jamstvom kulantne in solidne postrežbe in stroge diskrecije.
Obratna naprava je najmodernejše urejena, ima 10.000 m2 skladiščnega prostora, 16 kurilnih žveplam s skupno kapaciteto 400 stotov dnevno pri enkratnem vporabljanju. Hmeljarna je tudi opremljena s tremi električnimi dvigalniki, 10 stiskalnicami in z modernimi rešetalnimi stroji.
Na zalogi drži nove lahke in težke vreče ter vsakovrstna umetna gnojila.
tinELJflKJI!
Najpripravnejše umetno gnojilo za gnojenje hmelja je
tinrorosKdL i.
IZ TVORNICE Zfl DUŠIK V RUŠ/IH
Naložili boste Vaše prihranke najboljše in najsigurnejše
HRANILNICI DRAVSKE BANOVINE
ker jamči za zavod ne samo znatna rezerva, ampak tudi dravska banovina z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo
Podružnica v Celju, Cankarjeva ulica 11
nasproti pošte
avinjska posojilnica
Žalcu
registrovana zadruga z neomejeno zavezo nudi popolno varnost za vloge na	Ustanovljena 1. 1881.
hranilne knjižice in v iekočem računu
ter jih o b r e s t u j e n a j u g o d n e j e	ii$
Hmeljarji! Nalagajte denar pri domačem zavodu !
Račun poštne hranilnice št. 10.994	Brzojavi: »Posojilnica«	Telefon št. 2
Blagajniške ure: ob delavnikih od 8. do 12. in od 14. do 18., ob nedeljah in praznikih od 9. do 11.
Celjska posojilnica d. d. v Celju
v lastni hiši Narodni dom
Glavnica in rezerve nad Din 14,000.000
Kupuje in prodaja devize in valute
Izdaja uverenja za izvoz blaga
Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za nje popolno varnost in ugodno obrestovanje
Podružnici:
v
Maribor, Šoštanj
Izdaja Hmeljarsko društvo za Slovenijo, predsednik Franc Boblek, veleposestnik v Žalcu. — Za uredništvo odgovarja: Anton Petriček, nadučitelj v p. v Žalcu. — Tiska Zvezna tiskarna v Celju : predstavnik Milan četina v Celju.