ZDRUZENJE ZA ESPERANTO SLOVENIJE SLOVENIA ESPERANTO-LIGO INFORMACIJE INFORMOJ Leto / jaro 19, št. / n-ro 4 november / novembro 2014 Uvodnik V zadnjem obdobju je bilo kar nekaj dogodkov, pomembnih za esperantsko gibanje. Skušali smo jih zabeležiti za zgodovino in predstaviti bralcem v tej številki biltena. Vsa dogajanja ne predstavljajo uspehov, nekatera še vedno kažejo na duhovno mrtvilo in sebičnost med esperantisti. Nekaj pa je tudi razveseljivih dogodkov, med nje lahko štejemo vabilo na osnovno šolo v Bohinjski Bistrici, življenjske znake na spletnih straneh naših organizacij, začetek esperant-skega krožka v Brežicah in našo prvo objavo pesmi Baldurja Ragnarssona, posvečene Srečku Kosovelu, vključno s prepesnitvijo v slovenski jezik Vinka Ošlaka. IO ZES Iz dejavnosti ZES Predstavitev esperanta na osnovni šoli v Bohinjski Bistrici Na osnovni šoli dr. Janeza Mencingerja v Bohinjski Bistrici že tradicionalno počastijo 26. september -evropski dan jezikov s predavanji na jezikovne téme. Letos so se obrnili na ZES s prošnjo, da predstavimo esperanto. Ponudbo smo sprejeli in projekt izvedli Janez Jug, Nika Rožej in Ostoj Kristan. Z učiteljico angleščine Natašo Stare smo se dogovorili, da pripravimo predavanje na diapozitivih aplikacijskega programa Power-Point in zagotovimo dva predavatelja za 4 šolske ure. Tako smo imeli v petek, 26. septembra 2014 na šoli v Bohinjski Bistrici 8 predavanj po eno šolsko uro za po dva razreda petošolcev, šestošolcev, sedmošolcev in devetošolcev, medtem ko sta bila 8. razreda odsotna v šoli v naravi. Osnovna šola je sicer dobro opremljena, tako da je v vsaki predavalnici računalnik in projektor, nekatere pa imajo celo zaslonska platna, ki so občutljiva na dotik. Janez je dal na razpolago za osnovo naše predstavitve svojo predstavitev esperanta za poklicne kolege. Skupaj smo predstavitev prilagodili za osnovnošolsko raven, jo dopolnili z nekaj novimi idejami in grafiko, ki naj bi pritegnila pozornost osnovnošolcev in naredila predavanje manj suhoparno. Predstavitev, ki jo sestavlja 47 diapozitivov, od katerih je nekaj interaktivnih, je bila enaka za vse razrede in oba predavatelja, ki sta jo glede na starost poslušalcev in trenutno zanimanje in vprašanja v razredih ustrezno komentirala, razširila ali skrajšala. Glasilke Ostoja Kristana so zdržale tri šolske ure Tako je Janez predaval po enkrat za vsako razredno stopnjo, jaz sem zdržal tri predavanja, na četrtem pa me je morala Nika zamenjati, ker sem bil preveč hripav od govorjenja. Nika je imela še posebno vlogo na vseh predavanjih, da je vodila pevske in pogovorne vložke tako pri Janezu kot pri meni. Nika Rožej razlaga šolarjem vsebino knjižice Zanimanje otrok in tudi njihovih učiteljev je bilo veliko, zelo radi so sodelovali pri pesmici Marko saltas in pri poskusih preprostih izrazov in stavkov v esperantu. Predstavitev na diapozitivih se je izkazala za zelo koristno, saj so otroci večkrat uporabili zapise na tabli za svoja vprašanja in odgovore ter pri petju pesmice. Vprašanj ni manjkalo, ogledali so si tudi vzorce knjig in revij v esperantu. Ugotovili smo, da so bile ure kar prekratke, saj nas je zvonec za odmor nekajkrat kruto prekinil. Šola se nam je pisno zahvalila za trud in nam v spomin na sodelovanje podarila knjigo Bohinjski zbornik, mi pa smo knjižnici šole namenili nekaj naših izdaj o esperantu in slovenskih esperantskih knjig v upanju, da bodo šolarji in učitelji segali po njih. Splošen vtis obiska v Bohinju je izredno dober in je lahko pobuda za več takih dogodkov. Predstavitev v Power-Pointu je seveda tudi drugim na razpolago kot podlaga za podobna predavanja, saj jo je lahko hitro predelati za konkreten nastop pred različnimi vrstami poslušalcev. O.K. Spletišče ZES na novi platformi Letos 18. julija je spletišče Združenja za esperanto Slovenije http://www.esperanto.si/ začelo delovati na novi platformi Drupal, ki je na razpolago brezplačno v oblaku podjetja Optimus IT (več o tem ponudniku na naslovu http://optimus. si/). Po slabih štirih mesecih se na spletišče žal ni prijavil noben uporabnik (če ne upoštevamo okrog 110 spletnih robotov), čeprav je na prvi strani lepo vidna Prijava s povezavo - Ustvari nov račun. Na novo platformo smo preselili vsebino, ki se je nabirala od 3. septembra 2005 do 18. julija 2014 na platformi Sisplet CMS (http://www.sisplet.org/). Stara stran je še vidna na naslovu http://esperanto.sisplet.org/. Še vedno je na spletu tudi zametek spletišča, ki je od leta 2002 na ARNES-ovem strežniku. Kot zanimivost in v razmislek si poglejte zgodovinski relikt na naslovu http://www2.arnes.si/~supjjug/esp/. J.J. Iz dejavnosti ETD Elektronska knjiga Ali ste že kdaj prebrali elektronsko knjigo? Veliko je govora o njih, mnenje za ali proti pa si lahko ustvarite le z uporabo bralnika in s primerjavo branja knjige na papirju in v elektronski obliki. Za svojo osebno izkušnjo sem izbral kot bralnik Samsungovo tablico Galaxy 10.2 in Novelo o šahu Stefana Zweiga, ki sem jo kot duhovito novoletno darilo prejel od Vinka Ošlaka, hvaležno sprejel in odložil za kasnejše branje. Počitniško brezdelje na senčnem krovu ladje med vožnjo od otoka do otoka na Jadranu pač omogoča vzeti v roke roman ali zgodbo, za katero med letom ni časa. Stefan Zweig je napisal Schachnovelle v izgnanstvu v Braziliji in je eno njegovih zadnjih del pred smrtjo od lastne roke februarja 1942. V njej opisuje svojo izkušnjo z nemškim nacističnim režimom in domačimi fašisti ob priključitvi Avstrije k Tretjemu rajhu. Novelo je prevedel v esperanto Vinko Ošlak in jo pri švedski založbi INKO izdal kot elektronsko knjigo avgusta 2001 (ISBN 91-7303-110-0). Kot večni esperantski začetnik sem pri branju seveda uporabljal esperantsko-slovenski slovar. Saknovelo, v esperantu ima 65 strani, se bere kot napeta kriminalka z globljo družbeno vsebino. Zaplet in razplet zgodbe tvorita miniroman, o posameznih likih bi se dalo diskutirati, jaz pa sem še posebej posvečal pozornost jeziku, za katerega je odgovoren prevajalec. Spoznaval sem bogastvo možnosti izražanja v esperantu, nekatere težave zaradi kombiniranja sestavin izrazov, našel pa sem tudi nekaj tipkarskih napak, ki jih korektor ni opazil ali zaznal kot napake. Branje sem končal z občutkom, da sem spoznal prelepo in pomembno delo Stefana Zweiga, ki ga je bilo užitek brati. Naslednji cilj v zvezi s to novelo je prebrati še izvirnik v nemščini. O.K. Trilanda renkonto Letošnjega tradicionalnega srečanja esperantistov na tromeji med Slovenijo, Italijo in Avstrijo 14. septembra se je udeležila le Nika Rožej s soprogom. Vsi drugi, ne le iz Slovenije, so prihod iz različnih vzrokov odpovedali že prej ali pa so se ustrašili vremenske napovedi tik pred zdajci. Tako se je le predsednica ETD Ljubljana »pofočkala« na zbirnem mestu pri lesenem znamenju na Peči, a žal ni pričakala še drugih esperantistov. Pa več sreče in sonca prihodnje leto! O.K. Drugi jezikovni večer v esperantu V torek, 11. novembra je bil izveden drugi jezikovni večer v esperantu v skladu z letošnjim programom dela ETD Ljubljana. Pol ure pred napovedanim začetkom jezikovnega večera se je sestal tudi IO društva in obravnaval pripravo programa Zamenhofovega dne v Ljubljani, dokončanje prenovljene zgibanke o esperantu ter še nekaj aktualnih zadev. Ker se je debata potegnila čez 18. uro, smo pač morali nadaljevati sejo v esperantu. Diskusije so postale bistveno krajše in sestanek je bil tudi bolj učinkovit. Ob 18.30 uri pa je končno dobil besedo Janez Jug, ki je tokrat vodil jezikovni večer. Poleg predavatelja je bilo prisotnih še 6 članov društva: Ana Ferrer, Nika Rožej, Jernej Lindič, Milan Škrlj, Tomaž Longyka in Ostoj Kristan. Janez je izbral snov iz esperantske slovnice in sicer spraševanje in odgovarjanje na vprašanja v esperantu. Tema se je pokazala kot zelo zanimiva in je vzbudila veliko vprašanj in razprav. Obravnavana sta bila tako pisni kot govorni dialog. Predavatelj je opozoril na nevarnost nesporazumov med govorci, če pri spraševanju uporabljajo govorico telesa in intonacijo, ker različni narodi znake in intonacijo različno uporabljajo. Tudi vrstni red besed v stavkih, ki v nekaterih jezikih zagotavlja vprašalni pomen, v esperantu ne deluje nedvoumno. Tako v govornih kot pisnih dialogih je torej najbolj zanesljivo uporabiti cu in druge preproste ali sestavljene členke in vprašalne zaimke. Tudi odgovarjanje ni čisto enostavno. Ponavljanje vprašanja v celoti je ponavadi le šolska vaja, sicer pa lahko ima poseben pomen. Odgovoriti je pač treba čim krajše in, če je potrebno, ponoviti le bistvene elemente za pravilno razumevanje odgovora. Obravnavanih je bilo še več vidikov dialogov v esperantu. Če bo utegnil predavatelj iz koncepta predavanja, za katerega je porabil kar nekaj ur priprav, napisati še članek, bo obogatil našo strokovno literaturo s pomembnim in zanimivim prispevkom. O.K. Iz dejavnosti KEP V stalni rubriki, posvečeni dejavnosti našega kolektivnega člana Kluba esperantistov Posavja, so prispevki, ki so jih pripravili člani kluba, ali pa urednikovi povzetki iz raznih dokumentov, poročil, zanimivosti itn. v zvezi z aktivnostmi sam intenzivno in sprotno obvešča in svoje lokalno, pa tudi širše okolje KEP. KEP sicer esperantsko srenjo o svojem delu. Letošnji študijski krožek esperanta Klub esperantistov Posavja (KEP) in Knjižnica Brežice sta organizirala v sezoni 2014-2015 brezplačni študijski krožek osnov esperanta z motom "Esperanto - la cefa pordo en la mondon". S krožkom naj bi pri č eli 13. novembra v učilnici Knjižnice Brežice. Na uvodnem sestanku bi se dogovorili o načinu in urniku dela, naročilu učbenika, uporabi drugih razpoložljivih klasičnih in elektronskih učnih sredstev. Pouk naj bi potekal po načelu vzajemnega učenja pod vodstvom mentorja Krožek bi trajal 30 pedagoških ur in bi potekal enkrat tedensko, kar pomeni 15 srečanj po 2 šolski uri. Na koncu naj bi bila udeležencem podeljena potrdila o obisku, vključili pa bi se lahko tudi v že omenjeni esperantski klub, ki ima svoja redna srečanja v Kavarni Brežice, vsak zadnji delovni dan v mesecu. Krožek za spoznavanje in učenje esperanta običajno pomeni najpomembnejši vir »napajanja« kluba z novimi člani, kar predstavlja jedro širjenja »gibanja za ideje esperanta« v brežiški občini in širše. Krožek je bil namenjen novim kandidatom in tudi esperantistom, ki žele obnoviti in poglobiti znanje jezika. Kljub intenzivnemu oglaševanju in neposrednemu pošiljanju vabil se je za krožek prijavilo premalo kandidatov, pa tudi od teh so nekateri brez opravičila manjkali na uvodnem sestanku. Zato je izvedba krožka do nadaljnjega odpovedana. Podrobnejše informacije o nadaljnji usodi tega krožka ali kakšni nadomestni obliki spoznavanja z esperantom v Posavju lahko dobite, če se obrnete na predsednika KEP na spletnem naslovu: antonmhl@gmail.com. O.K. Nastop za čebele in čebelarje Člani Literarne sekcije Beseda dobovskega KD Franc Bogovič so v sredo, 17. septembra, po poletnem premoru ponovno pripravili literarni večer Ob petrolejki v Kavarni Brežice. Zaradi mnogih težav, s katerimi se srečujejo čebelarji, je večer potekal na temo čebel in čebelarstva. Nastopila sta tudi Anton in Reneja Mihelič in sicer z nekaj izreki in pregovori s področja čebelarstva, prevedenimi v esperanto. A.M. Vizito de eksterlandaj esperantistoj Marde, la16-an de septembro 2014, post antaüa anon-co kaj peto de Zlatko Tišljar, sekretario de EEU, la prezidanton de EKP, Anton Mihelič kaj lian edzinon Reneja vizitis esperantisto Vlado Jurković de la Espe-ranto-Societo el Zagrebo kaj esperantistino Nijole Petraityte de Esperanto-klubo Ruto el la urbo Siauliai, norda Litovio, kun pli ol 100.000 da logantaro. La prezidanto de EKP Mihelič kun Nijole kaj Vlado La celo de la vizito estis kontakto kun la slovenaj esperantistoj. Nijole laboras en publika municipa biblioteko. Si studis en Universitato de Vilnius. Kaj interesigas pri agado de gekolegoj esperantistoj en la lokoj, kie si vojagas. Vlado estas malnova esperantisto, delonga membro de la Esperanto- Societo de Zagrebo kaj lin oni povas renkonti en diversaj hejmaj kaj inter-naciaj esperantistaj renkontigoj. Nijole estas bonega parolantino kaj spertulino de Esperanto kaj fervora kolektantino de informoj pri cio kio interesas §in. Nijole inter la geedzoj Mihelič La karajn gastojn Anton kaj Reneja akceptis en ilia hejmo en la vilago Razlagov breg, Čatež ob Savi. Por la intervjuo estis invititaj ankaü aliaj membroj de la EKP, sed ili ne povis veni. Dum vizito okazis amika konversacio, cefe en Esperanto kaj kroata lingvoj ce la tablo de bongustega regalo. La diskuto centrigis cefe pri la laboro de EKP, pri kies agado la gastoj estis entuzias-maj, kaj pri aliaj aktualaj temoj. La prezidanto de EKP donacis al la gastino de Litovio la tekston de sia prelego, kiun li prezentis dum la 10-a Kongreso de EEU lastjulie en Rijeka, emblemon de EKP, insignon "Mi parolas Esperanton", du kopiojn de la bulteno de SIEL Informacije / Informoj kaj unu libron el la biblioteko de EKP kun dedico. Nijole donacis al la prezidanto gvid-libron Vilnius kaj Trakai kun dedico, la mapon de la urbo Vilnius kaj la po§tkarton de la urbo Siauliai. La gastoj fine dankis al la gastigantojn por la varma bon-veno kaj interesa babilado. Sekvis memora fotografado kaj varma manpremo adiaüe. La vizito signifas gravan okazajon por nia klubo kaj gi estas bonega ekzemplo de kunigado de esperantistoj el diversaj partoj de la mondo. A.M. Foto: R.M. kaj V.J. Brežice en poezio kaj prozo Merkrede, la 15-an de oktobro 2014, en Kafejo Brežice denove regis gaja kultura atmosfero. Kadre de la okazajoj Oktobro de Brežice, dedicita al la festo de komunumo Brežice, okazis bela literatura Vespero ce la petrollampo - Brežice en poezio kaj prozo. Gin kreis la Literatura sekcio Vorto kaj la miksita kanthoro, ambaü el Kultura societo Franc Bogovič Dobova. La okazajo estis kreita surbaze de la ideoj de la senlacaj verkistoj, la prezidanto kaj la membroj de la koncerna sekcio -gesinjoroj Rudi Mlinar kaj Ivana Vatovec. Multaj membroj de la sekcio prezentis en poeziaj kaj prozaj verkoj escepte interesajn rakontojn de historiaj kaj aktualaj okazajoj kaj vidindajoj, asociitaj kun Brežice. Tiom multe estis dirita pri Brežice en "unu loko", kiun povus uzi ciu, kiun interesigas la historia kaj la aktuala pulso de "mia urbo". Por la escepta muzika kolordiverseco de la vespero prizorgis la gekantistoj de kanthoro per harmonia kantado sub la taktobastono de Monika Abram. La esperantistoj surscenas Specialan parton prezentis la sceno de esperanta gru-peto el EKP, Anton, Reneja Mihelič kaj Edi Zanut. Prezentita estis la renkontigo de du amikoj-esperanti-stoj, kiuj parolis pri Esperanto kaj esperanto-instruado, organizita de la klubo kaj Biblioteko Brežice. Fine placis la bongusta mangajo, preparita de Reneja. Domage la okazajon ne ceestis ankaü iu jurnalisto, kaj ankoraü iu el la nova komunuma aütoritato ne estus superflua. A.M. Foto: J.P. Iz dejavnosti EDM Tečaj esperanta - jesen 2014 V sodelovanju z Mestno četrtjo Center pripravlja EDM brezplačni začetni tečaj esperantskega jezika. Tečaj bo potekal ob sredah po dve šolski uri z začetkom ob 17. uri v prostorih MČ Center. Trajanje tečaja: približno 60 ur. Prijave in informacije na e-poštni naslov: info@esperanto-maribor.si ali GSM: 041 27 57 31 (Karmen) ali MČ Center: (02) 2201 842, uradne ure Mestne četrti Center: vsak dan 8-12, e-naslov: mc.center@maribor.si. Vir: www.esperanto-maribor.si. Iz dejavnosti ŽED Razstava Hirošima-Nagasaki v Ljubljani Gostovanje razstave Hirošima-Nagasaki, ki že nekaj let kroži po Sloveniji, je rezultat večletnega sporazumevanja in sodelovanja med esperantisti - železničarji Slovenije in Japonske. Otvoritve prve razstave 25. februarja 2010 v Mariboru smo se udeležili tudi esperantisti iz Ljubljane - glej zapis v Informacijah -Informoj 2010/1-2, str. 6. V Ljubljani je razstava gostovala v avli upravne stavbe Slovenskih železnic na Kolodvorski 11 do konca avgusta letos. Javno podjetje Slovenske železnice, ki je pomemben pokrovitelj ŽED Maribor, je z razstavo v svojih prostorih prispevalo svoj delež k svarilom, da se strahote jedrske vojne in drugih vojnih grozodejstev ne smejo dogajati in ponavljati. Razstava opominja in ne dovoljuje pozabe. Obiskovalce razstave je pozdravil tudi panó ŽED Na prispevek esperantistov iz ŽED so na razstavi opozarjali društveni panó in več letakov, ki so predstavljali ŽED in esperantsko gibanje. O.K. Bogračfest 2014 Ekipa ŽED se je tudi letos udeležila prireditve in tekmovanja v kuhanju bograča, ki je bilo v Lendavi letos 30. avgusta. Ime ekipe številka 14 je bilo Esperanto, pa tudi predpasnika Anne in Ane sta opozarjala na pripadnost gibanju. Skuhana umetnija je bila vredna pokušine in tudi zaužitja polnega krožnika. Uradna uvrstitev naše ekipe je poslovna skrivnost, priznanje organizatorja za udeležbo pa objavljamo na spodnji sliki. O.K. Janez, Anna, Karlo, Ana in Jovo - ekipa št. 14 Priznanje turističnega društva »Lendava vabi< Iz zgodovine gibanja Popravki Priske Haas V arhivu ZES se že pri naključnem brskanju najde marsikaj zanimivega. Nekatere škatle so že urejene in imajo ciljno vsebino ter ustrezne oznake na pokrovih, le redke pa tudi popis vsebine. Škatle imajo zelo različno tematiko, na primer Tone Logar, Franjo Modrijan, Jože Kozlevčar, družina Haas, računovodstvo (fascikli), kongresi UEA itd. Danes prikazujemo dokument, ki povezuje delo prof. Modrijana (1894 - 1954) in Priske Haas (1888 - 1975). Tipkopis prevoda slovenskih ljudskih pesmi, ki ga je pripravil Franjo Modrijan, na katerem je napisano lastništvo Priske Haas iz Maribora, vsebuje njene lastnoročne popravke in predloge za boljše prevajalske rešitve. Na 24. strani esperantske pesmarice Slovenaj naciaj kantoj sta vidni ljudski Sijaj, sijaj, sončece! in Sinoči sem na vasi bil. O izdaji te pesmarice in njenem nastajanju pa bi bilo treba še marsikaj raziskati in objaviti, da se védenje ne izgubi. O.K. Popravki prevoda slovenskih ljudskih pesmi Loterijska srečka Leta 1965 je Esperantskemu društvu Ljubljana, ki ga je vodil Tone Logar, uspelo organizirati veliko denarno loterijo, ki se je je udeležilo nekaj tisoč ljudi. Pri prodaji srečk so sodelovali esperantisti iz vse Slovenije. Lice in hrbtišče srečke iz leta 1965 Društvo je nato z zbranim denarjem iz te in podobnih akcij kupilo lastniški prostor na Tavčarjevi 2 v Ljubljani. To je bil edini lastniški prostor esperantistov v Sloveniji, ki so ga poleg društva uporabljali tudi Združenje esperantistov Slovenije in druge organizacije. Leta 2002 je takratna predsednica društva Draga Zalar Grabnar samovoljno, protizakonito in pod tržno ceno naš lastniški prostor prodala podjetniku Francu Dolžanu. Tako smo ljubljanski in slovenski esperantisti ostali brez edinega lastniškega prostora in »prispevali« k znanim privatizacijskim zgodbam v Sloveniji. J.Z. ^eposlovni kotiček Kunlaboro de aütoroj dum la preparado de la libro V zlatem čolnu / En la ora boato, la unua ampleksa prezento de poemoj de Srečko Kosovel en esperanto, kiun Slovenia Esperanto-Ligo eldonis en decembro 2013, alportis ankoraü unu frukton, kiun ni prezentas ci tie. Estimata samideano Baldur Ragnarsson, fama islanda verkisto, dedicis tiun poemon, verkitan originale en esperanto, al talento kaj genio de Srečko Kosovel. La aütoro elvokas niajn sentojn, kiujn ni sentis dum legado de versoj de Kosovel. Baldur alimaniere ripetas sian inviton: Legu Kosovelon! O.K. Baldur Ragnarsson: Srečko Kosovel (1904-1926) La erozio lasis reliefojn de la karsto kaj profundajn kavernojn, spiriton de la kalka grundo kun la verdo de kreskajoj supre, la animon inspirantan la junan poeton al poezio de sereado por ekkompreno de mistero eble neekzistanta en la realo. Li ser eis fajron en malvarma cindro, sed kreis novan mondon pure senteblan kiel la blanka spirito de la karsto, kaj dum li falas, falas en bluan senfinon kie ne ekzistas morto, liaj mil poemoj ne silentas en kavernoj, sed alvokas nin aüskulti lian belan animon. Septembro. Erupcio en la nordo. Nebulo super la urbo. Nenio eksterordinara. Mi pensas pri Kosovel, pri lia amata Karsto, pri la negativa totalo de lia vivovojo, tamen li iras plu. Srečko Kosovel (1904-1926) El esperanto slovenigis Vinko Ošlak Erozija je pustila na krasu reliefe in globoke jame, duha apnenčastih tal z zelenino rastlinja zgoraj, dušo, navdihujočo mladega pesnika za poezijo iskanja za razumevanje misterija morda neobstoječega v resničnosti. Iskal je ogenj v hladnem pepelu, a ustvaril nov svet, čisto začuten kot belega duha krasa, in ko pada, pada v modro brezdanjost, kjer smrt ne obstaja, tisoč njegovih pesmi ne molči v jamah, temveč nas kliče k poslušanju lepe njegove duše. September. Erupcija na severu. Megla nad mestom. Nič izrednega. Mislim na Kosovela, na njegov ljubljeni Kras, na negativni total njegove življenjske poti, vendar on gre dalje. Zamenhofov dan 2014 Če smo imeli lani osrednjo prireditev ob Zamenho-fovem dnevu v Mariboru, katero je zaznamoval bogat program in odlična udeležba, bodo letos proslave obletnice rojstva L.L. Zamenhofa bolj lokalnega značaja s ciljem približati prireditve vsem esperantistom in prijateljem esperanta, ki ne morejo potovati na večje razdalje. Tokrat je prednostni cilj srečanje in druženje. Zato si rezervirajte nekaj uric za to priložnost, tudi če že dolgo niste bili v kontaktu z nami. Doslej smo pridobili informacije o naslednjih prireditvah: Ljubljana - v soboto, 13. decembra ob 10.00 v dvorani na Štefanovi 11, organizator ETD Ljubljana, podrobnejši program bo poslan z elektronsko pošto in objavljen na spletni strani www.esperanto.si. Maribor - v soboto, 13. decembra ob 13.00 v dvorani Mestne četrti Maribor na Meljski cesti 37, organizator ED Maribor, osrednja tema: Ivan Bratoš. Spremljajte dodatna obvestila na društveni spletni strani www.esperanto-maribor.si. Reka - v ponedeljek, 15. decembra ob 18.00 v prostorih društva na ulici Blaža Polića 2/I. Sicer pa spremljajte spletno stran www.esperanto-rijeka.hr. Trst - v petek, 19. decembra ob 20.00 v prostorih na Via del Coroneo 15, z geslom: Memorante nian maj-stron! Spremljajte spletno stran tržaškega združenja www.tea1906.altervista.org. O.K. Tematski slovarček EU Za bistveno poenostavitev in pocenitev delovanja Evropske unije je uporaba esperanta kot jezika poslovanja optimalna rešitev. Enakopravnost govorcev in pripravljavcev gradiv, manj prevajanja v nacionalne jezike ter boljša kakovost in pravočasnost prevodov so damo nekatere koristi in prednosti uvedbe esperanta za uradni in poslovni jezik EU. Iz predstavitve delovanja EU v esperantu (Europaj Institucioj 140429.pdf) sem izbral nekaj pogostih izrazov ter jih uredil po abecedi slovenskih izrazov. Tako je nastal zametek tematskega slovarja uradniških in poslovnih izrazov EU. Seveda bi ga bilo treba še obogatiti in bdeti nad njim. Pomen tematskih slovarjev in pojmovnikov je zelo važen pri razvoju vsakega jezika, tudi esperanta. Pri esperantu morajo za pravilnost, čistost in enotnost novih izrazov skrbeti mednarodni gremiji. Ta zapis je namenjen vzpodbudi za proučitev, kako je že ali pa še ni urejeno nastajanje novih esperantskih izrazov s področja delovanja EU. O.K. agencija agentejo direktiva direktivo država članica, članica membro-stato EU državljan civitano evro (EUR, €) eüro Evropska centralna banka, ECB Eüropa Centra Banko Evropska komisija, Komisija Eüropa Komisiono Evropska unija, EU Eüropa Unio Evropski parlament Eüropa Parlamento Evropski svet Eüropa Konsilio Evropsko računsko sodišče Eüropa Kontokortumo glasovati, glasovanje (tajno) baloti, baloto Obvestila in vabila glasovati, glasovanje vocdoni, vocdonado (javno) izdatek, odhodek elspezo komisar komisionano komite, odbor komitato nezaupnica malfido okolje medio podatek datumo Pogodba o EU Eüropa Traktato pravo juro prejemek, prihodek enspezo proračun bugeto Sodišče EU Kortumo de la Eüropa Unio soglasje konsento sporazum interkonsento Svet, Svet EU, Svet Konsilio, Konsilio de ministrov Eüropa Unio, Konsilio de Ministroj urad oficejo uradni jezik oficiala lingvo uradnik oficisto uredba reglamento uslužbenec dungito ustanova institucio Visoki predstavnik EU Alta Reprezentanto, Alta-Delegito vlada registaro voliti, volitve elekti, elektoj zakon lego Članarine ZES in ETD Letna članarina ZES za individualne člane je 12 € za zaposlene, 6 € za študente, upokojence in brezposelne ter 0 € za mlade do 18. leta. Članarino ali prostovoljne prispevke lahko plačate na srečanjih in sestankih ali na poslovni račun ZES pri NLB št. SI56-0201-5001-2704-490 z obrazcem UPN. Kot kodo namena vpišete »othr« in namen plačila: »priimek, članarina in ustrezno leto oz. obdobje«. Pri referenci vpišete kodo 99, ostalo pa pustite prazno. Letna članarina ETD Ljubljana znaša 6 € za zaposlene, 3 € pa za brezposelne, upokojence in študente. Za mlajše od 18 let je članstvo brezplačno. Članarino ali prostovoljne prispevke lahko plačate na srečanjih in sestankih ali na poslovni račun ETD pri Delavski hranilnici d.d. Ljubljana št. SI56-6100-0000-1703-764. Glejte še navodilo za izpolnitev obrazca v zgornjem odstavku. O.K. Kaj bo v naslednji številki? Za prihodnjo številko Informacij / Informoj, ki bo izšla sredi februarja, je predvideno nekaj poročil in dokumentov, tudi takih, ki niso prišli na vrsto jeseni 2014: - Poročila o proslavah Zamenhofovega dne, - Besedilo predloga deklaracija o jeziku, - Propagandna zloženka o esperantu, - Popis strokovne knjižnice. Priporočamo se za prispevke o vaši dejavnosti, predloge in kritike, fotografije in opažanja, ki bi utegnila zanimati tudi druge. O.K. Za konec pa še voščilo... INFORMACIJE / INFORMOJ izdaja / eldonas Združenje za esperanto Slovenije / Slovenia Esperanto-Ligo, Štefanova 9, SI-1001 Ljubljana, Slovenija / Slovenujo. http://www.esperanto.si. Matična št. / kodnumero 5058384. ID za DDV / n-ro por AVI: 93737777. Poslovni račun / bankkonto: IBAN SI56 0201 5001 2704 490 pri / ce Nova Ljubljanska banka d.d.. (Swift-kodo: LJBASI2X). Uredil / redaktis mag. Ostoj Kristan, lektoriral / kontrollegis Tomaž Longyka.