Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občin Kočevje in Ribnica ★ Izdaja CZP »Kočevski tisk- Kočevje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik France Grivec. Uredništvo in uprava: Kočevje, Ljubljanska 14/a. Telefon uprave in uredništva 389. Letna naročnina 800 din, polletna 400 din in jo je treba plačati vnaprej. Za inozemstvo 2000 din oziroma 3 ameriške dolarje. Tekoči račun 600-27-1-265 pri NB podružnica Kočevje Leto Vlil. - št. 5 KOČEVJE, 25. januarja 1963 Cena 20 din SEJA ObLO RIBNICA Analiza zborov volivcev Ribnica, 23. januarja. — Današnji seji obeh zborov občinskega ljudskega odbora Ribnica, katere so se udeležili skoraj vsi odborniki, je prisostvoval tudi ljudski poslanec Matija Malcžič. Obravnavali so analizo pravkar minulih zborov volivcev v občini ter predvideno združitev z občino Kočevje. Večji del občanov se je na zborih volivcev izrekel proti združitvi. Ko so odborniki na seji pretresali argumente za in proti združitvi, so nekatere ugotovitve zborov še dopolnili. Predvsem so •ugotovili, da bi bila nova občina Po obsegu največja v Sloveniji; Pri tem so se vprašali, če bo lahko zadovoljivo razvijala komunal- ni sistem na tem področju in ali ne bodo pri tem posamezna središča prizadeta. Ugotovili so tudi, da je komuna v zadnjih letih dosegla lepe uspehe (otvoritev novih obratov v Ribnici, Jurjeviči, Sodražici, združitev lesne industrije itd.), dalje, da je ribniška občina po narodnem dohodku na 22. mestu v Sloveniji (torej v pr- Glasbena vzgoja mladine I. polletje se je končalo. A če bodo učenci splošno izobraževalnih šol z Veseljem odložili knjige in zvezke za štirinajst dni, se to pri učencih glasbene šole ne bo zgodilo! Nasprotno! Počitnice bodo lahko še bolje izrabili za učenje. Posebno učenci v višjih razredih se že dolgo zavedajo, da je pri študiju instrumenta treba nepretrgoma vaditi, neprestano delati, se nenehno Izpopolnjevati. Saj je povedal slaven skladatelj in pianist: če ne vadim en dan, to že sam opa-*jnj, če ne vadim dva dni, opa-** že moja žena, če pa ne va-dim tri dni, opazi — publika! °rej prt nas v glasbeni šoli ni Počitnic, ni mirovanja. Nikdar . žI>amo dovolj dobro, nikoli m«**!0 *ak° visoko, da bi ne ‘kli in morali še više! Poletje je le nekak mejnik v delu šolskega leta, čeprav je ocenjevanje v taki šoli malo drugačno in temelji na drugačnih osnovah. Ocena je tu le sad dolgotrajnega opazovanja. rezultat večmesečnega opazovanja posameznega gojenca — saj je pouk individualen — nikoli pa ni posledica enkratnega boljšega ali slabšega znanja. Ker obiskujejo šolo samo otroci oz. mladina, ki ima za glasbo posebno veselje in vsaj neko mero nadarjenosti, so rezultati vsekakor boljši kot na obveznih šolah. Gojenci plačujejo tudi šolnino, zato so tudi materialno prizadeti in zainteresirani, da ne izgubljajo na šoli časa in denarja. (Nadalj. na 4. strani) vi polovici), na koncu pa tudi to, da je treba pri tem upoštevati želje in mnenja ljudi, ki so podprli dosedanjo politiko v komuni. Vodilni tovariši so na seji opozarjali odbornike na resnost problema in objektivnost ocenitve ter dokumentiranja razlogov, ki govore proti predlogu o združitvi. Razprava je bila v celoti opredeljena za to, da komuna ostane, kar so odborniki soglasno podprli. Na zahtevo odbornikov je bilo tudi glasovanje, kjer so se vsi izrazili za že podana in obravnavana stališča... Niso proti Na zadnjih zborih volivcev v kočevski občini so občani razpravljali o delu krajevnih odborov in občinskega ljudskega odbora ter o morebitni združitvi občin Kočevje in Ribnica. Ko so razpravljali o združevanju, so poudarjali, da je predvsem z gospo dar-niso proti, ker bi imeli od zdru-niso proti, ker bi imeli od združitve korist obe komuni, predvsem pa ribniška, kjer je narodni do hodek na zaposlenega občutno nižji kot na kočevskem področju. Ko so govorili o novem občinskem statutu, pa so predlagali, naj bi imeli po vaseh tudi predavanja o statutu. Na zborih volivcev so volili tudi nove sodnike — porotnike. To je bilo skuno vsem zborom volivcev, v posameznih krajih pa so volivci razpravljali še o svojih problemih. Stara cerkev: ORANJE SNEGA IN BARAKE Stara cerkev, 13. januarja. — Volivci so zahtevali, da se pokre-ne vse potrebno, da bo splužena cesta od Konca vasi do Stare cerkve. Zdaj se namreč le s težavo prebije v to vas zdravnik (peš), pa tudi šolarji morajo gaziti sneg do šole. Predlagano je bilo, naj bi krajevni odbor vnesel v svoj plan tudi pluženje ceste, ker bo le tako lahko dobil od občinskega ljudskega odbora sredstva, ki so za to potrebna. Nadalje so predlagali, da bi že letos odstranili barake na Bregu. Pogovorili so se še o zaposlovanju invalidov, pripravah za 20-letnico Kočevskega zbora in o drugih krajevnih problemih. Struge: ELEKTRIFIKACIJA IN DVORANA Struge, 13. januarfe. — Vaščani Tisov ca in Čateža so se zanimali, kako je z elektrifikacijo teh dveh vasi. Prebivalci so zanjo že precej prispevali, za dokončanje pa potrebujejo še nekaj sredstev, ki naj bi jih prispeval občinski ljudski odbor. Nadalje so volilci ugotovili, da je v Strugah potrebna večja dvorana za sestanke in predavanja. Predlagali so, naj bi jo uredili v šoli, ker bi imeli v tej dvorani šolarji tudi telovadbo. Predlagali so še, naj bi popravili stavbo, kjer imata prostore KZ in Zavod za zaposlovanje invalidov, da naj bi imela mlin in žaga isto vodstvo ter da naj bi popravili obzidje pokopališča, za kar so pripravljeni tudi sami prispe- vati. Zanimali so se tudi za gradnjo bolnice v Kočevju. Rudnik: LIKVIDACIJA TRDNJAVE Rudnik, 14. januarja — Volivci tega področja so poudarili, da je že skrajni čas likvidirati zastarelo in popolnoma dotrajalo stanovanjsko naselje Trdnjava. Menili so tudi, da je v Kočevju bolje adaptirati sedanji zdravstveni dom, kot zgraditi novega. Nadalje so poudarili, da je nujno modernizirati peko kruha, da so njihove ceste in kanali slabo vzdrževani, da je potrebno urediti razsvetljavo proti Rudniku, napraviti pločnike in nastaviti sposobnega stalnega cestarja. iimolj: ADAPTACIJA SOLE Vimoij, 20. januarja. — Volivci Vimolja in okolice so menili, da je pri njih najbolj nujno adaptirati šolo, pri čemer bodo pomagali tudi prebivalci. Nadalje so se zanimali za dograditev vodovoda v Predgradu, sklenili so, da bodo dokončali popravilo pokopališča, predlagali oziroma zahtevali so pa še, da bi tudi pozimi morali dobivati pošto po trikrat na teden. O ostalih zborih volivcev pa v prihodnji številki. VREME Okrog 24. in 27. januarja lahne snežne padavine, v ostalem jasno in mrzlo. Konec januarja in prve dni februarja burja. OBISK V 2ICNICI »Dela nam ne manjka« Septembra 1961. V dneh med prvim ribniškim festivalom. Pomemben dogodek za Ribnico — otvoritev obrata žičnica iz Ljubljane. Slavnost, katere so se udeležili številni gostje, predstavniki matičnega podjetja, nekdanji lastnik prostorov, kjer je dobil streho obrat žičnice — slikar amater Veljko Oražem iz Ljubljane. Govori, pregledi uspehov matičnega podjetja, pogostitev, spet govori, ogled prostorov in najboljše želje mlademu kolektivu na pot... vodja, jim še marsikaj manjka, stroji, delavci, zvočna izolacija itd. »Le dela nam nikdar ne zmanjka, kar je seveda popolnoma pravilno!« je poudaril... Marsikaj že napravijo sami, saj matično podjetje izdeluje le nekatere polizdelke, kar pa upo- števajo pri ugotavljanju končne realizacije. Pa poglejmo še plan za leto 1963, Je sicer precej višji od lanskega, toda ne dosega lanske realizacije, to pa predvsem zaradi tega, ker je težko zagotoviti prodajo artiklov, vrednih po več milijonov dinarjev. No, čeprav so postavili letošnji plan le v višini 76 milijonov, smo lahko prepričani, da ga bodo znatno presegli, če bodo le tako pridni kot lani in če bodo imeli dovolj dela... fvec) Pa poglejmo, kako je ustvarjal kolektiv obrata od predlanskega septembra: V matičnem podjetju izdelujejo stroje in naprave za lesno industrijo, predvsem sušilnice; s tem namenom je bil ustanovljen tudi obrat v Ribnici. Izdelujejo sicer manjše, prenosne sušilnice, j ono v, razmerje med skladi in osebnim dohodkom pa je 51: 49. Obrat, katerega maloštevilni kolektiv dan za dnem kleplje in sestavlja sušilnice za les, je na »Mlaki« v nekdanji »Planici-šport« oz. v nekdanji Oražmovi »elektrarni«. Prostori so lepi, vendar, kakor je dejal obrato- Mii več izigrani potrošniki Obrat Žičnice v Ribnici Do nedavnega so naše trgovine prodajale tudi predmete, ki bi morali imeti garancijske liste in tehnična navodila, pa jih niso imeli ali pa sta bili obe prilogi pomanjkljivi, razen tega tudi niso bili organizirani servisi za popravilo raznih strojev in aparatov, ali pa servisi niso imeli rezervnih delov, oziroma je moral potrošnik dolgo čakati na popravilo. Skratka: potrošniki so bili pogosto izigrani. Prav zaradi tega pa je aprila lani izšla odredba, ki določa posebne pogoje, pod katerimi se lahko dajo posamezni industrijski izdelki v prodajo. Odredba velja za naslednje predmete: fotograske aparate, filmske in fotografske kamere, cestna motorna vozila, šivalne stroje, tehtnice, pisalne stroje, trenutno pa imajo v delu tudi sušilnico za tekstilno industrijo. V obratu je povprečno zaposlenih 11 delavcev. Lansko leto so si postavili nekoliko nižji proizvodni plan, ker je bil to začetek dela novega obrata in so se ljudje šele privajali novemu delu in organizaciji, in sicer v višini skoraj 59 milijonov. Uspeh pa, ki so ga dosegli preteklo leto, je nadvse zadovoljiv, saj so letni proizvodni plan občutno presegli (84 milijonov din), kar dokazuje, da so se delavci hitro in lahko privadili novemu delu in organizaciji. Obrat v Ribnici je dosegel v okviru celotnega podjetja lansko leto najboljši uspeh. Čistega dohodka so ustvarili okrog 28 mili- ♦ I Nastop v vrtcu (fg) — Strokovni aktiv vzgojiteljic predšolskih otrok iz Kočevja, ki ga vodi Anica Vi-licer, je prejšnji petek pripravil v ribniškem otroškem vrtcu vzoren nastop. S tem so hoteli pokazati oblike dela s predšolskimi otroci v vrtcu. Pri nastopu je sodelovala tudi pedagoška svetovalka za predšolsko vzgojo iz Ljubljane. V uvodnem delu so otroci izvedli gibalno vajo, pri čemer so pokazali precejšnjo skladnost in disciplino. Nato so obravnavali vsebino pesmi, ki jo je ponazarjala slika, pred zaključkom pa so iz škatlic izdelovali miniaturne hišice za ptičke. S tem so otroci pokazali gledalcem delček življenja v vrtcu, kar nekateri ocenjujejo kot čisto navadno varstvo otrok. Videli pa smo, da so otroci v ribniškem vrtcu v skrbnih rokah in pod strokovnim nadzorstvom in da je za njih že to neke vrste priprava na življenje... ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ štedilnike, bojlerje, avtomate za zapiranje vrat, ure, glasbila, medicinske naprave, lovske puške, električne aparate (hladilniki, sesalci za prah, pralna stroji, likalniki, mlini za meso, aparati za britje in striženje, tranzistorji, televizorji, radijski sprejemniki, gramofoni, magnetofoni itd.), traktorje in priključke, motorne čolne, kolesa in drugo. Našteli smo le glavne. Vsak izdelek, ki smo ga našteli, mora biti opremljen s TEHNIČNIM NAVODILOM (ki mora vsebovati podatke o lastnostih, načinu uporabe in vzdrževanju izdelka, uporaba zapletenih izdelkov pa mora biti razložena tudi s fotografijami, risbami ali skicami) in z GARANCIJSKIM LISTOM, ki mora vsebovati med drugim tudi: proizvajalčev naslov, oziroma naslov uvoznega podjetja, ki daje garancijo, čas garancije, kje da potrošnik kupljeni predmet lahko popraviti in drugo. Ce traja popravilo predmeta, ki je v garanciji, nad in dni, se mora garancija tudi za toliko dni podaljšati, oziroma če se predmet ne da popraviti v 60 dneh, ga mora prodajalna oz. proizvajalec zamenjati. Tržna inšpekcija redno kontrolira, če se trgovine pridržujejo te odredbe. Zaradi neupoštevanja odredbe je inšpekcija vložila s področja Kočevja in Ribnice že 4 prijave pri gospodarskem sodišču. Te štiri trgovine so namreč še po izidu odredbe prodajale izdelke z nepravilno opremljenimi garancijskimi listi ali celo brez njih. OD PETKA DO PETKA DOMA IN PO SVETU — OD PETKA DO PETKA DOMA IN PO SVETU 2 < I < X U 0. 8 < X ti £L O O SEDMI KONGRES LJUDSKE MLADINE JUGOSLAVIJE se je začel 23. januarja v Beogradu. Prisostvuje mu okoli 400 uglednih gostov, 1400 delegatov in 36 tujih delegacij. Na kongresu je govoril tudi generalni sekretar ZKJ in predsednik Jugoslavije Josip Broz-Tito, ki je med drugim dejal, da gre v naši državi z več republikami v glavnem za idejno-politično integracijo, ki je pogoj za integracijo v ekonomiki, socialistični kulturi, znanosti, umetnosti in drugem. Ko je govoril o ekonomski integraciji, je med drugim dejal, da je integracija ekonomike, ali bolje rečeno proizvodnje, predvsem stvar samih proizvajalcev, ki bodo v njej najbolje našli svojo računico oziroma korist tako zase kot za vso skupnost. Združevanje proizvajalcev v republikah in med republikami je velikega pomena za močan gospodarski razvoj skupnosti ikot celote. Poudaril je tudi, da je lokalizem zelo škodljiv, kei pozablja na koristi skupnosti kot celote. Ko je govoril o intelek-tualizmu in kulturi, je med drugim dejal, da se pri nas trudimo, da bi izšolali čimveč intelektualno sposobnih ljudi, ker si brez njih ni mogoče zamisliti našega nadaljnjega in hitrega napredka. Pograjal je tudi tiste maloštevilne jalove intelektualce, ki zlasti v literaturi, slikarstvu, filmu in drugod lebdijo nekje izven naše stvarnosti in ki so v glavnem nosilci negativnih vplivov iz tujine. Nadalje je poudaril, da ni bilo v naši deželi nikdar toliko prevajanja in tiskanja razne »šund-literature« kot danes. Taka literatura pa zelo slabo vpliva na mladino, zlasti na tisto, ki se pripravlja, da bi se ukvarjala ali pa se že ukvarja z literarnim delom. Ali lahko pasivno gledamo, kako ti sodobni bedneži kvarijo mlada srca? Nadalje je dejal, da bi opozoril tudi na potrebe, da se mladina v mladinskih organizacijah malo bolj posveti marksistični vzgoji, ker se mu zdi, da ideološko delo v ljudski mladini ni ravno preveč množično in na potrebni višini. Idejna oborožitev pa veliko koristi: težje je zapasti vplivom raznih negativnih pojmovanj in več kritičnosti je za razne slabosti in protisocialistična pojmovanja. OPUSTITEV ATOMSKIH POSKUSOV: Vse kaže, da so trojni razgovori o opustitvi atomskih poskusov krenili po izmenjavi pisem med Kennedyjem in Hruščovom naprej in da so glavne ovire na poti do sklenitve sporazuma odstranjene. Razširile so se tudi že vesti, ki pa še niso potrjene, da se je sovjetski premier pripravljen sestati z ameriškim in britanskim. Namen tega sestanka naj bi bil podpis sporazuma o opustitvi atomskih poskusov. ADENAUER JE OBISKAL DE GAULLA in mu predlagal kompromisno formulo za priključitev Velike Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost. Kancler je predlagal francoskemu predsedniku, naj bi posebna komisija sestavila »seznam težav«, ki ovirajo Vel. Britaniji dostop v EGS. Za zdaj je na seznamu 41 problemov. OB DRUGI OBLETNICI LUMUMBOVE SMRTI, se pravi sredi prejšnjega tedna, so bile po vsem Kongu slovesne komemoracije. Osrednja komemorativna svečanost je bila v Leopoldvillu, prisostvovali pa so ji predsednik Lumumbove stranke MNC Gbve-nije, predsednika obeh domov kongoškega parlamenta in ministri osrednje vlade. i z d S o O d X ti 6. 0 d X C o. % •D PETKA DO PETKA DOMA IN PO SVETU — OD PETKA DO PETKA DOMA IN PO SVETU L v Sirjenje tehnične kulture je stvar družbe Sredi januarja je bil v Zagrebu 4. kongres Ljudske tehnike Jugoslavije. Sedemletno obdobje nam je dalo lepe in pomembne uspehe, saj se je LT razvijala od klasičnih oblik tehničnega »hobija« v res mnogostrano organizacijo z nad 5000 društev in 500.000 člani, od tega je 80 % mladine. 2e sam napis nad predsedstvom TEHNIKO NARODU je bil pomembno geslo in vsebina razprav, obenem pa tudi naš novi program. Ko smo z velikim odobra-yanjem sprejeli pozdravno brzojavko predsednika Tita, smo poslušali predsednika COLTJ Leskoška-Luko, ki nam je podal vrsto aktualnih vprašanj ter bodočih nalog LT, ki so tudi predmet diskusij plenarnih zasedanj in komisij. bodo na vse ostale zgradbe ter ga dopolnili s predmeti iz kemije, fizike, astronavtike, atomske energije itd. Druga prireditev je bila v Zagrebškem narodnem gledališču, kjer smo najprej poslušali nekaj besed o življenju in delu velikana Nikole Tesle, katerega 20-letnico smrti proslavljamo letos. Nato so nam zagrebški umetniki zaigrali Krleževo Ledo. Marjan Tratar V teh letih je šlo skozi tečaje LT nad milijon mladih ljudi ter 227.000 mladincev na avtocesti, nad 300.000 pionirjev je v raznih tehniških krožkih učilo 15.000 vzgojiteljev, razne akcije Meseca tehnike in Tehnike mladini so v leh letih zbrale nad milijon in pol pionirjev in mladine, 26.000 trak-toristv je sodelovalo pri tekmovanjih in na seminarjih, na pobudo LT je bil uveden v obvezne šole in gimnazije tehnični pouk itd. Z ozirom na nove prilike in spremembe v življenju, razvoju samoupravljanja in novih pogledih na tehnično kulturo je kongres sprejel programsko deklaracijo LT, ki govori o tem, naj bo v bodoče poleg sedanjih in novih oblik tehnične dejavnosti v LT skrb za tehnično rast med mladino in narodi še stvar sindikatov. Ljudske mladine, inženirjev in tehnikov, SZDL. JLA. DPM itd. Za vodstvo oz. koordinacijo pa se osnujejo v zveznem republiškem, Pokrajinskem, okrajnem in občinskem merilu posebni sveti, ki bodo na podlagi posebnih statutov razvijali tehnično kulturo. Prvič je sedaj prešla ta skrb iz organizacij LT tudi na družbo in ostale organizacije, ki bodo to dejavnost morale tudi materialno podpirati. To je bil drugi najvažnejši sklep kongresa. Ob koncu je bil izvoljen prvi zvezni svet LT. Za častnega predsednika je bil izbran tov. Luka zaradi njegovih posebnih zaslug pri 16-let-nem delu v LT. Med kongresom so nam zagrebški tovariši pripravili več prireditev, od katerih naj omenim samo dve. V dveh stavbah nekdanjega zagrebškega velesejma smo prisostvovali otvoritvi prvega tehniškega muzeja v državi, kjer smo videli razvoj od vodnega mline do najmodernejših turbin, v posebni hali pa vsa vozila od vlaka, ladje, do letal in avtomobilov. V drugi zgradbi smo šli v pravi rudnik, kjer so nam tolmačili in nas vodili od jaška do jaška velenjski rudarji. To je šele začetek tehniškega muzeja; razširili ga Preteklo nedeljo so imeli občni zbor člani ZROP področja Rud-nik-Šalka vas. Organizacija je imela v preteklem letu dva stro-kova predavanja, praktično vajo »Napad na motorizirano kolono«, sodelovali so pri rekonstrukciji napada na Turjak, imeli 3-krat strelske vaje in še razna druga športna tekmovanja. Člani so kritično pregledali dosedanje delo organizacije in ugotovili, da imajo v organizaciji nekaj rezervnih oficirjev in podoficirjev, ki ne obiskujejo predavanj, vaj in sestankov; da na predavanja ni oficirjev, ki so na vodilnih položajih, čeprav bi s svojimi izkušnjami in znanjem lahko precej pomagali ostalim članom organizacije ter da prav taki, ki v organizaciji ne sodelujejo aktivno, radi poudarjajo, da so rezervni oficirji, kadar jim je potrebna pomoč. V razpravi so govorili še o nadalj-nem strokovnem izobraževanju in drugem. Štirinajst dni počitnic Prejšnjo soboto je za štirinajst dni utihnil šolski zvonec po vseh naših šolah; dijaki in učenci so se veselo vsuli iz učilnic, eni bolj, drugi manj veseli, kakršna so bila pač spričevala. No, takoj za šolskimi vrati so verjetno pozabili na šolo in »cveke« ter se predali zimskemu veselju (ko pa je toliko snega!). Namazali so Združitev zadrug (G) — Zadružna sveta kmetijskih zadrug Ribnica in Sodražica sta sprejela v začetku tega tedna sklep o združitvi obeh zadrug. Sedež nove zadruge bo v Ribnici, sedež gozdnega obrata KZ pa v Sodražici. Namen združitve zadrug nam j® zan, saj smo o tem že večkrat briali; pač tisto, kar je namen vsake integracije — okrepitev in Usposobitev za izvrševanje vedno ■številnejših nalog (konkretno pri združitvi zadrug) na kmetijskem bodreč ju, združeni gozdni obrat pa naj bi predvsem omogočil, da bi postala gozdarska služba r,“s gozdarska služba. Predvidena združitev že 1. jaguarja se je sicer nekoliko zapekla. Sedaj je to opravljeno in Priključitev železnine Znov.m letom je ribniška kme-Zei a zadruga oddala trgovino Jeiv nlna trKovskemu podjetju nbrt^ ,ZadruSa Pa bo še naprej krmni a Preskrbo kemtovalcev s duk-1’ gnojili in drugim repro-terini1Jsltim in investicijskim ma-Us»,T° je potrebno zaradi ’ je kcneJSega razvoja kooperacijo bo te artikle kmetom lah-ugodnej® nudila. okrepljena zadruga bo lahko stopila na novo pot, se spoprijela z novimi problemi. Celotno področje gozdnega obrata KZ bo razdeljeno na pet revirjev z 2 do 30 tisoč hektari površine. V vsakem revirju bodo dva do trije logarji ter tehnik. Naloga gozdarjev bo predtvsem skrb za gozdove, nega, pogozdovanje, organiziranje sečnje, sklepanje kooperacijskih pogodb itd. Gozdni obrat bo tudi prevzel parcele splošnega ljudskega premoženja, ki so med zasebnimi parcelami. V centrali obrata bodo razporejali investicije v gozdarstvu. posamezni strokovnjaki pa se bodo specializirali za določena področja dela. S tem bo postala gozdarska služba na tem območju strokovna, od česar lahko pričakujemo hitrejši napredek našega gozdarstva. Kadar govorimo o združevanju zadrug je pomembno predvsem to, seveda poleg tega, da bo močnejša kmetijska organizacija veliko laže opravljala različne naloge, da se bo čimbolj približala kmetijskemu proizvajalcu. Zadruga bo imela po proizvodnih območjih kmetijske tehnike, to bodo Skrbeli zg razvoj kmetijstva ter za tesnejši stak s kmetovalci. In že s tem bo veliko dosegla, smuči, privlekli od nekod sanke in se zapodili po najbližjem hribčku... Pa poglejmo, kakšne uspehe so dosegli učenci posameznih kočevskih šol: NA GIMNAZIJI je letos 195 dijakov, v prvem polletju pa jih je izdelalo 128 (skoraj 66 odstotkov). V prvem razredu imajo nekateri tudi po več slabih ocen, dijake pa najbolj morijo matematika, kemija in francoščina. Zanimivo je to, da je na gimnaziji veliko več deklet kot fantov (124 : 71), kar nam dokazuje, da gredo fantje po dokončani osemletki raje v druge šole kot pa v gimnazijo. Spomladi bodo dokončno uredili tehnično delavnico; opremo na šoli je dober. Odličnih je 65, prav dobrih 152, dobrih 188, 29 pa zadostnih. Pri ocenjevanju so zavzeli zelo strog kriterij, zato je tudi zelo malo zadostnih. Boljši uspehi so od 1. — 4. razreda, najslabši pa v 6. in 7. razredu. Med počitnicami bodo za učence v Kočevju organizirali smučarske tečaje. ŠOLA MIRKA BRAČIČA ima 1036 učencev. Izdelalo je 783 (75,57 % j učencev. Uspeh je nekaj slabši kot lani. 243 učencev ni izdelalo, neocenjenih pa je bilo 10 (bolezni itd.) četrtega februarja se bodo spet odprla šolska vrata, pozabljene bodo smuči in sanke, krepko bo treba zagrabiti, da bo popravljeno vse zamujeno... »Vlakarji« na poti v šolo — zadnjič v polletju že imajo, delajo pa kar v zasilnih prostorih. Povedali so nam tudi, da bodo prihodnje leto obvezne vaje iz fizike in kemije, zato bodo potrebovali še en prostor in novo opremo. NA ŠOLI JOŽETA ŠEŠKA je 656 učencev. Izdelalo jih je 434 (64,67%). 219 učencev ima slabe ocene (eden celo 10!), trije pa so neocenjeni. Povprečen uspeh Livold; zaključen tečajna nego bolnika na domu Pred kratkim je bil v Livoldu zaključen tečaj za nego bolnika na domu. OSiskovalo in uspešno zaključilo ga je 10 deklet in žena. To je že drugi tečaj v zadnjih nekaj tednih, ki so ga obiskovale livoldske Žene in dekleta. GLASBENA SOLA PO ZAKLJUČKU I. POLLETJA Glasbena vzgoja mladine (Nadalj. s 1. strani) Sola ima trenutno 100 učencev ip sicer 40 v I. razredih, 49 v II. razredih, 3 v III. in 8 v IV. razredu. Število učencev je od začetka leta močno nihalo. Nekateri so šele po enomesečnem učenju spoznali, da nimajo za glasbo potrebnega veselja ali nadarjenosti, drugi so se spet preselili ali začasno odšli iz Kočevja (vajenci), nekaj je tudi takih, ki so si napačno predstavljali učenje instrumenta. Na šoli je bilo ob zaključku I. polletja 19 odličnih učencev, 42 prav dobrih, 11 dobrih, 27 zadostnih in 1 nezadosten učenec. V teh ocenah so pa upoštevani le instrumenti; pri nauku o glasbi je uspeh pa spoznanje slabši, kar je Ipa (tudi razumljivo, ker ta predmet le nekoliko diši po »teoriji« in učencem pri nas in povsod po svetu ni ravno preveč pri srcu. Važnejše kot so ocene je vprašanje, koliko šola opravlja svoje poslanstvo in dosega svoje namene. Njen glavni cilj je namreč, kot smo že mnogokrat povedali, vzgoja mladih ljudi, da bodo ljubili glasbo, se v njej aktivno udejstvovali, plementili s tem sebe in druge. Ta cilj pa lahko dosežemo prav pri vakem instrumentu! Starši učencev, ki se uče kak instrument, bi gotovo vedeli povedati, koliko ur presede mladi ljudje pri instrumentu, se vadijo v natančnosti, vztrajnosti, se uče ločiti dobro glasbo od slabe — vse stvari, ki so današnjemu mlademu človeku tako potrebne! Predvsem bi radi aktivizirali mladino, jo spravili v resničen stik z glasbo. Vse preveč imamo samo pasivnih poslušalcev, ki imajo mogoče ves dan prižgan radijski aparat, a nimajo od tega ničesar. Gledanje televizije in poslušanje radia ni aktivno kulturno udejstvovanje, kot ni fizkultura, če prisostvujemo športnim tekmam in navijamo za te ali one! Vsa naša vzgoja, vse naše sodobno šolstvo je usmerjeno k resnični dejavnosti mladine! Ce hočemo vzgojiti bodoče poslušalce koncertov, obiskovalce gledališča, bralce knjig, ljudi, ki bodo znali tudi lepo in pravilno spregovoriti zbranim ljudem, ki bodo znali prav izraziti svoje misli, obiskovalce razstav, moramo akti vi zi-rati na vseh teh poljih že otroke! Zato gojimo po šolah dramatiko, lutkarstvo, tehnični pouk, dajemo težke milijone za glasbeno šolstvo, uvajamo v gimnazijo umetnostno vzgojo, vse le z namenom in ciljem vcepiti že mladini v nežni dobi potrebo po kulturnem izživljanju, potrebo po kulturnih užitkih. Naša družba je še pravočasno spoznala, da je treba mladega človeka zaposliti, mu dati možnost udejstvovanja tam, kjer čuti posebno veselje in nagnjenje, talent. Ni važno, je to telovadba, dramatika, branje knjig ali glasba, še manj je važno, kateri instrument se kdo uči! Milijoni, ki jih družba daje za te vrste mladinskega udejstvovanja, se bodo obrestovali in se že obrestujejo! Vsa še tako popolna tehnična sredstva in aparati ne bodo mogli nikoli nadomestiti tega, kar človek doživlja, če sam nekaj naredi, zapoje, zaigra, pove, prebere itd. Vsak pameten človek ve, da z napredkom družbenih odnosov, z razvojem civilizacije rastejo tudi kulturne potrebe v človeku. Niso samo polne kinodvorane, razprodane so mogoče še bolj gledališke hiše, koncertne dvorane. Kdaj v naši zgodovini bi mogli zapaziti tako množično zanimanje za dramatiko, glasbeno življenje, športno udejstvovanje? In naša naloga je, da zagotovimo že v otrocih ta čut, to potrebo po lepotah umetnosti. Potreba po umetniških užitkih ni noben »konjiček«, to je notranja potreba vsakogar, ki je umetnost sploh že kdaj občutil in jo doživel. Potem so bili vsi veliki misleci, pisatelji, pesniki, dramatiki, glasbeniki, slikarji in arhitekti le »konjičkarji«, ki so iz nekega nerazumljivega veselja ali čudaštva ustvarjali dela, ki jih uživamo ne samo že stoletja, ampak tisočletja? Naj povem še to, kako je ustvarila glasbena šola stike z občinstvom Kočevja in kočevske komune. Na 15 prireditvah je nastopilo 27 učencev več kot stokrat. Kolikor nam je znano; je bilo poslušalstvo povsod zadovoljno iz izvajanjem. Čeprav je na šoli toliko začetnikov in učencev nižjih razredov, so le že stopili na oder in premagali začetni strah. Kdor je že kdaj javno nastopal, posebno v glasbi, ve, kako je to za večino ljudi težko! 25 gojencev je napravilo v decembru turnejo po 4 osnovnih šolah kočevske občine (Fara, Kočevska Reka, Livold in Stara cerkev). V enournem programu so pokazali malim poslušalcem vse instrumente, ki se na šoli poučujejo, jim zaigrali vsak po nekaj lahko razumljivih skladb in tako navduševali za glasbo in učenje instrumentov. Kdor je videl malčke, kako napeto so sledili tudi najbolj nežnim zvokom kitare ali blokflavte, opazil, kako so se jim svetile oči ob poskočnem ritmu koračnice ali plesne skladbe, bi začutil, da je to prava pot, da otroke zaktiviziramo, jih navadimo na sprejemanje in doživljanje lepega, plemenitega! Koliko jih je po končanem programu izjavilo, da bi se radi učili ta ali oni instrument! Upajmo, da se jim bodo kdaj te njihove — končno skromne in plemenite želje — uresničile! Uprava šole se na tem mestu tudi prav iskreno zahvaljuje vodstvu podjetja Itas Kočevje, ki je pomagalo z veliko uvidevnostjo pri prevozu mladih glasbenikov na šole. Ce bo šola še vzgajala kadre, ki se bodo mogla vključiti v godbo, v manjše zabavne ansamble, če bo kdaj Kočevje dobilo vsaj skromen orkester, če -bo vzgojila kakega pianista, ki bo mogel vsaj skromno spremljati pevca ali instrumentalista, bomo dosegli veliko. A nad vsemi temi cilji je želja in namen: vzgoja mladine v kulturne in delavne, vztrajne, natančne občane! Mislim, da za kaj :akega ni škoda ne sil ne — denarja! m. H. Zgodba o dveh mestih Angleški film Zgodba o dveh mesttih, ki je posnet po istoimenskem romanu Charlesa Dickensa, bo 16. in 17. februarja na sporedu v Ribnici. Na platnu so res zaživeli v čisto dickensovem vzdušju junaki romana. Posebno se nam bo prikupil mladi odvetnik, ki je odšel pod giljotino, da bi rešil življenje možu, ki ga je ljubila njegova oboževanka. Odlični so prizori napada francoskih revolucionarjev na Badillo. Z zločinskimi fevdalci končo obračuna francoska revolucija. Film si je vredno ogledati. OBRAZI: »Imela sem tri može« Včeraj so stopili Namlihova mama v devetdeseto leto, oziroma točneje: predvčerajšnjim (23. januarja) so imeli devetinosemdeseti rojstni dan. Terezija Voršie, ki jo vsi poznajo kot Namlihovo mamo, me je dočakala z že kar napisanim življenjepisom in mi požugala: — Tako morate dati notri, kot sem napisala in da ne boste nič lagali. No, pa preberimo njen življenjepis: »TEREZIJA VORŠIC-NAMLIH sem v devetdesetem letu starosti. Bila sem trikrat poročena. Prvega moža sem imela osem mesecev, drugega osem let, tretjega pa osemnajst let. Prvi se je pokvaril pri vojaških vajah in umrl, drugi je umrl za pljučnico, tretjega je pokvarila krava z rogom in je tudi moral umreti. Imela sem 7 otrok (4 še živijo), razen tega pa imam še 8 vnukov in 11 pravnukov. Od teh jih živ: 6 v Avstraliji, 11 pa v Tuzli. Preživela sem že dve vojni, obakrat mi je bilo vse imetje uničeno. Italijan nam je petnajstega leta prvič požgal hišo v Bovcu in kar je bilo v njej, drugič pa je požgal tudi vse v Cviš-lerjih. Bila sem večkrat begunka, lačna in nisem imela kaj obleči. Zdaj sem pa vesela in s »ta mlado« zelo zadovoljna ter pravim: »Naj živi naš Tito!« Trideset let sem že vdova in živim pri sinu (Podgorska 30, Kočevje). Preživela sem že šesto pljučnico. Ko sem zdrava, rada pletem, predem, krpam, najraje pa šivam na šivalni stroj. Vsem bralcem želim srečno novo leto!« Se nekaj materinih spominov: Kruh iz zrezane slame, zmletega divjega kostanja in otrobov sem jedla z otroci med prvo svetovno vojno v begunskem taborišču Bruck ob Litvi. V taborišču nas je bilo 52.000 in vsak dan je pomrlo predvsem od lakote okoli 150 ljudi. Tam je umrla tudi ena mojih hčera. »Kruh« se je v kavi raztopil, da je na dnu posode ostala od njega le bela usedlina. Oče je bil lovec. Včasih je prinesel domov tudi mlade lisice in jazbece, ki so jih izletniki radi gledali ter mu plačevali za ogled po 10 krajcarjev. Lisičko je oče udomačil in je hodila potem Skupaj z njim in psom na lov. Včasih je ostala po nekaj dni v gozdu, potem pa, ko je šel oče spet na lov, sc je z njim vrnila. Nekoč je ukradla sosedovo kokoš. Oče je moral potem sosedu dati eno naših kokoši, lisičko pa je ubil... Divjačina nam je prav prišla, ker smo imeli bolj poredko meso. Vendar bi moral oče ustreljeno divjačino dajati sodniku, ki je imel lovišče v zakupu. Naši so se bali, da ne bi jaz, ki sem bila še majhna, sodniku povedala, da jemo doma divjačino. Naučili so me, naj na sodnikova vprašanja, če je oče kaj ujel, odgovarjam: »Nič ni ujel, le ves zmrznjen se je domov pri tresel.« In jaz sem sodniku tudi tako odgovarjala ... Lovec brez brade. V Trenti sta dva lovca ustrelila medveda. Mi- slila sta, da je mrtev, pa ni bil. Ko sta prišla k njemu, se je medved dvignil in enemu odtrgal brado, drugemu, ki je lezel na drevo, pa peto. Tistemu, ki mu je odtrgal brado (pisal se je Torbar, po domače pa smo rekli njihovi hiši »pri Špiku«) so potem z lijakom vlivali hrano v grlo. Z materjo sva se pogovarjala še o tem in onem. Med drugim mj j e povedala, da je pojedla največ krompirja, fižola, repe, močnika in mleka. Mesa in sladkarij je pojedla bolj malo in samo takrat, ko je služila pri razni gospodi. (Služit je šla že s 14. letom, takoj ko je končala šolo). Vina ni pila. ker ga tudi niso imeli. Zdaj spije včasih mešanico: pol kozarca vina. pol vode, vse skupaj pa oslad-ka s sladkorjem. Bolni so bili mati večkrat Pljučnico so preboleli kar šestkrat, zadnjo prav ta mesec. O njej so dejali: — Ko sem imela pljučnico, rn' jezik ni tekel, zdaj je pa .spet vse dobro. Imeli so še bronhitis, odpovedale so jim noge in morda kakšno bolezen, ki so jo pozabit' ali pa ji ne vedo imena. ■ Vidijo tudi še zelo dobro, ^ so svoj življenjepis (ki ga objavljamo) napisali brez očal, čitljivo in ga sestavili bolje k marsikateri dopisnik. Ob slovesu sem materi obli bil, da jo bom obiskal, ko praznovala stoti rojstni dan >ro poznata. Saj ni udn<>, ko bili že tolikokrat a sodišču! ^ Končno pa sta se obe stranki (^ Poravnali za prvo in drugo 0bhP° 'n obljubili, da se bosta iz-hrls ' nadaljnjim sporom. Od-jw,.sta tudi denarnici in izplačali fi, ' vsaka nekaj stotakov, saj ni zahtevala. Priča pa je le še 5000 Y.sa*temu bi zaračunal po la, , PrParjcv, samo da bi spoznavati nesmiselno sc je prav-Vendar P<1 na^ j'010 b° zaenkrat.. n*koli Pa mc ne bosta v bodoče 'mam dobila za pričo, jaz bom d da tak sentiment med njimi P1"®' vladuje iz enostavnega razlog ker jim gre vlada posebno y roko in so tako vsega siti, pa JlP rojijo po glavi le avtomobili - ■' POSLEDNJA VOŽNJA L J13-00 *Aataflu$ a Jtaipi kopel v kolpi pri — is • dve tretjini avtobusa uničenega • STROŠKI REŠEVANJA OKROG MILIJON IN POL dinarjev s skupno z nesrečo - pohvala '4- januarja se je šofer Lojze dirny,n kot navadno vrnil iz jubljane na Brod na Kolpi. Mor-J“Jt> imel nekaj zamude, ker je L®1116, fako, snega pa več kot Pričakoval je, da je za 1 ‘°an dovolj dela in da se bo nko spočil, toda odpeljati je oral potnike Osilnico, kjer je . .avtobus Brod—Osilnica v Osil-nJSl Pokvarjen. Odpeljal je in srečno prišel v silnico, kjer je kolegu še poma-p Popravljati avtobus. Ko je bi-a °kvara odstranjena, je sedel ,5 volan in se sam vrnil proti čer U ^ra ie ^ila okrog 10 zve- Cesta je bila izredno slaba, zajezena, ozka, zato je vozil po-- , > tako da je prišel v Kuželj ,,7C okrog polnoči. Bil je že tako irujen, da je ustavil in nekaj' casa počival. • In nato je spet odpeljal. Nekaj ]p.Sa ie še vozil, na ovinku neda-°d Broda pa je avtobus zdrs-,v s ceste v Kolpo (okrog 9 me-°v globoko). Voznik se ne spo-ln.ia, kako je prišlo do nesreče. t *e- da se je znašel v vodi (av-nJ?Us je bil preobrnjen), da se je n() jko izmotal iz njega in plaval V d vodo do naj bližjega brega. It J* Zmrznjen se je komaj privle-ta Brod in pred vrati hotela v na£al. Tu so mu tudi nudili pr-ty>moč. nA.a je bila okrog enih po pol-Cl' voznik pa je bil že dobrih na nogah! ihi er ie mnčno prehlajen. Roki r,i 5 do komolcev pomrznjeni, po h„'v' >n no ostalih delih telesa Ta' potolčen. Zadnja nesreča nam kaže, da morajo biti šoferji med vožnjo spočiti, posebno pa v takem vremenu. Alkahol večkrat niti na.1 po-tireben (šofer je bil popolnoma trezen!), zadošča utrujenost in slaba cesta. Prav sedanje slabo vreme z velikimi snežnimi zameti je močno paraliziralo cestni promet ne le pri nas, ampak povsod. Tudi naši avtobusi vozijo z velikimi zamudami, čestokrat pa ostanejo v zametih ali se pokvarijo (v enem samem dnevu so se pokvarili ali ostali v zametih štirje avtobusi!). . . Pri vsem pa je najbolj zanimivo to, da je šofer PaJman 14. januarja, to je nekaj ur pred nesrečo, dobil odločbo Poslovnega združenja industrije tovornih avtomobilov Jugoslavije o priznanju in denarni nagradi kot eden najboljših šoferjev. S prejšnjim avtobusom je namreč prevozil pod zelo težkimi pogoji (kočevska cesta) nad 168.000 kilometrov brez generalega popravila! (vec) Alkohol, nož in stol 21. januarja okoli 10.30 sta pila v gostilni »Pri jami« v Željnah Tone Župančič in Jože Markovič, oba iz Željn. Ko sta ga imela že malo »pod kapo«, sta se sprla. Župančič’ je nato udaril z roko .Markoviča, ta pa je zagrabil Župančiča za lase. Zupančič je nato potegnil iz žepa nož (žepnii), ga odprl in zamahnil proti Markoviču, kii se je znašel in hitro zagrabil stol in ga nastavil tako, da ga oni ni mogel zadeti. Oba se bosta zagovarjala pri sodniku za prekrške. Potovanje po petih morjih je ena največjih nezgod na-un '^en' vendar dokončne t>e(;.Podjetja. Avtobus je do dveh še niso mogli ugotovili. Re- f.'iV.ie, ki je stalo podjetje okrog cjn.lkm in pol, je trajalo teden Pred kratkim smo pripluli domače pristanišče s šolsko ladjo »Jadran«. Prepluli smo nad 4500 milj (milja je 1852 m) po Jadranskem, Jonskem, Egejskem, Sredozemskem in Rdečem morju. Obiskali smo mesta Port Said, Port Sudan in Bejrut. V Port Sudanu smo bili gostje sudanske mornarice; proslavljali so dvoletnico zmage. Vožnja je trajala štirideset dni. Med potovanjem smo doživeli marsikaj zanimivega, prijetnega in neprijetnega. Že kmalu ob odhodu iz našega morja smo se srečali z burjo; tista noč je bila res strašna in marsikomu je postalo slabo. Naslednji dnevi so bili spet mirni in lepi. Dolg čas smo preganjali z delom, raznimi predavanji in razgovori. Precej smo debatirali tudi o predosnutku nove ustave... Najprej smo pristali v Port Saldu. kejr smo se prvič srečali z Afriko. Na obali je bilo veliko ljudi, ki so vzklikali Tito—Naser. Ko smo potovali Skozi Sueški kanal. so nas vse ladje pozdravljale, v Port Said pa smo pripluli skupaj z ladjo Jugoslavijo, ki je vozila naše vojake na Sinaj. Pot čez Rdeče morje je bila težka. Temperatura morske vode je bila 32° C. pitne pa 28° C. tako da smo lahko pili le vodo iz hladilnika. V Port Sudanu smo se Križanka 1 l|doravno: 1. razgovor, debata; Glasbena stvaritev s petjem; 8. f() Jslt' Pridelek; 9. osebni zaimek; junak Gotovčeve opere; 11. veznik; 12. egipčansko božanstvo; 13. največja suhozemska žival; 14. zdravim rane; 16. nadnaravno žensko bitje; 17. okrajšan veznik; 19. oksidacija železa; 20. grška črka; 21. soglasnik in samoglasnik; 22. posedujem; 23. odpotovati; 24. umetno sladilo, ki je 500-fcrat močnejše od običajnega sladkorja. Navpično: 1. začimba, 2. kirurška intervencija, zdravniški poseg; 3. živilo; 4. vek, doba; 3. predlog; 6. top; 9. zapregati konja; 11. veznik; 13. poželenje, strast; 15. domače žensko ime; 16. jugoslovanska reka, ki je povezana z Jajcem, rojstnim mestom nove Jugoslavije; 18. odprto ognjišče v sobi, razpoka v strmih planinskih stenah; 20. arabski knez; 22. žensko ime; 23. medmet. (idg) v okopali in preoblekli v bele obleke ter se sprehodili po mestu. Povsod so nas lepo sprejemali, da smo se, čeprav med tujimi ljudmi, prijetno počutili. Ko smo se vrnili v Sredozemlje, je postalo spet hladno, vendar smo bili dobre volje, ker smo se vračali v domovino. Lepega sončnega dne smo pripluli v naš Split. Veseli smo bili, da smo se srečno vrnili z dolgega potovanja, veseli tudi zato, ker smo videli toliko sveta in toliko prijaznih ljudi, ki spoštujejo Jugoslavijo. Stanko Vidmar. V. p. 5392/6 Divulje-Split Drobne iz Ortneka (V. P) — Podjetje Slovenija-ceste že postavlja montažne hišice za delavce, ki bodo delali pri gradnji ceste Ljubljana—Kočevje. V počitniški dom v Ortneku so prišli mladinci iz Pule, da se bodo naužili čistega zimskega zraka JUiček malček Bilo je nekega jesenskega dne. Otroci smo se igrali na dvorišču. Nenadoma eden od nas zakliče »Poglejte vrabčka!« Vsi smo stekli k njemu in ga ogledovali. Ni bežal, ker še ni znal dobro leteti. Bil je še mladič. Tudi premraien je bil. Nekdo se je oglasil: »Nesimo ga v našo drvarnico!« Odnesli smo ga. Stekli smo po nekaj drobtinic. Jaz sem šla domov po nekaj vate ini krp. Ko si je opomogel, je pojedel drobtinice. Najstarejši se je spomnil, da bi ga dali v drevesno luknjo in mu napravili ležišče. Naredili smo, kar je predlagal. Se nekaj drobtinic smo mu natrosili. Ko smo to opravili, smo šli domov, saj je bila že tema. Zjutraj smo odšli na drevo pogledat vrabčka. Bil je še zgoraj, toda mrtev. Prinesli smo ga z drevesa. Z žalostnimi obrazi smo ga gledali. Skopali smo jamo in ga položili notri. Skoraj v joku smo zasuli grobek. Naredili smo mu lepo gomilo in ga vsak dan obiskovali. Jelka Muhič 5. d. r. osn. šole Mirka Bračiča ter lepota naših krajev. Čeprav je mrzlo, so vsi navdušeni nad vsem. kar vidijo. Marsikdo toliko snega sploh še ni videl. Obljubljajo, da bodo prihodnje leto še prišli, na Grmado. Priporočajo nam, naj pohitimo z adaptacijo in ureditvijo sob za prenočevanje. Društvo iz Pule »Naša djeca« je pristopilo kot juridični član s 15.000 dinarji. Posnemanja vredno! Na ozkem cestnem pasu pr; Dol. Podpoljanah se je spet pogreznil v močvirje kamion, vendar ni bilo večje nesreče. Na tem delu ceste je bilo že veliko takih primerov... V Dol. Podpoljanah, »Na Mo-čilih«. je umrla Marija Bavdek, po domače Bavdkova mati. Bila je prava delavska žena, saj se je od zgodnje mladosti borila za vsakdanji kruh. Ker doma ni bilo zaslužka, sta odšla z' možem v Ameriko, pa tudi tam jima je zmanjkalo dela in sta se vrnila domov. Tudi med NOB je marsikaj pretrpela. Dočakala je 93 let, moža pa je pokopala pred leti v 92. letu starosti. Vsi, ki so poznali Bavdkn-vo mater, jo bodo ohranili v prijetnem spominu. NAMIZNI TENIS V Velikih Laščah so v šoli rta-bavili mizo za namizni tenis. Miza še sedal počiva v šolski veži, čeprav je mnogo ljubiteljev tega športa, ki bi jo radi uporabljali... Za SMEH in DOBRO VOLJO SAMOPOSTREŽBA? PTIČEK Prvič v gimnaziji. Profesorica sprašuje dijake v fizikalni dvorani, kako se kdo piše. Ko spozna že vse, zagleda nekje v zadnji klopi nekaj las malega Ludvika. »Ja kakšen ptiček pa si ti?« ga vpraša. »Kos,« odgovori ta, ki se tako piše. Pred točilno mizo pri Ribničanu. čakamo. Preštevamo steklenice na polici. Gledamo pivce za mizami, čakamo. Natakarice ni. — Kaj ni nikogar pri hiši? se nekdo razburi. Ja, menda so uvedli samopostrežbo?! Iv l l>, »Umrla bo, starka. Bezenčuk ne leta zaman po mestu kot vodomec.« »Kaj pa zdravnik pravi?« »Ta pa že, ta! Zdravnik pa socialno zavarovanje! Se zdravega zapacajo!« »Pierre in Konstantin« je že zdavnaj želel dati izjavo iia medicinsko temo, tako se je oprezno ozrl in spregovoril: »Zdaj je vse odvisno od hemoglobina« Ko je to povedal, je »Pierre in Konstantin« umolknil. Tudi meščani so utihnili, vsak je po svoje gledal v skrivnostne globine hemoglobina. Ko je vstala luna in je njena zelena svetloba obsijala miniaturno oprsje Zu-kovskega, je bilo na njegovem medeninastem hrbtu moč jasno razbrati kratko, s kredo napisano psovko. Prvikrat se je takšen napis prikazal na poprsju 15. junija 1897, v noči, ki je Sledila odkritju spomenika. Pa če se je policija in potem milica še tako dajala, sramotilni napis je bil vsak dan skrbno obnovljen. V lesenih hiškah z vnanjimi oknicami so že peli samovari. Napočil je čas večerje. Meščanom ni bilo do nepotrebnega izgubljanja časa, pa so se razšli. Potegnil je veter. Medtem je Klavdija Ivanovna umirala. Zdaj je prosila za pijačo, zdaj je govorila, da mora vstati in iti po praznične čevlje Hipolita Matvejeviča, ki ILF IN PETROV polita Matvejeviča povsem razumno, in kot se mu je zdelo, celo hudo. »Hipolit,« je razločno zašepetala, »sedite k meni! Povedati vam moram ...« Hipolit Matvejevič je nejevoljen sedel in se zazrl v posušeni brkati taščin obraz. Skušal se je nasmehniti in povedati kaj izpodbudnega, toda smehljaj se je skisal, izpodbudnih besed pa sploh ni našel. Iz grla Hipolita Matvejeviča se je utrgalo samo mučno piskanje. »Hipolit!« je ponovila tašča. »Se spominjate oprave našega salona?« »Kakšne?« je vprašal Hipolit Matvejevič z uslužnostjo, ki jo človek zmore samo do zelo bolnih ljudi. »Tiste, tapcirane z angleškim katu-nom...« »Ali tiste v moji hiši?« »Da, v Stargorodu...« »Seveda, kako se je ne bi... Divan, dvanajst stolov in okrogla mizica s šestimi nogami. Čudovita oprava, Gam-busovo delo... A kako, da vam je prišla na misel?« Toda Klavdija Ivanovna ni mogla odgovoriti. Obraz ji je jel modreti. Kdo ve zakaj je tudi Hipolita Matvejeviča ovladal spomin. Jasno mu je stopil pred oči salon v njegovi vili, simetrično razpostavljeno orehovo pohištvo z upognjenimi nožicami, čista, z voskom natrta tla, stari rjavi klavir, ovalni črni Dvanajst stolov 4 jih je bila dala v popravilo, zdaj je tožila nad prahom, od katerega bi se človek po njenih besedah zadušil, zdaj je prosila, naj prižgo vse luči. Hipolit Matvejevič, M je bil od razburjenja že zdelan, je hodil po sobi. Po glavi so mu rojile neprijetne gospodarske skrbi. Mislil je na to, kako bo treba iz blagajne vzajemne pomoči vzeti predujem, iti po popa in odgovarjati na sožalna pisma sorodnikov. Da bi se malo raztresel, je odšel na preddverje. V zeleni mesečini je stal mojster za krste Bezenčuk. »Torej, kako ukazujete, gospod Voro-bjaminov?« je vprašal mojster in tiščal čepico na prša. »Kaj? Morebiti« je mrko odgovoril Hipolit Matvejevič. »A Nimfa? Tristo kosmatih, kakšno robo Je nudi!« se je razburil Bezenčuk. »Pojdi k vragu! Sit sem te!« »No, saj, saj. Glede cofov in brokata sprašujem. Kako izdelati, tri sto kosmatih? Prvovrstno, prima? Ali kako?« »Brez cofov in brokata. Navadna lesena krsta. Smrekova. Si razumel?« Bezenčuk je položil prst na usta in s tem pokazal, da mu je vse jasno. Zasukal se je in s kapo lovil ravnotežje, a kljub temu z opotekajočimi koraki krenil domov. Sele tedaj je Hipolit Matvejevič zapazil, da je mojster pijan ko čep. Hipolitu Matvejeviču je postalo spet nenavadno tesno pri srcu. Ni si mogel predstavljati, kako bo prihajal v prazno, zanemarjeno stanovanje. Zdelo se mu je, da bo s taščino smrtjo izginilo tisto malo udobja in navad, mukoma priborjenih po revoluciji, ki mu je ugrabila veliko udobja in raznotere navade. »Da bi se oženil?« je prešinilo Hipolita Matvejeviča. »S kom? S sorodnico načelnika milice Varvaro Ste-panovo, Prusisovo sestro? Ali pa bi morda najel postrežnico? Kaj pa še! Da bi me vlačila po sodnijah in še veliko bi stala.« V očeh Hipolita Matvejeviča je življenje na mah postalo črno. Ves nejevoljen in noln gnusa do vsega na svetu se ie vrnil domov. Klavdija Ivanovna ni več bledla. Sloneč na visokih blazinah je gledala Hi- okviri z daguerreotipami dostojanstvenih sorodnikov. Tedaj je Klavdija Ivanovna spregovorila z medlim, ravnodušnim glasom: »V stolov sedež sem zašila svoje briljante.« Hipolit Matvejevič je postrani pogledal starko: »Kakšne briljante?« je brez premisleka vprašal, pa se ta hip spomnil. »Mar vam jih niso med preiskavo vzeli?« »Skrila sem jih v stol,« je vztrajala starka pri svojem. Hipolit Matvejevič je planil kvišku, in ko je ošinil s pogledom kamniti, od petrolejke osvetljeni obraz Klavdije Ivanovne, je vedel, da se ji ne blede. »Vaši briljanti?!« je zarjul in se ustrašil moči svojega glasu. »V stol! Kdo vas je spravil na to misel? Cernu jih niste dali meni?« »Kako naj bi vam jih dala, ko ste pa pognali premoženje moje hčere?« je mimo in pikro odvrnila starka. Hipolit Matvejevič je sčdel in bil v hipu spet na nogah. Srce mu je šumoma poganjalo potoke krvi po vsem telesu. V glavi mu je jelo brneti. »Pa ste jih vzeli ven? Jih imate tu?« Starka je odkimala. »Nisem mogla. Se spominjate, kako naglo in nepričakovano smo morali zbžeati? Ostali so v stolu, ki je stal med svetilko iz žgane gline in kaminom.« »Pa saj to je blaznost! Kako ste podobni svoji hčeri!« je zakričal Hipolit Matvejevič s polnim glasom. In že ga ni več motilo, da je ob postelji umirajoče; tako je z ropotom odrinil stol in jel koračiti po sobi. Starka je ravnodušno sledila dejanjem Hipolita Matvejeviča. »Pa sploh kaj veste, kam naj bi bili ti stoli izginili? Ali morebiti mislite, da mimo stoje v salonu moje hiše in čakajo, da pridete po svoje dr-rago-tine?« Starka ni več odgovorila. šefu matičnega urada je od togote zdrsnil ščipalnik z nosu. z zlatim mostičkom opazil koleno In tresknil na tla. »Kako? Vtakniti v stol za sedemdeset tisoč rubljev briljantov! BRANKO COPIC: Oslovska leta — Onadva pa tap-tap-tap skozi temo! In sedeta na klop, pod katero sem tičal. Kaj zdaj, bratje skavti? — Le poslušaj! Toliko da sta sedla, že Mare zaščebeta: »Si prinesel ratluke?« »Sem, tu jih imaš!« odgovoir on. Potem seže reditelj v žep in položi zavitek med njiju. Segata v škatlo in cmokata, sladkorni prah pa se skozi deske praši ravno meni v nos. Seveda sem iztegnil jezik, da bi še jaz kaj ujel. — Uh, uh! zasope Hamid. — Nazadnje že nisem nič več mogel vzdržati, — nadaljuje De-De-Ha. — Počasi sežem z roko čez klop naravnost v škatlo. Isti hip mi leže na prste Smrdonjeva roka... — Uh, če pomislim, da bi na moje, — se strese Baja, — rajši vidim, da so oslovska kopita. — Spusti roko na mojo in me začne božati po prstih. Misli, da so Marini in blebeta: »Sladka moja rožica, ljuba Mara!«, jaz pa komaj živ pod klopjo. — Kako pa si se izmazal? — vpraša Hamid- — Komaj. Toliko da jo je odmaknil, sem že svojo skril pod klop. Potem sta se dogovorila, da pride reditelj danes zvečer na sestanek k isti klopi s škatlo rahatlokumov. — E, potem se mu moramo že danes zvečer maščevati, — je predlagal Baja. — Dajmo, izmislimo si kaj. Najpametnejše, kar smo si izmislili, je bilo, da mu iz škatle poberemo rahatlokum, namesto njega pa položimo sredico navadnega kruha Vsak je od kruha odlomil košček sredice, vsuli smo jo v vrečico in De-De-Ha je kot naspret-nejši dobil nalogo, da iz rediteljeve škatle strese ratluke, dene vanjo kruh in da jo ob straneh skrbno zalepi. — Nič takega, nas je prepričeval drzni De De-Ha. škatla je tičala v rediteljevem jesenske«1 j plašču, plašč pa je med učno uro visel na obe šalniku na hodniku. Zato je moral De-De-H? prositi, če sme ven in medtem čimprej opraviti, kar smo se zmenili. Zaradi nameravanega podviga smo bili vsi iz sebe. Nikomur ni bilo do učenja. Pred sabo se«1 imel lekcijo o preseljevanju starih Slovanov, toda stari Slovani so se mi prikazovali v kari’ rastih jesenskih plaščih in se sladkali z Murato-vim ratlukom. — Le kdaj se bo De-De-Ha oglasil za ven-— smo se nestrpno spraševali. De-De-Ha pa se je hladnokrvno učil lekcij0: Naposled se je pričel presedati, potem mrščit’ in nazadnje kremžiti, ko da ga kdo vleče z0 uhlje. Reditelj Smrdonja se je pozorno zagleda1 vanj. — Kaj je s tabo, Dabič? — Trebuh me boli. — Pojdi ven, kaj se mi tu spakuješ! — ie osorno odsekal reditelj. De-De-Ha je sključen odšel in skrival P0^ suknjičem vrečico s sredico. Skrivaj smo R*e' dali za njim. — V redu, posrečilo se je! Toda naše veselje ni dolgo trajalo. Nenad0 ma je Smrdonja vstal, se pretegnil in — stop'1 proti vratom. Zastal nam je dih. — Propadlo je, prijel ga bo! Brž ko je stopil v hodnik, smo pričakovajj njegovo škodoželjno vpitje, toda vse tiho. Tako je prešlo kake štiri in reditelj se je vrnil miren kot opazil. ..j A kje je De-De-Ha, kaj se toliko mot°v" zunaj? ( De-De-Ha se je vrnil šele pod konec učne ° in se še zmeraj držal za želodec. Nismo smeli vprašati, kako in kaj, smo pa kar b° vanj s pogledi. — Kaj je, je šlo? m Svojeglavi De-De-Ha pa se je delal, jji sploh ne vidi naših vprašujočih in nestrpne pogledov. Ko da ni nič se mirno loti le£'$ in se ne zgane do konca ure, slep in tri11*1 vse okrog sebe. (Se nadaljuj6) zunaj je - p.etA> prej. Nič Kako preuredimo spalnico Prav gotovo z malo volje in denarja lahko prijetno spremenimo spalnico. Ne mislimo svetovati, kako bi se dali stari kosi Pohištva predelati, ker je temu kos le dober mizar, ampak kako z raznimi dodatki — zavesami, stenskimi prevlekami ali postelj-mmi pregrinjali — obnovimo sobo. Na steni ob postelji visi stara stenska prevleka, ki je zbledela ln je zamazana. Dobro jo poglejte in premis-•'te, če vam res krasi sobo. Prav gotovo ne; čeprav varuje steno, bi bilo dosti lepše, če bi se mesto nje omislili moderno rogoznico ali tapeto. Drug predlog, in to za zakonsko spalnico, zelo lepo pristoja vese. Tkanina naj bo v vsej širini 140 do 150 cm. Pri izbiri preprog premislimo, kakšne bodo bolj ustrezale pohištvu in barvam v sobi. če so že stene živo pisane in pohištvo ^Družinski katiček ■ iliiiiiiaamiiiHim *^et značilnih napak pri preširokem pasu se bo-izogibale širokih pasov in *ratkih jopičev. V garderobi [ake ženske naj prednjačijo sPortne obleke, do bokov se-jtajoče jopice in ozki pasovi, K1 jih ne boste nosile tesno zategnjenih. pri kratkem životu se ne smete odločiti za štirioglate "‘.reze, prav tako ne boste no-bluz zataknjenih za pas yila; nosite obleke s podaljšanim pasom, do bokov segale jopice in kratka krila 'šaveda le tedaj, če imate lepe n°Qe). j pri dolgem životu se boste Hibale dolgih jopic. bluz, M^kih kril in nizkih vet. no-n ® visoke pete in obleke v n0ces kroju. Dih - Prem°anih bokih se izo-L°°7te tesnih pasov, svetlih kr?!*'**1, preozkih in kratkih velikih karov itd. Pred-n s!- dajte ravnim krilom s m^olgovatimi šivi: ne ? imate Premočne noge. boste nosile ozkih in preši-K!h kril, tudi ne pretemnih n svetlih nogavic, nizkih ali ^Spisokih pet. Nosite daljša vtri noSavice s črto v ne-njn-*1 barvah, čevlje s sred-visoko peto in zelo izre- ‘"'i na steni dragocena stenska preproga; če tako globoko ne moremo seči v žep, bo stena za vzglavjem zakonske postelje prav sijajna, če jo boste prevlekli do stropa z blagom za za- v svetlih in veselih barvah, bomo raje izbrale solidne enobarvne preproge, ki jih prodajajo na meter. Preobleke za blazine iz bomba-žastih tkanin z rožastim ali pro- SPAIN EC »Kdor veliko spi, dlje živi!« Ni samo pregovor, tudi znanost je dokazala, da to resnično drži. Najcenejši recept lepoti in zdravju je prav gotovo nasvet, da veliko spimo. Koliko spanja sploh potrebujemo? Zdravniki pravijo, toliko kolikor ga vsak posameznik potrebuje. Povpreček bi bil 8 ur dnevno. Znano je, da mlajši ljudje več spijo kot starejši. Pri spanju se odpočije telo in živčevje. človek bi ob pravilni prehrani lahko 4 do 8 dni bedel, ampak že po 24 urah bedenja nastopijo živčne motnje, razdražljivost in pešanje spomina. Ne drži, da se spanja ne da nadomestiti. Tudi mnenje, da je spanec pred polnočjo več vreden kot potem, ni pravilno. — Spanec je spanec. — Mnogi ljudje tožijo zaradi nespečnosti! Zvečer se skušajmo izogibati grozljivim filmom, tudi pretežka jedila niso priporočljiva. Tolikokrat hočemo pred spanjem rešiti kak življenjski problem in včasih po nepotrebnem preveč razmišljamo in si kratimo noč. Odveč je, da povemo, da je marsikateri problem ponoči videti dosti bolj zapleten in skoraj nerešljiv. Dobro vam bo delo, če pred spanjem - :*£ J V ZNAMENJU NIČLE: Letošnja zima je močno priza-r*ela vse, razen ljubiteljev zimskega športa. Cestarji imajo Preko glave dela, šoferji se iz dneva v dan teže otepajo snega, gozdni delavci sploh delati ne morejo, vsi skupaj pa Zai?a*raie stisnemo k topli peti. Skladanje desk ni prijetna in>eVa' P°sebno če človeku zaradi mraza pordi nos in vir premrle prste. Toda delo je delo in ga je treba opra-rifr Delavci, ki jih vidimo na sliki, zlagajo deske na sodloz>/ Irti T\/l rt 1 r\ rJ i A r\ n/\ PDZ^ # pet- deset let. Melodijo so prev*' orgije, vsi navzoči klavirji in % line. ki so v disonancah Pjj svoj bolestni napev. Trobent so se menda čutili zapostavljat ker so nenadoma zagnali 0 rompompom, da me je žena v jega znanca vprašala, če serrl a(r bil na orožnih vajah, ker je y tovo mislila, da kličejo sem bil v vojski signalist. P v doma je pianist, tisti, ki je Četku koncerta s pokrovom y-ril po klavirju, strahovito & ji lizgal na prste in moj znane^m iz že znane navade vneto skal. Njemu se je pridružit ^ avditorij. Po dvorani je ka mevalo od silnega navdušenj ^ Ko smo bili spet na k sreči ni nikomur manjka u^0j6 bena okončina — me ie^ese mati, ki je že petinsedem let na tem svetu, pobaram- Ali so koncert presta1 .10' Kredit za melioracije lestvi Ugar m v Sodražici irneli letos dograjene vse k hi ne zm°gljivosti, to so tribun*’ dva senika in dva silosa. % PaJ bo zadruga imela okrog t>e J? av goveda, predvsem pita-^i)-vlne' deloma pa bodo tudi Paj*,!. mlado živino (zlasti na l^kih v Travni gori). cjrug|lavitna naloga ribniške za-hje6? Pa bo še naprej urejevalnemu pridobljenih zemljišč in UiQj mja arondacija. V teku je burili F° in agromelioracija v in agromelioracija v bren za kar ima KZ že odo-'iohn„VjZni kredit okrog 20 mi-ov dinarjev. ftlBNlšKA A^r^Us’ kako se imaš? To’ aj’ kak°r drugi hočejo! e pa kaj slaba navada ... Tako postaja telo delovnega človeka nehote manj okretno, vzdržljivo in manj odporno proti raznim boleznim. Tega vprašanja še v marsikaterem kolektivu niso jemali resno in sploh niso o njem razpravljali. Razpravlja se sicer o bolezenskih izostankih in po- Partizan škodbah, za odpravo katerih mislijo, da zadostujejo zdravila in HTZ predpisi. Ne, so tu še druge preventive, ki napravijo človeka gibčnega, hitrega; zdravega in zadovoljnega — to je pravilna rekreacija. 2e te ugotovitve, poleg neštetih drugih zahtevajo posebno organizirano skrb za vzgojo in oblikovanje telesa delovnih ljudi. Prikrojiti pa je treba to rekreacijo potrebam posameznikov z ozirom na delovna mesta in sestavita načrt in program dela v kolektivih. Pri tem bodo morala partizanska društva s svojimi izkušnjami in strokovnim kadrom kolektivom pomagati in ravno to je nova ve- ja društvene dejavnosti. Pri tem bi omenili še to, da bodo morali tudi občani in nekateri v delovnih aktivih spremeniti gledanje na telesno kulturo. Mnogo jih je še, ki so sicer navdušeni pristaši, niso se pa povsem otresli starih tradicij. Tako se npr., ker društvo ni priredilo nekega nastopa, na katerem se v vojaški disciplini in koraku vrstijo oddelki za oddelkom, oceni enostavno — društvo ne dela. Taki ljudje so prezrli doprinos društva na tem področju, ki je izdatnejši in trajnejši v vseh ostalih panogah za rast mladih ljudi in veliko koristnejši, kot pa celoletno učenje prostih vaj zaradi enkratnega nastopa, ki je sicer po svoje tudi lep, ne more biti pa več kot edino merilo za oceno dela društva. A. Arko Bodoče delo TVD Kdor sledi številnim poročilom v dnevnem časopisju, bo opazil, da so v telovadbi in športu ali bolje rečeno pri telesni vzgoji velike spremembe. Te so nujne tako z organizacijske strani z ozirom na potrebo socialistične družbe in delovnih ljudi, po tehnični strani pa po neizogibnem diktatu uspehov moderne in sodobne telesne vzgoje v svetu. Vse to nas je polagoma pripeljalo do dejstva, da moramo prenehati s klasičnim načinom telovadbe in športa, ki sta često vkleščena še v spone tradicij, Ker je sedaj prevzela družba v celoti skrb za razvoj telesne kulture in ji ustvarja gmotno Podlago, jo moramo usmeriti po potrebi družbe in sodobnosti. Preobširno je področje tega ’Trašaja, zato bi se danes omejil ^arn j Tekstilna tovarna Zapuže i ♦ Z OBRATOM V JURJEVIČI ♦ ♦ obvešča prebivalstvo Ribniške doline, da bo s 1. februarjem T ♦ 1963 ponovno odprla prodajalno v novih prostorih v Ribnici 2 Nova prodajalna vam bo poleg volnenih tkanin za mo- 2 2 ške, ženske obleke in plašče nudila tudi bogato izbiro vol- ) ♦ nenih odej. Za obogatitev izbire pa bo prav tako poskrbelo f ♦ renomirano podjetje za proizvodnjo pletenin ALMIRA iz 2 ^ Radovljice. Za obisk se priporoča. I ♦ Delovni kolektiv 2 ♦ ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦.s*# V Novem mestu so rodile: Fe-renček Anica iz Rajndola 6 — deklico; Trkovnik Hozana iz Želj n 18 — dečka; Farič Hasija iz Koprivnika 25 — dečka; Poje Danica iz Kočevja, Trg svobode 1 — deklico; Tekavec Helena iz Kočevja, Rudnik 8 — dečka; Perti-nač Ivanka iz Kočevja, šeškova 2 — dečka: Novak Frančiška iz šalke vasi 50 — dečka; Kozlevčar Kristina iz Kočevja, Rudnik 11 — dečka. Umrl je Rebolj Franc, voznik iz Šalke vasi 106, star 58 let. DOLENJA VAS Umrl je Hočevar Janez, kmet iz Rakitnice 24 (star 90 let). KOSTEL Umrli so: Ožanič Matija iz Grivca 4, kmetovalec, star 87 let; Mlin Ana, preužitkarica iz Grivca 1, stara 85 let; Putrih Marija iz Suhorja 10, soc. podpiranka, stara 87 let. * ZAHVALA Iskrena zahvala lovski družini Mala gora za povabilo k družabnemu večeru, posebno pa starešini. Družini Jenko — Vidič Trata. PRODAM Prodam arondirano posestvo. (1,5 do 3 ha) s takoj vseljivo stanovanjsko hišo in gospodarskim poslopjem ali brez. Posestvo ima lepo lego med Ptujem in Mariborom. Povsod je električna napeljava, v bližini potek. 1 varia Zavrnik, Murkova 1, Ptuj Čestitka Janezu Koširju in njegovi ženi Nežki z Gore želimo za 50-letni-co rojstva še mnogo zdravih let. Brat Alojz z družino. Čestitka Mariji Volf, predmetni učiteljici iz Vasi št. 4,, želimo za njen rojstni dan vse . najboljše, predvsem pa veliko zdravja. Možu, sinčku Igarčku in Franciku pa lep pozdrav. Štcfančič-Mrzel Marija z močem. KOVINSKO PODJETJE RIBNICA Preusmeritev v ladjedelništvo Najprej nekaj številk. Plan za lansko leto so dosegli v višini 136 milijonov din (presegli za 6,5 odstotkov), letošnji pa je povečan od lanskega planiranega za 8 odstotkov. Tudi letos bo podjetje sodelovalo s starimi partnerji, to je s SKIP pri izdelavi gradbenih dvigal, preusmerili pa so se tudi v ladjedelništvo. Letos oz. konec lanskega leta so prvič prevzeli delo pri gradnji ladje. Za piransko ladjedelnico je Kovinsko podjetje izdelalo vse ventilacijske naprave (ca. 25 ton), in sicer za dansko tovor- no ladjo za prevoz živine, kombinirano s potniškimi kabinami. Podjetje je kot eden rednih ponudnikov opravilo veliko in težko naročilo v rekordnem času in opravilo tudi montažo do 20. januarja. Kooperant — piranska ladjedelnica, je sklenil še naprej sodelovati s Kovinskim podjet--jem iz Ribnice. Pri naslednji ladji, ki jo tudi grade za Dansko, bodo izdelali, razen ventilacijskih naprav, tudi lopute, vrata, dimnike, vetrolov-kc, osvojili pa so tudi izdelavo požarnih omaric za ladje. Razen tega opravljata dve skupini re- KOC.EVJE: 25. do 27. januarjaDELAVSKA UNIVERZA ameriški barvni film »Najboljše Dd vsega« in nemški film »Prfoks« (matineja), 28. in 29. jan. ameriški barvni film »Avtobusna postaja«, 30. do 31. januarja italijanski film »As asov«, i. do 3. februarja ameriški barvni film »Plavi angel«. RUDNIK: 26. in 27. januarja jugoslovanski film »Minuta za umor«. RIBNICA: 26. in 27. januarja sovjetski barvni film »Maščevalec Kjor Ogli«, 2. in 3. februarja japonski film »Ljudje torpeda«. LOŠKI POTOK: 27. januarja sovjetski film »Dekleta brez naslova«, 3. februarja angleški film »Poplava ‘strahu«. PREDGRAD: 26. in 27. januarja ameriški barvni film »Tobby Taylor«, 2. in 3. februarja fran-cosko-sovjetski film »Eskadrila Normandija — Njemen«. BROD NA KOLPI: 27. januarja ameriški barvni film »Zlato v džungli«, 3. februarja jugoslovanski film »Trčenje na vzporednicah«. VELIKE LASCE: 26. in 27. januarja francoski film »Grenka zmaga«, 2. in 3. februarja ameriški film »Pustolovščine Toma Severja«. POTUJOČI KINO delavske univerze Kočevje predvaja: francosko komedijo »Zakon je zakon« v petek, 25. januarja ob 16. uri v filmskem gledališču v Kočevju, ob 19. uri v Dolgi vasi. V soboto, 26. januarjd ob 19. uri v Starem logu, v nedeljo, 27. januarja ob 16. uri v Podprcski in ob 19. uri v Travi. V prvem tednu februarja pričenja potujoči kino z novim programom. Predvajali bomo ljubezensko dramo »Bele noči« v soboto, 2. februarja ob 17.30 v Dolgi vasi, v nedeljo, 3. februarja ob 13.30 v Banja loki, ob 16. ur' v Fari in ob 19. uri v Kužlju. Komedi jo »Škilasta sreča« v petek, 1. februarja ob 16. uri v filmskem gledališču v Kočevju, v soboto, 2. februarja ob 19. uri v Starem logu, v nedeljo, 3. februarja ob 16. uri v Strugah in ob 19. uri v Livoldu. Vstopnice prodajajo pol uro pred predstavo. Vsem. gledalcem je brezplačno na voljo napisana vsebina in ocena filma. Odgovorne predstavnike v krajih, kjer predvajajo filme, prosimo, da bolj poskrbijo za topel prostor, kjer je predstava. montna dela na ladjah (Dubrovnik, Rog). Ribniški kovinarji so si našli novo delo, preusmerili so se, skoraj bi lahko dejali, v ladjedelništvo. Pri tem so že dosegli lepe uspehe, napravili pa bi lahko še več, če bi imeli dovolj kvalificiranih delavcev, ki pa jim jih žal primanjkuje. (g) Spored RTV Ljubljana Vsak dan: poročila ob 5.05, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00. 13.00, 17.00, 19.30. 22.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00. Sobota, 26. januarja: 8.05 Po- starček v mladinski glasbeni redakciji, 9.45 Trio Avgusta Stanka. 12.05 Kmetijski nasveti — Ludvik St robi: Petnajst let naše semenske pot r j evalne in kontrolne službe. 12.30 Od Straussa mlajšega do Gerschwina, 13.30 Mala revija zabavne glasbe, 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 17.05 Gremo v kino, 18.10 Popularni odlomki iz jugoslovanskih operi 20.00 Novo v studiu 14, 21.00 Za konec tedna ples. Nedelja, 27. januarja: 8.00 Mladinska radijska igra — Miljenkc Mažur: Slepi potnik, 9.25 Za lju' bitelje simfonične glasbe, 10-0 Se pomnite, tovariši ... Karel L6' skovec: Fant je ostal v hiši, 10-3(l Matineja narodne in domače glaf' be, 12.05 Naši poslušalci čestitaj0 in pozdravljajo — I, 13.30 Za našo vas, 14.15 Naši poslušalci i6) st i ta jo in pozdravljajo — II, 15.3" Glasba v pražnjih zasedbah, 16.0 Humoreska tega tedna — Jo Han® Rosier: Zakonske radosti, 17.1 Radijska igra — Paul Willerns' Kožuhar, 18.30 Športna nedelja- 21.00 Ruska opera — I. oddaja. ZANIMIVOST Belgijski slikar Antonine ertsz (1806—1865) je naslikal velikanskih slik, od katerih 'r*L, ka meri 17 X 10 metrov. Spri j tolikšne površine se lahko P°sU„j-s tem, da je doslej poslikal h., več (kvadratnih metrov!) sh1^ skega platna.