7°4
Književnost.
zapustil Mostar in Metkovič že prejšnji dan;  ko      mi je potekal, domov se mi je mudilo, ali Solina
bi bil danes na morju,  bil bi se   čudno  zibal.      še   nisem  videl,  katerega  zaradi  znamenitostij
Dolgočasno mi je  bilo;  nisem  ga imel  člo-      nikakor  nisem   hotel  pustiti.   Sklenil   sem,   da
veka,  s   katerim   bi  prijazno   občeval.   V  neki      rajši prikrajšam Čas v ^ebeniku, nego  da bi za-
brivnici   sem   presedel  vihar, nisem  mogel  od     nemaril tako znamenitost. brijača, dasi sem bil davno  obrit.  Odločeni čas                                          (Konec.)
Književnost.
Slovenska književnost.
Spomenica o petindvajsetletuici akade-micnega društva ,,Slovenija" na Dunaji. Sestavil Jos. Janko Vencaj^. V Ljubljani, i8q4- Izdalo in ^alo^ilo akad. društvo „ Slovenija" na Dunaji. Natisnila „Narodna Tiskarna". 8". Str. 162. Cena 1 gld. — Knjigo posvečuje ,Slovenija' „svojim častnim članom, podpornikom in starešinom". S društvenim geslom: „Vse za svobodo in narodnost" razkazuje gospod sestavljalec najprej zgodovino dunajske velike šole ozirajoč se zlasti na Slovence (1365 — 1830), potem slovensko dijaštvo   na   Dunaju   od   1. 1830.                    ^dštik
do 1. 1869., naposled podaje kot glavni in največji oddelek svojega dela „Zgodopis akad. društva ,Slovenija' na Dunaji 1 869— 1 894.1." Iz zapisnikov društvenih je označeno društveno delovanje leto za letom, ob koncu še posebej „Književno delovanje v okrožji »Slovenije' od 1869.— 1894. 1." Pa-zno smo pregledovali list za listom; kolikor moremo iz čitanja soditi, sestavljeno je delo objektivno. Ker ni naša naloga, da bi ocenjali društvo samo in njegove težnje, in ker so jezikovne stvari v takem delu le malenkostne, zato je poročilo naše o tej spomenici lahko prav kratko: našo „Spomenico" mora poznati oni, kdor želi ume-vati duha sedanjih in bivših Slovenijanov. Zato smo neudje  hvaležni  društvu  za to  knjigo.
Slovanske knjižnice imamo pred seboj pet novih snopičev (a 12 kr.). Zv. 24.: Čarovnica. Novela. Srbski spisal Velja M. Miljkovič; poslovenil Ivan Sivec. Tri smrti. Pripovedka grofa L. N. Tolstega; iz ruščine poslovenil Podravski. (Str. 64.) Prva povest je živahna, a pregrozna, druga pripovedka je bolj značilna slika nega povest. Tolstega duh se jasno razodeva v njej. Sn. 25.: Narodne pripovedke v loških planinah. „Iz naroda za narod" zbral in napisal A. G. — I. (Str. 61.) Četudi  so te  povesti  vsaj   deloma znane tudi dru-
Berta Leščinska, operna pevka.
godi po Slovenskem, vendar je prav, da jih je objavil gospod nabiralec. Zbirka nam je prav všeč in le želimo, da bi se nadaljevala. Vseh pripo-vedek je tukaj deset. — Snopič 26.: Lotarijka. Hrvaški spisal Večeslav Novak. Izgubljeni sin. Iz srbskega Putnika 1. 1861. Mrtvaška srajca. Iz srbščine po F. Oberkneževiču v „Putniku" 1. 1862. Vse tri poslovenil Simon Gregorčič ml. (Str. 64.) Vse tri povesti so jako dobro izbrane. Pozna se v tem snopiču, kakor tudi v naslednjem (27.): Preskušnja in rešitev ali doma najbolje, (str. 75.)) da ju je priredila spretna roka in navdihnilo vneto duhovnikovo srce. Tako naprej! — Sn. 28. je posvečen »Petdesetletnici rojstvenega dne slavnega pesnika Simona Gregorčiča. 1844.— i5.okt.— 1894. z dodano zbirko njegovih pesmij." (Str. 1 10. Cena 15 kr.) Tu so zbrani glasovi, ki so se ozvali ob pesnikovi petdesetletnici, med njimi tudi lepa Funtkova pesem, 'zložena za to priliko. Dodane so najboljše Gregorčičeve pesmi. Prav primerna proslava pesnikova!
Glasnik se imenuje nov krščanski delavski list, katerega prva štev. je izšla dne 8. t. m. Izhajal bo vsak drugi in četrti četrtek v mesecu na celi poli in stal 80 kr. na leto.  Prva štev. je prav mična.
Naše slike.
Na pregazu. Mična slika iz prirode. Claas Pietersz Berghem (ali Berchem) je bil nizozemski slikar, roj. 1. 1620. in umrl 1. 1683. v Amsterdamu. Slikal je z živimi barvami prizore iz prirode. — Svetovno znani Titov slavolok v Rimu je postavljen v spomin rimske zmage nad Judi 1. 70. po Kr. — Dve naslednji sliki nam kažeta umetnost v katakombah. Mati Božja (str. 697.) je po De Ros-siju iz 2. stoletja, Kristusova glava (stran 696.) pa iz 4. stol. ¦— Naposled podajemo še prijateljem našega gledališča sliko gospdč. Berte Leščinske. Znana je tudi iz   koncertov   „Glasbene Matice".